POROKE, RAZVEZE, OTROCI - KAJ NAM POVE
STATISTIKA
MARTA VODEB-BONAČ
Povzetek
Članek podaja pregled porok in razvez v svetu in v Sloveniji
(Jugoslaviji); podatke o otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze; podatke o
nirtvorojenih otrocih. Predstavljeni so osnovni trendi v gibanju teh pojavov.
-Ured.
Summary
The data about marriages and divorces in Slovenia, in Yugoslavia and
some other countries about children in broken families, about children, bom
out of wedlock, about deadbom children are presented. Basic trends in these
data are ascertained. - Ed.
1. Uvod
Z razvezo zakonske zveze se ukvaija veliko različnih strok (pravo, soci-
alno delo, psihologija, psihiatrija). Vsaka od njih pogosto obravnava le
enega ali nekaj segmentov iz sklopa celotne problematike. Tako so na
primer za pravnike v ospredju bolj proceduralna vprašanja, za socialne
delavce rewganizacija družine ob razvezi, za psihologe posamezni udeleženci
v tem dramatičnem dogajanju.
Statistični opis pojava razveze zakonske zveze, podatki o otrocih, ki
živijo zunaj zakonske skupnosti in nekatere primerjave podatkov nam
omogočajo širši, splošnejši uvid v celotno problematiko. Zbrano gradivo pa
je morda lahko tudi osnova za postavljanje novih raziskovalnih vprašanj oz.
domnev in za njihovo preverjanje.
V študiji predstavljamo štiri sklq)e podatkov, in sicer:
-	podatke o porok^i in razvezah po svetu in pri nas,
-	podatke o otrocih in razvezah,
-	podatke o otrocih, rojenih zunaj zakonske skupnosti,
-	podatke o mrtvorojenih otrocih.
Viri, iz katerih smo čфali podatke, se nahajajo v glavnem na Zavodu za
statistiko Republike Slovenije in so posebej navedeni ob zaključku tega
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...	53
gradiva.
Ti viri so statistična poročila in formularji, v katerih se nahajajo podatki
o rojstvih, porokah, ločitvah in smrtih za celotno populacijo Slovenije in
Jugoslavije. Tako smo bili v iskanju podatkov o razvezah in otrocih odvisni
od že obstoječe dokumentacije. Smo pa iz nje naredili nekatere povezave in
poudarke, ki bi lahko bili zanimivi in koristni ob nadaljevanju tovrstnega
raziskovanja pojavov, ki se tičejo zakonske zveze, otrok, družine in družins-
kih razmerij.
Pravzaprav je presenetljivo, da v različnih knjižnicah Ljubljane (Narodna
in univerzitetna knjižnica, knjižnica Fakultete za sociologijo, politične vede
in novinarstvo, knjižnica Višje šole za socialno delo, dokumentacija Dela)
nismo zasledili nobene podobne študije, ki bi obravnavala na primer razveze
v Sloveniji s statističnega vidika, in da je o razvezah na sploh za slovenski
prostor napisanega zelo malo. Kar paje, so v glavnem poljudno strokovni
prispevki, prevedeni iz tuje literature, v revijah Otrok in družina ter Naša
žena.
Morda se bo komu zdel ta prikaz suhoparen. Take so pač številke in naš
namen je, da govorijo same zase.
2. Poroke in razveze
V obdobju po drugi svetovni vojni opažamo v svetu in pri nas, da se
postopoma zmanjšuje število pcffok, narašča pa število razvez. V pričujočem
poglavju si bomo ogledali razlike med nekaterimi državami, gibanja teh po-
datkov v stari in novi Jugoslaviji ter razlike med občinami v Sloveniji.
Jugoslavija v primerjavi s svetom. Od leta 1949 dalje skoraj
povsod po svetu upada število porok. Izjema so nekatere bližnjevzhodne
države in ZDA, kjer so poroke v rahlem porastu. V Jugoslaviji se je število
porok v tem obdobju precej zmanjšalo. Leta 1950 je bilo sklenjenih še 11,4
porok na 1000 prebivalcev, leta 1984 pa le še 7,3. Kljub temu imamo pri
nas v primerjavi z drugimi državami sorazmerno veliko porok. Relativno več
se jih sklene v ZDA, na bližnjem vzhodu in v državah Vzhodne Evrope (glej
sliko 1).
