----     374    ___
Katere stroke kmetijstva naj bodo zasto-pane na šolskem vrtu.
Katere stroke kmetijs^.va naj učitelj razkazuje na šolskem vrtu, zavisno je oa velikosti vrta, od krajevnih razmer in od sredstev, ki jih ima na razpolaganje.
Na majhnem prostoru moči je uspešno razkazovati le sadjarstvo ter zelenjadarstvo, in ker je sadjarstvo sploh najvažnejša kmetijska stroka za šolski vrt, smem trditi, da mora biti zastopana na vsakem dobro urejenem šolskem vrtu.
Ker ostaja, če se pravilno obdeluje drevesnica, vedno nekaj praznega prostora, ki vsled umnega ko-lobarjenja po(Mva, porabi se ta prostor najbolje za zelenjadarstvo. Na večem vrtu odmeri se pa sicer lahko za to stroko še kak poseben prostor.
Po vinorodnih krajih, zlasti sedaj, ko je pričela trtna uš tako grozovito uničevati trsje, dolžan je najbolje učitelj, da kaže na vrtu svojem, kako s trto ravnati, da se ubrani uši. Po takih krajih je za šolski vrt vinarstvo ravno tako važno kakor sadjarstvo ali pa morda še važnejše. Koder so vinogradi okuženi, svetujem učitelju, ki mu je premajhen vrt na razpolaganje, naj se izključljivo peča le z vinarstvom. Imel bode pa tudi zaradi kolobarjenja vedno prostora za zelenjadarstvo.
Po krajih, koder je gozdarstvo važno (in kje m pri  nas?),   poprime   se  učitelj   lehko   tudi   vzganjanja
gozdnih sadik.
Na velikem šolskem vrtu. ali sploh v kra.i, kjer so razmere  ugodne,   bavil se bode šolski   vrtnar tudi z
vrbarstvom.
Iz mnogih ozirov priporočam učitelju lepotično vrtnarstvo, bodi si da vzgaja le cvetice, ali pa na velikih vrtih da napravlja veče nasade, kakor n. pr. kak majhen botaniški vrt v obliki skromnega parka.
Ker je šolski vrt zelo primeren prostor za čebelnjak in ker je učitelju prikladno pečati se z čebelarstvom, bodi tukaj omenjena tudi ta stro:ia kmetijstva.
Predno torej priftne učitelj razdeljevati vrt, naj natanko preudari, katere stroke kmetijstva bode uvedel na svojem vrtu, zlasti naj se ozira,na krajevne in podnebne razmere ter na sredstva, ki so mu na razpolaganje. Bolje je vrt preprosto urediti, pa umno obdelovati, nego pa mnogo hoteti, a ničesar ne zvršiti.
    375