skerb, ohraniti jih ; mika ga drugo spremenjeno življenje. Parobrodi in druge prenaredbe so poklicale človeka iz terdnjav; vozi se po re­ kah in po suhem hitro s soparjem od kraja do kraja ; njegovi opravki ga khčejo v doline, kjer žvižgajo vodni soparji sem ter tje po vodah in po železnicah. — Solnce je zašlo, luna sveti na jutrovem nebu, — to človeško delo mine, uno pride na dan. Kakor vodi svetove večna volja božja, tako vodi duh človeški dela človeške. Narodov ni več, prihranilo pa se je, kar so imeli pravih dušnih pridelkov. Rimljanov nekdaj ni bilo , v svojem času pa so zapovedovali skoraj vsemu ta­ krat znanemu svetu, pa jih že zdavno ni več ; — ohranilo pa se je vehko njih gospodarskih naprav. Zemlja je, kakoršna je bila , hribje stoje krog Donave, kakor so stali, ko so prišli Rimljani v te kraje. Ognjene podzemeljske moči, ki še dandanašnji v drugih krajih vzdigujejo hribe iz ravni ali pa mečejo ogenj iz gorečih gora, so tudi svoje dni tukaj napravile iz Trahila gore. Med vulkan­ skimi gorami od sv. Andreja do Piliškega apnenega hribovja se vzdi- guje pri Donavi sterm skalnat grič, 1154 čevljev visoko, na njem stoje razvaline nekdajnega Višega-gradu. — Tedaj tudi hriba svoje dni tukaj ni bilo ; pa pridejo zopet dnevi, da ga več ne bo. Ne ču­ dite se, da slišite v kratkem, kar se godi v silo dolgem času: pa zapomnite si, da v natori kot med ljudstvi ni nič stanovitnega, kar zadene zunajne podobe ; pač pa so stanovitne in večne postave, ki se po njih gode spremembe v človeškem življenji in v natornem st varjen ji. Mythologieiie drobtùie. (Po narodnih pripovedkah priobčuje Dav. Terstenjak.) O Todi. Nar važniši princip življenja je voda ; zato je imela voda svoj kult pri vseh arjanskih narodih. V basenstvu slovanskega naroda nahajamo vero, po kteri so pripisovali vodi l)prerokovavno moč. Polabski Slovani so častili po Dietmaru (Chron. I. pag. 8 edit. R. Steinh.) sveto jezero Gl o maš ko, terso prorokovah iž njega prihodnje reči. Mishm, da je jezero dobilo svoje ime po svoji prerokovavni moči, ker glu- mec, glumnik, glomec, glomnik v slovenskohorvaškem na­ rečju pomenja bajevnika. Pomen „joculalor" v kirilščini je že drugoten, ker je bajstvo v kerščanski dobi se prerodilo v šaljive igre (Taschenspielerei) in pa v druge enake reči. Tudi naš Valvasor nam je še zapisal, da ste dve deklini na božično noč hodile v stu­ denec gledat svojega prihodnjega ženina. Stari Čehi so častili boginjo Kyhalo kot boginjo preroko- vavslva, in že v Novicah (leta 1856 str. 272) sem dokazal, da Ky- hala to pomenja, kar sansk : ku(;ala, voda, in ker ima voda ve- dežno moč, izrazuje kupala tudi pomen: gnarus, peritus. Slovani pripisujejo 2) vodi ozdravi v no moč. Slovenci pra­ vijo , da bolnika popolnoma ozdravi voda, ktero mu iz bistrega potoka ah vrelca na veliko noč pred solnčnim izhodom prineso in ga ž njo umijejo. To vero so tudi imeli severni Slovani (glej Kuhn, Maerkische Sagen, str. 311 ; primeri tudi : Tettau in Temme str. 278 itd.) Dalje pripisujejo Slovenci vodi 3) koristno moč, da daje lepoto. Kdor se na novega lela dan umije z bistro vodo , ostane celo leto zdrav in lep, in če je skoz noč jabolko v vodi ležalo , in se človek s tako jabolčno vodo umije po oserčji, bode