Posamezne SterOkei Navadne Din «—■75, ob nedeljah Din 1*50« .TABOR* izhaja vsak dan, rarven nedelje in praznikov« ob 18« uri • datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 10**—, sa ino* aematvo D 18—, dostavljen na do* D 11*50, na izkaznice D 10*—* Insorati po dogovoru. Marofa se pri »pravi »TABORA*, V1ARIBOR, Jurčičeva ulica itev. ii ^ «* Vi JL SL anuatntmm. BOR Posamezne Številke* Navadne D!n —•75|l ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m> Mhaj« v M*i+ boru, Jurčičeva ni. it. 4, L oad-•tropin. Telefon Intarurb. St, 270. UPIRAVA a« nahaja v Jurčičev* ulici it. 4, pritličje, desno. Telo* fo® it 2L •» SHS poštnocekovnl n&ro Stavi. 11.787. Na naročila brez denarja a* •• •žira. — Rokopisi «• a® vtafafc. Leto: IV. Maribor, sobota 24. februarja 1923. Vstajenja štajer-cijanstva. Maribor, 22. februarja. Naši Nemci v mariborski oblasti so torej vložili svojo kandidatno listo. To bi bilo morda v redu, ako bi bila resnica, je kandidatska lista res nemška, dasi M tudi v tem slučaju šc vedno ostalo °dprto vprašanje, ali je peščica po raznih trgih in mestih raztresenega, umetno dejanega in ne kompaktnega nemštva Opravičena nastopati kot političen fak-tor> kakor imajo to pravico v kompakt-masah v Vojvodini živeči Nemci, smo vedno trdili in trdimo še danes, *^a takšni drolici ancijonalnega življa Sl'edi slovenskega morja nimajo pravice, 8 Politično provokacijo izzivati nacijo-i&inl boj. ' Abstrahiramo danes tudi od vprnša-je-li postavitev pseudo - nemške •iste resna ali pa — kakor se trdi — sa-finta, dogovorjena med radikalci in ‘'emci, da bi se radikalci nacijonalno ^bremenili nap ram javnosti — in ali bo morda vendar v zadnjem momentu ' Sla parola na nemške volilce, da pri t*°ttiorejo s svojimi glasovi Stojadinovi-do mandata. Nas danes bolj zanima vprašanje, ali i® nemška lista res nemška. To moramo ®a>Ukati z ozirom na nekatera imena kandidatov, zlasti pa z ozirom na imena °iHogib predlagateljev nemške liste, ka iera bomo prihodnje dni v glavnem ob-lavili. Med kandidati »zlasti pa med ^dlagatelji, vidimo ljudi ne le slovenjih imen, ampak tudi slovenskega po-°^enja, renegate, Štajercijance. Vračajo j6 fosj, ko so Nemci pod firmo »Deutsch-I'6'Undliehe Slovenen« s svojim »Štajerkam« lovili slovensko duše v svoj tabor ,6r Ha stotine poprej poštenih 'slovenskih 7«tov pod krinko naprednjaštva zabijali v nemški tabor. Med predlagata-^ Eniške kandidatne liste vidimo sionske kmete, ki so zaradi lepih oči ka-nemškega denarnega mogotca pro-■ svoj narod ter po načelu »samood-°cbe«, katero propagirajo Nemci še ved-ttidi glede narodnega čustvovanja, J^tali renegati, ali kakor oni mislijo, g ®rtjei, dasi komaj za silo nemško tol-in jih njihove slovenske matere in Pogajanja v Beogradu. Govori kaiicelarja dr. Seipela iri ministrskega predsednika Pasica. Beograd, 23. februarja. Včeraj ob nistrski predsednik Pašič. Uvodoma se 4. uri popoldne so došli v prostore vlad- nega predsedstva avstrijski delegati z dr. Seiplom na čelu. V predsedstvu so bili z naše strani Pašič, dr. Ninčič, dr. Laza Markovič, Panta Gavrilovič in Tiča Popovič. Po pozdravu je imel di\ Seipel daljši govor, v katerem je pozdravil vlado jn se zahvalil za prijazen sprejem. Po njegovem mnenju je