Obratno kot poroke se gibljejo razveze. V praktično vseh državah
opažamo v povojnem obdobju njihovo skokovito naraščanje. Jugoslavija je
izjema. Leta 1950 je bilo razvezanih 1,1 zakona na 10(X) prebivalcev, leta
1984 pa le še 0,9. Še presenetijivejše pa je dejstvo, da ima le malo držav
relativno manj razvez kot Jugoslavija. To so Italija, Portugalska in Grčija,
mnogo držav pa ima nekajkrat višjo stopnjo razvez, npr. vzhodnoevropske
države, sevemoevropske države in ZDA. V ZDA je bilo leta 1984 kar 4,9
razvez na 10(X) prebivalcev.
54
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
Slika 1: Sklenjene in razvezane zakonske zveze po svetu in pá nas
Gibanja v Jugoslaviji io Sloveniji. Število porok v predvojni
Jugoslaviji je bilo sorazmerno visoko do svetovne gospodarske krize. Takrat
opažamo precejšen upad. Skoraj podvojijo se poroke v letih takoj po drugi
svetovni vojni in nato polagoma upadajo do števila 6,8 na 1000 prebivalcev
v letu 1988 (glej sliko 2).
V Sloveniji je število porok po drugi svetovni vojni sorazmerno skoraj
ves čas nekoliko manjše od jugoslovanskega. V zadnjih letih je ta razlika še
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
55
Slika 2: Sklenjene zakonske zveze v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev
poudarjena, saj imamo leta 1988 le še 4,7 porok na 1000 prebivalcev (glej
sliko 3).
Število razvez v Jugoslaviji se je po rahlem skoku ob koncu prve
svetovne vojne znižalo in ustalilo okoli številke 0,4 na 1000 prebivalcev.
Po drugi svetovni vojni opažamo spet precejšen skok razvez, nato pa od leta
1950 upadanje (glej sliko 4).
V Sloveniji je bilo do leta 1965 relativno manj razvez kot v Jugoslaviji.
Kasneje je število razvez naraslo (glej sliko 5) in je v zadnjih 25 letih
56
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
nekoliko višje kot v Jugoslaviji. V zadnjem času pa spet opažamo
zmanjševanje števila razvez - izenačuje se s podatki za Jugoslavijo. V letu
1988 je bilo 1,1 razvez na 1000 prebivalcev.
Razveze po občinah v Sloveniji. V pogostosti razvez glede na
število sklenjenih zakonov opažamo v Sloveniji tudi razlike med regijami.
Okolja z največjim številom razvezanih zakonov so večja mesta (Ljubljana,
Maribor, Celje, Kranj), stara delavska središča (Jesenice, Trbovlje) in
Primorska. Slike 6, 7 in 8 kažejo porazdeljenost pogostosti razvez po
občinah.
Slika 3: Sklenjene zakonske zveze v Sloveniji na 1000 prebivalcev
Soc Delo 30, 1991, 1-2 
Poroke, razveze, otroci...
57
3. Otroci ob razvezi
Razveza zakonske zveze je bolj boleča in zapletena, če so v razhajanje
staršev vključeni tudi otroci. Žal ugotavljamo, da se v Sloveniji razveže zelo
velik delež zakonskih parov, ko že imajo otroke. Tako v Jugoslaviji kot tudi
v večini drugih držav je ta delež manjši.
V tem poglavju prikazujemo podatke o številu otrok pri razvezah in o
tem, komu od staršev so bili ob razvezi dodeljeni.
Slika 4: Razvezane zakonske zveze v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev
Razveze zakonov z otroki. Popis prebivalstva leta 1981 v
Sloveniji je pokazal, da je približno 25 % vseh zakonov brez otrok, 75 % pa
58
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
z otroki (glej sliko 9). Podatki o razvezah v Sloveniji v obdobju 1982-1987
pa kažejo, da se razveže približno 29 % zakonov brez otrok, 44 % zakonov z
enim otrokom, 24 % zakonov z dvema in 3 % zakonov s tremi ali več otroki
(glej sliko 10). V Sloveniji se torej kar v 71 % razveže zakonski par z
otroki.