srečen v ljubezni. Da je j a b e I k o pri Serbih symbol ljubezni, poterjujejo narodne serbske pesme. Ker nimam Vukovih pri roki, citiram iz Talvinih prestav stran I, 10, 15. II, 41, 91, 190. — Tudi Prusi in sorodni Litvani verujejo v lepotodajavno moč vode, kakor se lehko prepričaš iz narodnih povest tih narodov, ktere sta Tettau in Temme zapisala, (glej str. 278.) Po veri starih Slovencev ima 4) voda tudi o č i š č i v n o moč. Kdor v vodo pljune ali pa se v vodo pošči, se zlo pregreši, in se le zopet očisti, če ga tri noči zvezde ali mesec obsijajo. Enake misli najdem tudi v Vendidadu (19, 78 str. 248. edit. Spiegel); kar pričuje, da tudi stari Persijani so vodi pridevali očiščivno moč. Vodi so Slovenci tudi 5) pripisovali srečodelivno moč. Ako Slovenec na sejmu kupi živino z dobičkom, verze, kedar se pelja prek vode, nekaj dobička v vodo. Od enake navade pri Ru­ sih nam pripoveduje tudi Karamzin (I, cap. 3.). — Kedar gre nevesta prek potoka ali memo kakošne vode, mora v vodo vreči betvico rožmarina , ker le tako bode v zakonu srečo imela. Nekaj enakega se tudi nahaja pri sorodnih Letih (glej Merkel, Leten, str. 50.) Nar večo moč pa ima voda v družbi s solncom. Znani so slovanski prazniki : Oblevačka, Kupačka, Kup a Ini ca, Mijava, od oblevati, kupati, umijati, umivati. Stari Slovani so se jih vsikdar veselili, in Slovaci to veselje še zdaj izrazujejo v narodnih pesmah (glej Kollar Zpiewanky 1834 I, 24.) Pri velikonočnem kresu slovenski fantje polivajo dekleta, in de­ kleta fante , in pojejo : „Ljub moj fant je jak, ~ On je lep Mijak. Moja pa deklica Čerstva kopalica." To se godi tudi o Janževem kresu — letnem solncevratu. Dekleta pojejo: „Sveti, sveti, sveth kres, Verti, verti, mladi ples." -— in med plesom fantič poliva deklice , deklica pa fante. Ta navada se zmiraj bolj zgublja, pa je še znana pri Polacih (glej Golebiowski. Gry i Zabawy, Grimm deutsche Myth. str. 332.) Tudi slari Cehi so te praznike poznah (glej Cosmas Kron. str. 2074. ed. Mencken.) Luč, toplota in mokrota ste pogodbi vse rodi I ve in vsega nalurnega življenja, zalo je kult vode združen s kultom solnca o mladoletnem solnce vratu — o velikonoči — o Jurjevem, in o letnem solncevralu — o Ivanjem — o kresu, o kterem času je solnce v svoji nar veci moči. Zato je Kollar našel med re Iran s kim i božanstvi solnčnega Boga Ra dog o sta, kteri ima ribo plis kavico za pridevek. Riba je symbol vode. Zalo ima retranski Radogost napis: „Ovi Rade- gas t mia k," to je: Ovi Radegast se je rahljal pri mijavi,*) oble- vački, kupački, ku paini ci, ali pa: Ovi Radegast miak = Hic Radegast abluens, puri fica ns, lustrans scilicel: Deus (glej Krolmus : posledni božište černoboha str. 18.) Ta Radegast ima sokola-solnčni symbol za pridevek, in sedaj zapopadamo , zakaj toliko podobščin na rimsko-slovenskih spomenikih nahajamo, ktere predstavljajo ribo s sokolovim klju­ nom. — Tukaj je izražen ozko združeni kult vode in solnca v veri starih Slovencev. Podobščine glej pri Mucharju, Gesch. der Steierm. L B. Abbild. Tafel IV. Na naznamljenem kamnu je tudi vidili solnčnega boga glava, dalje Tafel VII, kjer je tudi viditi s o In eni pehar, in pa kači s sokolovima kljunoma, ker tudi kača je symbol solnč­ nega boga, ker značuje prerodilev mlad o let no-uzrokovano po solnčni toploti. To kačo tudi ima retranski Radegast. — Symbol rodit ve je pa tudi bik, in zalo to žival najdemo za atribut solnčnega boga, in retranski Radegast derži na persih bikovo glavo in ima napis; tyr = tor, tur = laurus. Sadaj zaslepimo kombinacijo koroških spomenikov, na klerih najdemo: bika s sokolovima perotama, končava j očega se v ribo. (glej Jabornegg Kärnthens Römische Allerthümer u. Abbildun­ gen) — Ta podobščina spel predstavlja združeni kult vode in solnca. Symbol letnega gorečega solnca je pa tudi rjoveči lev, zato najdemo relranskega Radogosla z levovo glavo. Na štirskih rimskoslovenskih kamnih zopet vidimo takšno kombinacijo : ribo s sokolovim vratom in kljunom in pa z 1 e v o v i m a • I a c a m a. (glej Muchar 1. c. Taf. XI.) Tudi solnčnega boga pol človeka pol ribe, kteri z desno rolio derži bika, v ribo se končavajočega, najdemo na štirskih kamnih *) V nekdajni nitratiski varmedžji najdeš občino Mi j av a, in v bližini občino — Eadošoc, kar opominja na Radogosta — Mijaka. Glasnik 1859. —IV. zv. 4 (Muchar Tafel XVIII.); in sicer v Videzu, kakor se terg* ponemčeni Weitz veli v naj starših listinah. Retranski Radogost ima napis Vi d h as = Videz , der Seher, primeri na Šlirskem ves: Vi dan ovc i poleg Radoslavcov. Solnčni symbol je tudi konj in retranski Radogost se tudi s konjem izobražen nahaja (glej Krolmus, 1. c. str. 19), in se­ daj zopet zastopimo symboliske predstave na rimskoslov. kamnih : konja s sokolovima porotama, končajočega se v ribo (glej Muchar 1. c. Tafel Vi.) Vse to bom obširniše razložil v svojih bukvah ; tukaj sem pri­ občil ta članek le zategavoljo, da domoljubne pisatelje obernem na neskončno važne domače starinske zaklade. O i^enta. Se nt je hud duh. Kraj rečice Divine v bistriški fari na Stirskem so se svoje dni prepirali hudi duhovi zavoljo mlinarja, po kterega so prišh, ker se je preveč deržal načela: „Vsakemu pol." Z lo di je pravil: moj je; Div je pravil: moj je. Ker se pa oba nista mogla zediniti, pride Šent z brega. V roki je imel sekiro, in na eni nogi je piantai ah šentoval, zato se veli S en t. Vzdigne ostro sekiro in reče: Moj je, jaz ga bom sodil. Div in Zlo di sta ga hitro spustila. Se dandanašnji se veli mlin: Zlodjev mlin; rečica pa: Divina, in breg: Š en t o ve c, kraj pa, kjer so se za mlinarja pipah, se veli : Pipanje. O Šentu pripovedujejo, da naj bolj škoduje na sveti večer. Tiho prišentuje k hramu in odpelje svoje služabnike. Ti morajo prek vehke vode plavati, potle pa je v volke spremeni. Dvanajstere noči po Božiču se toraj vele volčje noči, ker tako dolgo ima Šent svojo oblast. Polski koledniki nosijo mertvega volka o božiču, ka­ kor Linde piše. Na Stirskem pa se vodja kolednikov veli V o 1 č k o. Sent je pri Slovencih gerda psovka, in se ne vjema z besedo Sent, postavim Šent-Juri, ktera je iz latinske sanct popačena. Pomeiiki o domačih rečeh. o MlinarjeTem Janeza. (Spisal M. Kračmanov.) • Dragi moj ! „Pisarija" je zapisana na čelu 4. zvezka sloven­ skega Glasnika. V ti pisariji so verstice : Besed barbarskih verlo nakopiči, Nerodno spletaj stavke, mnogo kriči, Kar koh moreš, tu in tam ukradi, Pa le za svoje na somenj posadi...