konferenca enako važna za obe državi Govornik je navajal razloge, iz ka'.erih je moral preje posetiti druga mesta in Sele na- je zahvalil za pozdrav in naglasil, da je končana velika vojna, ki je ustvarila v Evropi novo situacijo. On veruje, da je politika nove Avstrije miroljubna. Ta politika je našla pri nas polno umevanja. Kar se tiče vprašanja obvozne arbitraže, je treba naglasiti, da naša država nima take pogodbe z nobeno drugo državo, zato ta predlog ne bo mogel priti v poštev. On pa je tako preverjen o dobrih namerah Avstrije, da vidi v bodočnosti možnost take pogodbe. Kar se Številka: 44 Zapisali smo te besede v reseH opo« min onim resnim in treznim pravim Nem« cem, ki vzgajanja renegatstva ne more« jo odobravati. Ako hočejo naš opomin u*> važevati in svoje voditelje speljati na pot politične in nacijonalne poštenosti, —* dobro. Ako ne, je nam tudi prav. Če bo njim, je vprašanje. , .... zadnje priti v Beograd. Tja so ga vodila pa tiče avstrijske želje, da bi se sklenila aktualne in neodložljive zadevi', ki so v zvezi z življenjskimi pr>blpmi Avstrije. Dr. Seipel je dalje na^ssil, da se je vedno trudil dati avstrijski politiki pacifističen značaj in goji?; z vsemi državami, osobito pa z Jugoslavijo kar najboljše odnošaje. Te odnašajo se bo moglo pokazati zlasti v vprašanjih, ki se tičejo prometa. Dr. Seipel upa, da Jugoslavija razume, s kakimi ekonomskimi in socialnimi težavami se mora boriti Avstrija. Njega je privedla v Beograd želja, da reši vprašanja, izvirajoča deloma iz predvojnega in vojnega, deloma iz povojnega časa in katerih skorajšnja rešitev bi bila v obsojestransko korist. Avstrija je pripravljena tudi k žrtvam, če s tem pospeši ugodno rešitev vseh •tekočih zadev. Posebno pa si Avstrija želi specielne konvencije, ki bi obsegala obvezno arbitražo, s čimer bi bilo omogočeno rešiti diplomatskim potem vsako sporno zadevo. Za dr. Seiplom je povzel besedo roi- *lo Venski očetje iz grobov proklinjajo izdajalce. Pod firmo »nemške go- ^Podargke stranke« vstaja zopet zlo duh a3Br§ega, najpodlejšega štajercijan-Va> se pričenja 's strani Nemcev lov na trgovinska pogodba na podlagi posabnih ugodnosti za Avstrijo, lahko izjavi v imenu vlade, da je pripravljen skleniti z Avstrijo tarifno-trgovsko pogodbo. — Ravno tako izraža željo, da bo končno mogočo rešiti razna druga vprašanja, na pr. vprašanje, sekvestrov. prometa in transita itd. Pozdravlja še enkrat dr. Seipla in dr. Griinbergerja ter jima zagotavlja trdno voljo naše vlade, da se vsa sporna vprašanja rešijo v najlepšem sporazumu. Na to je govoril pravosodni minister dr. Laza Markovič iri naštel vse naše zahtevo, pri katerih naša vlada ne more popustiti. Vsa ta vprašanja morajo biti temeljito razčiščena. Dr. Seipel je ponovno zagotovil, da bo vplival na delegacijo svoje vlade v tem smislu, da sc končno likvidirajo vsa sporna vprašanja. Na to sta se oba gosta podala na stanovanje. Med potom ju je občinstvo spoznalo in živahno pozdravljalo« I -.S Movi zapletljaji ne vzhodu. Arigorska skupščina nepopustljiva. re Carigrad, 22. februarja. Iz Arigo-se poroča: Na današnji seji narodne skupščine, ki je trajala tri ure, sta podala Izmed-paša in Kennv bej izčrpno poročilo o lausannski konferenci ter o predlogih