Volilni postopki zahtevajo
poenostavitev
in neposrednejši vpliv!
Do sedaj opravljeni predkandidacijski in kandidacijski postopki lako imenovanih malih skupščinskih volitev, so v vsej svoji širini nespomo opozorili na vrsto odprtih vprašanj našega volilnega sistema pa ludi samih postop-kov. Bili smo priča nekaterim novostim kot so kandida-cijske konference, bile so odprte in ne k delegatsko sestavljene, uveljavljena je bila neposredna možnosl predlaganja dodatnih kandidatovza vse funkcije. o kate-rih je tekla beseda, a na podlagi izrečenih pripomb na temeljih kandidacijskih konferencah (bile so še kako vsebinske!) velja zaključiti. da tudi tokrat nismo bili pripravljeni tako kot smo se pred dvemi leti, ko smo razgrnili vrsto pripomb in še večpredlogov tudidogovar-jali. lo čepravgre za male skupščinske volitve (karlahko tudi razumemo, da na podlagi bolj ali manj uspešnega dela nosilcev individualnih funkcij v skupščinskem siste-mu podaljšamo mandat odnosno predlagamo in se opre-delimo do novih možnih kandidatov), je potek dosedaj pokazal, da jih sploh ne gre imenovati za male, vsaj po svoji vsebini ne. Dobra dva meseca iasa, ki sta bila na voljopa marsikje za petehtano in bolje orgnizirano aktiv-nost najbrie nista zadoščala, še toliko bolj ne zaradi izjemne zapletenosti postopka in glede na kar rekordno številčne Uste predlaganih možnih kandidatov. Marsikje se morda zatorej niso dovolj znašli, ponekod so upraviče-no zahtevali dodalna pojasnila, vštirihKSin 70OZDpa, vsaj glede na prispelost zapisnikov (le-ti so zahtevali precej spretnosti, znanja in pisanja) temeljnih kandidacij-skih konferenc v naši občini niso izvedli. Prva bežna ocena navaja vzroke s sicerže znanim dejstvom, da seje to in pa slabša udeležba (v splošnem beležimo manjšo kot pred dvema letoma) dogajalo tam, kjer socialistična zve-za in sindikat nista dovolj mobilna in množična, ne gre pa zanemariti tudi občutljivost časa, ki ga z razsežnostjo krize vsi še kako doživljamo.
Same priprave so namenjale poseben poudarek spošto-
vanju načel in mehl kadrovske politike, v večini temelj-nih kandidacijskih konferencah (TKK) pa so ocenill, da kadrovska politika še vedno ni dovolj podružbljena in demokratizirana in kol taka še ni postala pravica in dolžnost vseh organiziranih socialističnih sil. NA TKKso se sicer pojavili nekateri dodatni prdlogi za evidentirane motne kandidate, a bilojihjeleza vzorec. Bilopaje več kritike na dejstvo, da so bili z izjemo Predsedstva SRS načeloma predloženi v razpravo za vsako funkcijo le po en kandidat. Ob tem pa je bilo kaj malo oziroma skoraj nič slišati o te dolgo uveljavljenipraksi, daje evidentira-nje za katerokoli funkcijo stalna nalo&a skhemega sub-jekta. Biti kritičen do nečesa kar nisi storil - se pravi evidentiral - nipovsem na mestu, kajne? Priča smo bili zopet že kai mokdujočim prošnjam, da o predlaganih kandidatih premalo vemo oziroma, da so pomanjkljivi predvsem podatki o njihovem dosedanjem delu in usme-ritvah, pri čemer so bili ničkolikokrat sproženi predlogi o predstavitvi programov posameznikov. Sicer pa naj bi v bodoče evidentirali čim več kandidatov s področja gospodarstva, mlajših - z dosedanjim delom neobreme-njenih kadrov, v čim krajšem času pa naj se mandat skupščinskim funkcionarjem na vseh ravneh podaljša na štiri leta.
Ob teh, morda najbolj izstopajočih pripombah je bilo izpostavljenih še več dtvgih, med njimi tudi tistih, ki zadevajo neposredne volitve. Vsi smo bili v tem obdobju izpostavljeni odgovorni nalogi, ki smo jo v celoti zato dobro izpeljali. Imamopa vrsto novih izkušeoj, kiglasno zahtevajo drugačen pristop, neposrednejši vpliv, poeno-stavitev postopkov. Morda bi ne bilo napak, dajih z vso odgovornostjo izpostavimo tudi ob ustavnih razpravah kot tudi v Gradivu za razpravo o dograjevanju volilnega sistema, kibov razpravi še dober mesec dni!
JANJA DOMITROVIČ