Zanimivo je, da se v Jugoslaviji zakoni z otroki ločujejo redkeje. Takih
je bilo leta 1979 53 leta 1987 pa 59 % med vsemi ločenimi zakoni (glej
sliko 11). Tudi v skoraj vseh drugih državah se razveže relativno manj takih
zakonov, ki imajo otroke, kot velja za Slovenijo (glej sliko 12; oznake za
države: EG = Egipt, BE = Belgija, DE = Zvezna republika Nemčija, CA =
Kanada, US = Združene države Amerike, IT = Italija in GB = Velika
Britanija).
Slika 5: Razvezane zakonske zveze v Sloveniji na 1000 prebivalcev
Dodelitev otrok. Podatki o dodelitvi otrok ob razvezi kažejo, da je v
Sloveniji večina otrok dodeljena materi. V 89 % ločitev leta 1987 so na
primer otroke dodelili materam v 7 % očetom, v 3 % pa materam in očetom
Soc Delo 30, 1991, 1-2 
Poroke, razveze, otroci...
59
(glej sliko 13). V Jugoslaviji so ta гагтеф drugačna, saj očetom dodelijo
več kot dvakrat toliko otrok kot pri nas. Leta 1987 so dodelili materam 79
%, očetom 16 %, materam in očetom pa 4 % otrok (glej sliko 14).
4. Otroci, rojeni v zakonu in zunaj zakona
V tem poglavju prikazujemo podatke o otrocih, rojenih zunaj zakonske
zveze. Skupna značilnost otrok v tej skupini je torej samo rojstvo zunaj
zakonske zveze. Sicer pa so med njimi lahko velike razlike. Živijo lahko
npr. v neformalnih družinskih skupnostih, v enoroditeljskih družinah, v
rejništvu, kot posvojenci ipd. Statistični podatki nam povedo:
-	da se v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami, rodi zunaj zakonske
zveze veliko otrok;
-	da so to največkrat jH^rorojenci;
-	da se otroci zunaj ¿akonske skupnosti pogosteje rodijo materam z nižjo
izobrazbo;
-	da večina očetov v Sloveniji prizna očetovstvo za otroka, rojenega
zunaj zakonske zveze.
Slika 6: Razvezane zakonske zveze na 1000 sklenjenih zakonskih
zvez po občinah v Sloveniji leta 1962
60
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. V Sloveniji imamo
mnogo večji delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze kot v drugih
jugoslovanskih republikah (glej sliko 15). Med 1000 živorojenimi otroki v
letu 1988 je bilo 226 otrok rojenih zunaj zakonske zveze. To pomeni, da je
bil v Sloveniji rojen zunaj zakonske zveze skoraj vsak četrti otrok. To
število je trikrat večje kot znaša povprečje za vse ostale republike.
Podatki za obdobje 1978-1988 kažejo, da seje število otrok v Sloveniji,
rojenih zunaj zakonske zveze, strmo povzpelo, v ostalih republikah pa to
naraščanje ni tako izrazito (glej sliko 16).