zaveznikov. Seja se bo zvečer na- daljevala, ker zahtevajo posamezni poslanci še razna pojasnila, V splošnem pa se smatrajo predlogi zaveznikov za popolnoma nasprotujoče zahtevam angor-ske skupščine, od katerih Turki na poberi način ne morejo popustiti. slr>- ionske duše zopet v °r v bivši Avstriji. enakem obsegu, j: ,S teea stališča jo nemška kandidatna 8ta drzna provokacija, ki bo dobila od-°v°r, kakor ga zasluži. Nemško in re-, Satsko trgovstvo in obrtništvo pod kOmn-j ^°Tia.ndo par advokatov tvori glavni ka-®r te renegatske družbe, ki je vložila listo. Dobro in prav je, da so Vft i barvo, ker sedaj vsaj končr kje ima začeti naše mogočno ria-„1 ttaliio gospodarsko gibanje pod ge-^0tn »Svoji k svojim«! Dobro bomo ime-kil ovi^enci vso to renegatsko družbo, dolila laži-nemško listo, saj v vsa-^ kraju lahko na prstih seštejemo o-j.bodo to storili. Volilrie svobode, ^^riičene po zakoriu, ne bomo omejevali v l ' «£* ’ Predlagana od resničnih Nemcev. 3&l^eucPf°sen boj pa napovedujemo v ’njunJl ^š^ijonalne naše javnosti vstaje-jc n ®taj«cijanstva, katerega prvd znak v , reQcgat°v Pri volitvah. Imamo Riban' sre^8tva in moč, da razmah tega fctr^ v kali zadušimo. Dovolj je za-kaljat?evanja nezavednih mas po kleri-in leži-^Publikanstvu, lažiso.cijalizmu m^rno bi šli na dnevni red preko e liste, ki bi bila v resnici nerrt- Poljske finance. Varšava, 22. februarja. Fiffančni minister Ivrabskv je izdelal načrt za sanacijo poljskih financ. Ta načrt je preračunan za dobo treh let, tekom katerih naj bi se državni dohodki izenačili z izdatki. Da bi dohodki v slučaju padanja zlate vrednosti ne nazadovali, sc uvede posebno valutno merilo, ki bo Odgovarjalo poljskemu goldinarju. Vprašanje demilitarizacije ha Češkoslovaškem. Praga, 22. febr. Na seji obrambnega odbora je izjavil zastopnik vlade glede uvedbe milice, da je aktivna vojska z ozirom na nestalne politične razmere in nezanesljivost ljudstva še nujno potrebna. Dolgo časa bo še treba vzdržati močno vojsko, na katero sc lahko država popolnoma zanese. Iz češkega parlamenta. Praga, 22. febr. Na današnji seji u-stavnega odbora »o opozicijorialci pred prehodom k specijalni debati o zakonu za zaščito države podali izjavo, da jim jo bilo pri gorieralni razpravi nemogoče prepričati večino o absurdnosti tega zakona, nakar so korporativno zapustili dvorano. Otvoritev madžarskega parlamenta. Budimpešta, 2. februarja. Danes je bila otvorjena rtarodria skupščina. — Otvoritev se je vršila pod vtisom posku-šunega bombnega atentata. Predsednik Ufi dovolil, da go zastoRuiki vseh gtraflk zavzeli svoje stališče napram; teinu dogodku. Vsi brez izjeme so ga obsodili. Notranji minister Zakovsky je poročal o ukrepih, ki jih je storila policija. Krivce iščejo po vsej državi in j8 tudi vse ukrenjeno, da ne bodo zapustili Budimpešte. Ugotovljeno je, da granate potekajo iz Wollersdorfa. Take granate so uporabljali v začetku vojne. Vlada bo storila potrebno, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali. Na to je zbornica prešla na dnevni red. Začela se je debata o novem načrtu inženirskega zakona. Med opozicijonalcem Bogyjem in posl. Drozdyjem je nastalo prerekanje in nazadnje sta si dajala pestmi. Blizu sedeči poslanci so razjarjena nasprotnika ločili, nakar je poslanec Droszdy vložil oster protest proti kršitvi imunitetne pravice s strani poslanca Rogyja, BORZA. Cnrih", 23. februarja. (Tzvirno.l P.red-borza: Pariz 32.24. Beograd 5.10, London 25.05, Berlin 0.0285, Praga 15.725, Italija 25.G3, Newyork 581, Dunaj 0.007475, žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0.1850, Varšava 0.01*15, Sofija 3.0G, Bukarešta 2.60. Zagreb’, 28. februarja, 'flfev.) Pariz 6.25—(5.30, Švica 19.725-19.80, London 4.91 —4.93, Berlin ft.445--0.46, Dunaj 0.1475-0.1475- 0.1480, Praga 3.10-3.11. Italija 5.03—5.04, dolarji 102 —102.50, Budimpešta 3.40-3,45. Politične vesti. * Naši delegati za podajanja z avstrijskim odposlanstvom. Načelnik naše delegacije za pogajanja z Avstrijo je minister dr. Ninčid, člani delegacije pa so: mi« nister pravosodstva Markovič, pomočnik ministra zunanjih zadev Panta Gavri-loviča, naš poslanik na Dunaju Popovič' in eksperti posameznih ministrstev: Aj rangjelovič, Subotič, Vigele, Boškovič, Derocco, Velja Lazarevič, Fotič iri Kugler. * Dcmarša velike antante ria Dunaju. Zastopniki velike antante so opozorili avstrijsko vlado, da je po določilih saint« germainske pogodbo prepovedano snovati oborožena udruženja in informacije. Demarša je v zvezi z zadnjimi spopadi monarhistov in delavcev. * Avstrijske želje glede od noša jev med Jugoslavijo iri Avstrijo. Z ozirom rial prihod kanclerja dr. Seipla v Beograd prinaša »Neue Freie Presse« informacijo o predstoječih trgovinskih' pogajanjih1 med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so v prvi vrsti namenjena odstranitvi sedanjih prometnih težav. Pred vsem se bodo sedanja visoke carinske takse za Avstrijo spre* menile toliko, da se bodo dosegli Speci« jalni carinski pogoji za najvažnejše iz« vozne predmete, ki prihajajo iz Avstrije. Pri tem bo v glavnem šlo za usnje, tek« stilno, železnometalno in gumijevo bla« go, za električni inštalacijski materijah pohištvo, stavbeni materijal, ogfjenčevo kislino itd. Znižane bodo tudi nenavadno* visoke carino za papir iri cement, delalo se bo na to, da se ukinejo tudi spričevala o izvozu (provenijenci) blaga, ki jih jel težko dobiti ter da se pojasni tudi vpra« šanje o postopanju s trgovinskimi agenti, nadalje se bo uredilo osebno in obrtHd pravo odpiranja Hovih podjetij. Gleda izvoza iz Jugoslavije bi se imela izpre-meniti visoka izvozna carina na les iti živila, obenem pa bi se 'sklenile pogodbe o železniškem prometu in o tranzitu. e—O—* Volilno gibanje. Stanje glede Napredne kmetsko-obrtne zveze. Posebno vesela poročila nam pri« hajajo danes in gornjegrajskega iri lju« tomerskega okraja. Oba naša kandidatal Cvetko in Kocbek imata mnogo večje us« pehe nego smo mogli misliti. V petek 23. februarja sta zborovala dr. Kukovec iri obrtui kandidat Gumzej v Zgornji Pol« skavi. Pohorje se začenja gibati. G. Pu« klavec zboruje v soboto na Slatirii, v rie« deljo pa v Rogatcu, šmarškorogaški o-kraj bode zelo odločilen. Štefan Kuhar še zmiraj računa ria 6000 glasov in je u« stanovil organizacije prekmurske stran« ke v 60 občinah. Denarni mogotci Benkd in Hartner bi radi Prekmurce z denar« jem’ prestrašili, pa tudi Prekmurec bode to sramotno namero častno odbil. Kdor hoče delati madžarske volitve, Je