Primerjava s podatki za druge države (podatki so zbrani za leto 1982)
kaže, da se Jugoslavija uvršča glede števila otrok, rojenih zunaj zakonske
zveze na 1000 rojenih otrok, pod svetovno povprečje, Slovenija pa nad njega
(glej sliko 17). nekatere države imajo zelo majhno število otrok, rojenih
zunaj zakonske zveze (npr. Japonska (JP) le 9, Grčija (GR) pa 15 otrok na
1000 rojstev). Države, ki imajo približno enako število kot Jugoslavija
(YU)-84, so npr. Švica (CH)-55, Nizozemska (NL)-59, Češkoslovaška (CS)-
62, Madžarska (HU)-77, Zvezna republika Nemčija (DE)-85. Slovenijo pa
Slika 7: Razvezane zakonske zveze na 1000 sklenjenih zakonskih
zvez po občinah v Sloveniji leta 1972
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
61
Slika 8: Razvezane zakonske zveze na 1000 sklenjenih zakonskih
zvez po občinah v Sloveniji leta 1982
Slika 9: Razmeije med zakonskimi zvezami brez otrok in z
otroki
ob popisu prebivalstva v Sloveniji leta 1981
62
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
lahko po številu rojstev zunaj zakona (151 v letu 1982) uvrstimo med
naslednje države: Avstralijo (AU)-137, Francijo (FR)-142, Anglijo (GB)-
144. So pa tudi države, kjer je število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze,
še mnogo višje: v ZDA (US) 194, Avstriji (AT) 216, (bivši) Nemški
demokratični republiki (DD) 293, na Švedskem (SE) 420, Jamajki (JA) 834.
Slika 10: Razmerje med zakonskimi zvezami ob razvezi
glede na število otrdc - v Sloveniji
Prvorojenci, rojeni zunaj zakonske zveze. Kot zanimivost si
oglejmo pogostost rojstva zunaj zakonske zveze glede na vrstni red rojstva.
Leta 1988 se je v Sloveniji rodilo na 1000 otrok 226 otrok zunaj zakonske
zveze. Če pogledamo samo prvorojence, vidimo, da se je v tem letu na 1000
prvorojencev kar 329 otrdc rodilo zunaj zakonske zveze (glej sliko 18). Med
prvorojenci se torej skoraj vsak tretji otrok rodi zunaj zakonske zveze,
nasprotno pa se med drugorojenci le vsak osmi. Enako velja za tretjerojenega
otroka, za vsakega naslednjega po zaporedju pa je spet verjetneje, da se bo
rodil zunaj zakonske zveze.
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
63
Slika 11: Razmerje med zakonskimi zvezami ob razvezi
glede na število otrok leta 1987 - v Jugoslaviji
Izobrazba matere in rojstvo otroka zunaj zakonske zveze.
Razmerje med številom otrok, rojenih v zakonski zvezi in zunaj nje, je
odvisno tudi od izobrazbe matere. Med otroki, rojenimi materam brez
izobrazbe, je bilo leta 1983 kar 43 % rojenih zunaj zakonske zveze (glej
sliko 19). Ta odstotek se manjša z višanjem stopnje izobrazbe matere. Tako
je bilo med otroki, rojenimi materam z višjo ali visoko izobrazbo, le še 10
% rojenih zunaj zakonske zveze.
Priznanje očetovstva. V Jugoslaviji so glede priznanja očetovstva
velike razlike (glej sliko 20). V Sloveniji je leta 1988 kar 84,1 % očetov
otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, priznalo očetovstvo. V nasprotju s tem
je v Bosni in Hercegovini priznalo očetovstvo le 6 % očetov. Sorazmerno
visok delež priznanj očetovstva lahko ugotovimo tudi na Kosovu (64,3 %).
V vseh republikah se zadnja leta ta odstotek povečuje. Izjemi sta le
Makedonija in ožja Srbija. V slednji je v obdobju 1978-1988 priznanje
očetovstva padlo s 40,7 % na 29,9 %.
64
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
Države
Slika 12: Odstotek zakonskih zvez z otroki med razvezanimi
zakonskimi zvezami v letu 1978
5. Mrtvorojeni in umrli otroci.
V tem poglavju prikazujemo podatke o mrtvorojenih in umrlih otrocih
glede na zakonski stan staršev. Podatki za Slovenijo, Jugoslavijo in tudi za
druge države kažejo, da je tako umrljivost fetusa, kot tudi umrljivost
dojenčkov večja, če je otrok rojen zunaj zakonske zveze.