sovražnik naroda! Invalidsko vodstvo prodalo invalide? Dva invalida iz invalidskega odbora vi Mariboru sta stopila na kandidatsko listo ministra Stojadinoviča zaradi bleska nje« govih cekinov. Dr. Grasselli jo obljubil spraviti jima gledališki varijete! Invali« dl s tem ne bi nič pridobili. Zato naj Bi premislijo, ali kaže zaradi obljube, ki še pa niti ni izpolnjena, prodati glasove stranki, ki je pri pas iz dobre gtraui, st« kdo ne puzfln. Dr. Grasselli štipendist. Daleč 'smo prišli. Dr. Grasselli ni le dobil dopust, da agitira z nemško pomočjo za mandat fi-nflnčega ministra, kupljen jo še za na dalje. Dobi za leto dni štipendijo, da so šola za vseučiliškega profesorja, AH 'sc hoče res uničiti slovensko vseučilišče? Za kako stroko naj se pa določi g. Mirko? Za neokusne uradne popravke? Vsi za klerikalce— ali posledice cepljenja naprednih sil. Vprašali smo dva poznavalca naših razmer za njih približno sodbo, koliko bi dobilo posamezne liste glasov v mariborskem okrožju, če bi bile danes volitve. Mi ne pravimo, da 'je ta cenitev prava. Vendar Smo na podlagi volilnega zakona računali rezultate in smo prišli do sledečega za vse napredete in narodne kroge nerazveseljivega izida. — Prva cenitev: klerikalci 32.000. samostojna kmetijska stranka 10.0000, narodni Socijalci 2500, napredna kmečka obrtna zveza 9000, Nemci 5000, Novačanov! republikanci 4000, Radičevi republikanci 3000, Goloubovi socijalisti 5000, Korenovi socijalisti 5000, radikalci 5000, 'ali Skupaj 80.500 glasov. Količnik po zakonu je ena šestnajstinka tega števila, 'torej 5031 glasov. V tem slučaju so pod količnikom narodni 'socijalisti, Nemci, Novačan, Radie, Golouh, Koren, Zagorski in radikalci, tako da je sedem list delalo na račun klerikalcev. Ti bi dobili v tem slučaju 10 mandatov, 3 pa samostojni in 2 napredna kmečka obrtna zveza. Ena dobra tretjinka vseli glasov, to je klerikalna enotna lista, bi potegnila dve tretjinki mandatov, naprednjaki pa etto tretjinko. — Drugi cenilec: Klerikalci '38.000 samostojni 7000, narodni socijalisti 2000, napredna kmečka obrtna zveza 10.000, Nemci 3000, Novačan 5 tisoč, 'Radič 2 tisoč, Golouh 15 tisoč, Koren 3 tisoč, radikalci 5 tisoč, skupaj 90.400 gla-|sov. Tudi v teni slučaju, ko bi bil količnik 5650 glasov, odpadli bi narodni soci-, jalci, Nemci, Novačan, Radič, Koren in' : radikalci v korist klerikalcem, ki bi do-[ bili 9 mandatov, Golouh pa 3, kmetje in obrtniki 2 in’ samostojni 1 mandat. Klerikalci Se nam’ lahko 'smejejo. Pri sledenjem računu Se pokaže zanimivost, da bi i dobili pri 'sicer enakem številu dobljenih .'glasov, napredna kmetsko-obrtna zveza in’ 'Samostojna, če bi volili eno listo, 4 man-,'datc mesto 3, klerikalci pa 8 mesto 9. Kdo je tega kriv, znano je naši javnosti. 'Odgovor bodi, da vsi trezni ljudje pustijo one Ma 'cedilu, ki So prokletstva nesloge , krivi. V tem 'slučaju lahko dobi napred-'3na kmečka obrtna zveza enako število 'glasov kakor klerikalci in' s tern tudi polovico mandatov od vseh 15. Romišljem-fki, predočito ta račun' vsem, ki bi se Mogli dati zapeljati, da se cepijo! Dnevna kronika. f' *— Dr. Grga Tuškan f. V Sisku je pmrl v visoki Starosti 78 let bivši predsednik hrvatsko-srbsko koalicijo in rano- K. Schonherr. premieri drame »Ono« .v, Narodnem gledališču). ; Karel Schonherr je dober znanec na-~§ega gledališkega občinstva. V Maribo-^tu smo videli njegovo »Zemljo« in »Satana ,v. ženski«; »Ljudski oder« jo nedavčno vprizoril »Otroško tragedijo«. Vsi na-č,Vodeni komadi spadajo m vrsto Sclion-•herrjevih ljudskih iger; tem prištevamo ' tudi njegovo prvo aktovko »Rezbarji«, mogočno tragedijo »Glaube und Hei-' »nat«, zgodovinsko sliko »Volk in Not« (iz ' Življenja znanega tirolskega junaka Andreja Hoferja) potem novejši deli »Fran ' Suitner« M »Maitanz«. Razen teh je spisal še celo ivrsto drugih scenskih del; medicinsko tragedijo »Narrentanz des Uebens«, socialno dramo »Der Katnpf« ta »Vivat aeademia«, sanjsko damo »Das Konigreich«, »Der Sonnwendtag« in druge. Izdal je več knjig svoje proze; povesti in črtice. Prva njegova knjiga je izšla, ko mu je bilo 28 let; »Kreuzkopf« ji je naslov in vsebuje vesele črtice iz življenja Tirolcev. Ko je dvajset let pozneje izšla v II. izdaji, ji je napisal predgovor, tv- katerem pravi: »Kaj bi pač dal za to, da bi mogel še danes pisati tako veselo!« ' ^ In res — vsi njegovi poznejši spisi no- • |sijo na sebi pečat tihe resignacije. Tudi 'tam, kjer je hotel biti šaljiv, vidimo, da Se za smehom skriva spoznanje: res je smešuo in vendar je vse tako ničevo. Talka je na pr. »Zemlja«, komedija življe goletni poslanec rlr. Grga Tuškan'. Pokojnik je bil znan hrvatski parlamentarec, ki se je mnogo udejstvoval v borbi proti Budimpešti. Do zadnjega jo bil odločen Jugoslovan in demokrat. Bodi mu časten spomin! — Iz davčne službe. Za davčnega ofi-cijala v Celju je imenovan Karel Grah, v Mariboru Mijo Fajt, za davč. asistenta v Kozjem Viljem Vovk, za davčnega praktikanta v Kozjem Ivan Vovk. Davčna upravitelja Hinko Drofenik v Ljutomeru in Josip Boc v Mariboru sta stalno upokojena. — Ljubljanski »Naprej«, glasilo ofi-cijolne socijalne demokracije, je po enodnevnem intermezzu v sredo zopet začel izhajati, ker je dobil nova sredstva. — V »Kmečki moči«, volilnem glasilu SKS za mariborsko volilno okrožje, je nosilec SKS-liste Drofenik podal izjavo, v kateri obsoja napad na Cirilovo tiskarno in zahteva strogo kazen za krivce, bodisi da so pristaši te ali one stranke. List pa na drugi strani nič ne omenja, da je bil aretiran in celo iz službe odpuščen eden odličnih pristašev SKS, inženir Vedem jak. — Novi tobačni tovarni se gradita v Smederevu in Velesu, tovarna v Nišu pa se razširi. Nič ni tako skrito... V selu Nadalja je 1. 1912 — torej že več kot pred 10 leti ubil kmet Lazar svojo ženo ter jo zakopal na dvorišču svoje hiše. Kmalu na to je pobegnil v Srbijo. Na neznan način si je pridobil -precejšnje premoženje ter si kupil veliko posestvo. Skrival se je pod imenom Lazar Nikolič ter je užival v okolici kot veleposestnik velik ugled. Pred kratkim pa ga je domotožje prignalo nazaj v svoj rojstni kraj. Znanci iz prejšnjih let so ga takoj spoznali in ovadili. Pred svojim nekdanjim domom je bil aretiran' in oddan državnemu pravdništvu v Novem Sadu. — Ilugo Stinnes v Jugoslaviji. »Ju-goslav. Lloyd« poroča: Po informacijah našega beograjskega dopisnika, ki jih beležimo z rezervo, je Hugo Stinnes odkupil od »Avstro-ameriške banke« večji del akcij Trboveljsko družbe, ki ima