Mrtvorojeni otroci. Statistika opredeljuje mrtvorojenega otroka kot
otroka, ki se rodi brez znakov življenja po nosečnosti, ki je daljša od 28
tednov. Leta 1987 imamo v Jugoslaviji 68 % večjo umrljivost fetusa med
otroki, rojenimi zunaj zakonske zveze, kot med otroki, rojenimi v zakonski
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
65
Slika 13: Dodelitev otrok ob razvezi zakonske zveze leta 1987 - v Sloveniji
Slika 14: Dodelitev otrok ob razvezi zakonske zveze leta 1987
- v Jugoslaviji
66
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
Slika 15: Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze na 1000 rojenih otrok
v letu 1988, po reiHiblikah v Jugoslaviji
zvezi (glej sliko 21). V Sloveniji imanio manjšo umrljivost fetusa, ravno
tako pa velja, da je odvisna od zakonskega stanu staršev.
Tudi za večino drugih držav velja, da se mrtvorojeni otroci pogosteje
rojevajo zunaj zakonske zveze. Opazimo lahko tudi zanimivo povezavo, da je
v državah, ki imajo majhno število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze,
velika razlika med umrljivostjo fetusa med zunajzakonskimi in zakonskimi
otroki (glej sliko 22). Na Japonskem, na primer, kjer se rodi zunaj zakonske
zveze le 9 otrok na ÍOCX), je smrtnost fetusa za zunajzakonske otroke 6,6 krat
večja kot za zakonske. Prav tako velja obratno. Na Danskem, kjer je število
zunajzakonskih rojstev zelo veliko (383 na 1000 rojenih otrok), ni razlike v
umrljivosti fetusa glede na zakonski stan staršev.
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
67
Slika 16: Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze na 100 rojenih otrok
v obdobju 1978-1988 v Sloveniji in Jugoslaviji
Umrli dojenčki. Statistika opredeljuje kot umrlega dojenčka otroka,
ki se rodi živ in umre v prvem letu starosti. Podatki za Slovenijo v obdobju
1982-1988 kažejo, da je pri nas smrtnost dojenčkov iz leta v leto manjša.
Opazimo pa lahko v povprečju nekoliko večjo smrtnost med tistimi
dojenčki, ki so rojeni izven zakonske zveze (glej sliko 23).
68
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
6. Zaključek
V študiji smo predstavili pregled nekaterih aktualnih podatkov iz
demografske statistike, ki zajema področje družine (poroke, razveze, otroci).
V zaključku povzemamo nekaj najzanimivejših ugotovitev iz posameznih
poglavij.
Drugo poglavje obravnava por(áce in razveze v svetu in pri nas. Videli
smo lahko, da v Sloveniji v povojnem obdobju hitro upada število porok,
kar je značilno tudi za vtóino razvitega sveta. Značilno za Slovenijo pa je še
to, da smo po številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev skoraj
zadnji v Evropi.
Slika 17: Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze na 1(X)0 rojenih otrok
v letu 1982
Število razvez v Sloveniji narašča, vendar počasneje kot v večini drugih
držav. Tako imamo na 1000 prebivalcev dva do trikrat manj razvez od
povp-ečja v ostali Evrc^i. Pri razvezah je zanimivo še to, da njihovo število
v Jugoslaviji v povojnem obdobju celo rahlo upada.
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
69
Vrstni red rojstva otroka
Slika 18: Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze na 1000 rojenih otrok
glede na vrstni red rojstva v Sloveniji v letu 1988
V tretjem poglavju predstavljamo podatke o otrocih ob razvezah. Ugoto-
vili smo, da se v Sloveniji razvezujejo v večini zakonski pari z otroki, v Ju-
goslaviji pa pretežna polovica parov, ki se razvežejo, nima otrok. V nekate-
rih državah razvitega sveta so razveze zakoncev brez otrc^ še pogostejše.
Ogledali smo si tudi, komu so ob razvezi dodeljeni otroci. V Sloveniji
so otroci dodeljeni v glavnem materam, le vsak štirinajsti je dodeljen očetu.
Za Jugoslavijo velja drugače - vsak šesti otrdc je dodeljen očetu.
V četrtem poglavju govorimo o otrocih, ki so rojeni zunaj zakonske zveze.