v svoji posesti največje premogovnike v Jugoslaviji. Po teh vesteh namerava Stinnes odkupiti akcije društva Stein-beis v Drvaru, ki spada v red najvažnejših evropskili podjetij v lesni industriji, ter da jo v pogajanju za odkup akcij izdajateljskega društva »Tipografije« (Jutarnji List« itd.) Razen teh načrtov na Balkanu pripravlja Stinnes tudi organiziranje zračne plovbe med Južno Rusijo, Balkanom in Nemčijo. Naša škrinjica v mariborskem volilnem okrožju je p i? ir a-1 nja; jok in smeli, smrt in gostija, veselje in obup ysc navskriž in povprek, kakor je pač v življenju. Samo umetnik — mislec, ki vidi in spozna pravo Vrednost te komedije, ki zna zaslediti vzročne vc-zi vseh najrazličnejših dogodkov in ki ume pogledati ljudem pod njihove krinke — vidi pravo sliko življenja. In kdor je plemenit, resen in globok, ne postane cinik, sc ne roga vsemu in vsakomur, marveč sc rajši umakne v svojo samoto in živi za lepe hi velike trenutke. Takšen je tudi Schonherr, pišejo oni, ki ga poznajo. Ni družaben, ker je globok. Izgloda mrko in resignirano, ker ima dobro srce. Schonherr je sin tirolskih gora; tu sc je rodil dne 24. februarja 1. 1867 kot sin revnega šolnika v vasi Axams. Tirolci so pobožno gorsko ljudstvo; življenje v gorah in med gorami izostri človeku urn in ga napravi resnega, nedostopnega. • Schonherrjev oče je umrl mlad in za otroke je morala skrbeti pogumna mati, ki se ni ustrašila bede, stoječe pred vežnim pragom. Najstarejši sin Karel je dovršil gimnazijo, na to pa vseučilišče na Dunaju, kjer je študiral medicino. Po doktoratu sc je naseli! na Dunaju in deloval kot praktični zdravnik več kot deset let, nakar je opustil zdravniško prakso in sc posvetil zgolj literarnemu delu. Sedaj živi večinoma na Dunaju ali pa na svojem tirolskem posestvu. človek, ki je prišel iz tirolskih gozdov, kjer so njegovi predniki živeli stoletja, ki jc spozual velika mesta. ih Pogreb dr. Tavčarja. Ljubljana, 22. februarja. Danes je dr. Tavčar, najmarkantnej-ša slovenska osebnost, mejnik med preteklostjo in bodočnostjo slovenskega naroda, velikan duha in značaja nastopil ono pot, ki čaka slehernega zemljana. Narod ga je spremil na tej poti tako sijajno, kakor je zaslužil on in samo on. Smrt je šele pokazala, kdo je bil mož, ki je zadnja leta hiral in kljuboval smrti na Bregu in na Visokem, kdo in’ kaj je bil dr.' Ivan Tavčar. Dr. Tavčarjevo krsto So danes zjutraj prepeljali v magistralno poslopje, kjer jo ležala v črno zastrtem vestibulu do 4. uro popoldne, zastražena od Sokolov in akademikov. Ogromne množice ljudstva so prihajale po slovo k velikemu pokojniku. Ob 4. uri popoldne so se začele pogrebne slovesnosti. Blagoslov je izvršil stolni prošt Kalan z asistenco. Pevski zbor Glasbene Matice jc na to zapel Foersterjevo kantato: »Umrl jc mož«. V kratkih, v srce segajočih govorih so se od dr. Tavčarja poslovili namestnik Hribar v imenu vlade, dr. Karel Triller imenom' ožjih prijateljev in’ pesnik Oton Župančič imenom slovenskih pisateljev. Naš veliki pesnik je končal svoj govor: Ustvarjal si slovensko dušo in sprejel zato ljubezen vsega naroda! Zatem je pevski zbor »Zveze narodnih društev« zapel Pavčičevo »Narodno nagrobnico«, med tem pa se je v Stritarjevi ulici formiral žalni 