Ta skupina otrok je zelo raznolika. Poleg otrok, ki bodo živeli samo z enim
roditeljem ali morda celo v rejništvu ali posvojitvi, so tu še otroci
70
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
izneformalno sklenjenih zakonskih zvez. Ti imajo, dokler te zveze trajajo,
enak položaj kot zakonski otroci. Zunajzakonske skupnosti pa niso nikjer
registrirane, čeprav lahko sklepamo, da so precej pogoste.
Končana šola matere
Slika 19: Odstotek otrdc, rojenih zunaj zakonske zveze,
glede na izobrazbo matere v Sloveniji leta 1983
Podatki kažejo, da je v Sloveniji vsak četrti otrok rojen zunaj formalne
zakonske zveze. V drugih republikah je zunajzakonskih otrok trilcrat manj.
Tudi v veliki večini drugih drfav se zunaj zakonske zveze rojeva manj otrok
kot v Sloveniji.
Ugotovili smo še.
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
71
-	da se v Sloveniji rodi zunaj zakonske zveze vsak tretji prvorojenec,
-	da matere z nižjo izobrazbo pogosteje rojevajo otroke izven zakonske
zveze,
-	in da očetje v Sloveniji večinoma jHiznajo očetovstvo za otroke, rojene
zunaj zakonske zveze. To pa ne velja za očete v drugih republikah.
V petem poglavju smo si ogledali statistične podatke za otroke, umrle v
prvem letu življenja, in za mrtvorojene otroke. Ti podatki kažejo, da sta
umrljivost fetusa kot tudi unwljivost otroka v prvem letu življenja večja, če
je otrok rojen zunaj zakonske zveze.
Slika 20: Odstotek očetov, ki priznajo očetovstvo za otroke,
rojene zunaj zakonske zveze v letu 1988
V zaključku тотато bralca opozoriti še na relativnost statistike.
- Podatki za nekatere pojave v Sloveniji zajemajo sorazmerno majhen
72
M. Vodeb-Bonač
Soc Delo 30, 1991, 1-2
vzorec, vseeno pa rezultatom lahko verjamemo, kadar se kaka značilnost v
enakem obsegu kaže iz leta v leto.
-	Za Jugoslavijo je populacijski vzorec dovolj velik, nismo pa prepri-
čani, da so v vseh okoljih podatki zbrani enako vestno.
-	Pri svetovnih podatkih pa moramo upoštevati neenotnost v samih defi-
nicijah pojavov in različnost kultur.
-	Vsi ti podatki so odvisni tudi od obstoječe zakonodaje. Ta je različna v
posameznih državah, jrav tako pa se spreminja tudi zgodovinsko.
Slika 21: Odstotek mrtvorojenih otrok glede na zakonski stan staršev
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Poroke, razveze, otroci...
73
Slika 22: Število otr(^c, rojenih zunaj zakonske zveze
in umrljivost fetusa v letu 1982
Slika 23: Snutnost dojenčkov glede na zakonski stan staršev
74	M. Vodeb-Bonač	Soc Delo 30, 1991, 1-2
7. Viri in literatura
Demografska statistika 1978, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1980
Demografska statistika 1987, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1989
Demografska statistika 1988, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1990
Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1982, Rezultati raziskovanj št.
409, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1987
Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1983-87, Rezultati raziskovanj
št. 501 in 502, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1990
Popis prebivalstva v Sloveniji 1981, Zavod SR Slovenije za statistiko
Demografie Yearbook 1982, United Nations, New York 1984
Demografie Yearbook 1986, United Nations, New York 1988
Nelka Vertot et al.. Narodno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1982,
Rezultati raziskovanj št. 409, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljub-
ljana 1987
Nelka Vertot, Število razvez zak(Hiskih zvez v Jugoslaviji v povojnem ob-
dobju, Prikazi in študije, 5-6, letnik XXX, Zavod SR Slovenije za statis-
tiko, Ljubljana 1986
M. Mladenovič, Razvod b^aka. Rad, 1974
Vojislav Bakič, Porodično pravo, Savremena administracija, 1979
Marta Vodeb-Bonač, socialna delavka. Svetovalni center za otroke, mladost-
nike in starše. Gotska 8, Ljubljana