'sprevod. Sprevod je otvorila sokolska konjenica (32 konjenikov), potem je korakala vojaška godba in' za njo mogočna sokolska povorka, med njimi zastopniki 'sokolskih društev Maribor, Celje in' Muta-Vuzenica. Za starejšin-stvom Sokolskega Saveza so korakali zastopniki raznih narodnih akademskih in strokovnih organizacij, gledališki igralci, lovci, zastopniki učiteljstva itd. Sledili so nosilci vencev, med njimi je bil venec kraljevske vlade s podpisom Nikole Pašiča; na to pa dva cvetlična voza z venci najrazličnejših društev id zavodov. Za cvetličnim’ vozom So šli nameščenci Narodne tiskarne, za njimi pa so nosile deklice Iavorjeve vence z napisi pokojnikovih del. Ob mrtvaškem’ vozu 'so šli kot častno 'spremstvo Slovenski pisatelji. Obdajala jih’ je sokolska častna straža na konjih". Za vozom je 'stopala pokojnikova obitelj in mnogoštevilni zastopniki vlade in’ javnosti. Kralja je zastopal divizijonar Vučkovič; Sledilo je tudi več bivšili ministrov, med njimi kot zastopnik severife Slovenije dr. Vekoslav Kukovec, dalje konzuli tujih' držav, zastopniki naše neosvobojene zemlje, vse-učiliSčni profesorji itd. Ulico so bile polne ljudstva; ceni Se, da je bilo Ha ulicah' do 30.000 ljudi, med temi mnogo občinstva iz dežele. V cerkvi sv. Krištofa je opravil prošt Kalan zadušnico, nakar je ruski pevski zbor zapel ginljive ruske pesmi: »Oc® naš« in »Vječnaja pamjat«. Govorila sta še dr. Murnik imenom Sokolstva in dr. Žirovnik imenom stanovskih tovariševa odvetnikov. Pogreb je zaključila večno lepa tf?* rodna pesem »Vigred se povrne«, ki 3® je zapela »Zveza pevskih društev«. VI umetnost, prevare in zablode življenja, jc moral promatrati svet okoli sebe z drugega vidika kot ga promatrajo oni, ki so vzrasli v mestnem miljeju. Tak človek ima tudi svoje posebno oko za opazovanje kmečkega življenja. Pri Schonherrju sc je to pokazalo v polni meri. Njegove ljudske drame pričajo, da se je umcl poglobiti v kmečko dušo, v dušo preprostega ljudstva in v njen ozki horicont. Zato je svojim dramam iz tirolskega ljudskega življenja vtisnil neko posebno obeležje, ki privlačuje in mika kakor v: kar jc novega in samoraslega. Je pa tudi močan dramatski talent, ki ume ne le opazovati, ampak tudi izražati v obliki, ki učinkuje in zapušča v gledalcu globok utis. Eno izme'd njegovih’ prvih scenskih del jc »Narrentanz des Lebens«. V nji je očrtal boje in prevare slovitega kirurga, ki ga preganjajo sence njegovih žrtev in ki se kesa, da je rešil življenje ljudem, katere je pozneje preganjala beda. Tra gedija v celoti ni uspela, dasi ima mnogo prav efektnih podrobnosti. Druga njego va medicinska drama je »Es« (Ono), ki se vprizori prvikrat v Jugoslaviji, po prehlijerali ha Dunaju in Gradcu v mariborskem gledališču, — Drama je Schonherrjevo najrio-vejše delo; pred njo je spisal in objavil ganljivo scensko sliko »Maitanz«, ki nam slika umiranje mlade deklice v tirolskih gorah, deklice Anele, ki je zaman hrepenela za življenjem in ljubavmm rajanjem •*h " • ' cerkvi sv. Krištofa so telesni ostanki dr* Tavčarja pod gomilo cvetja in vence* čakali zgodnjega jutra, da jih spreji®0 vlak in ponese na Gorenjsko, tja v vb soko, kjer So živeli njegovi predniki H* odkoder je izšel naš nesmrtni velik4* da popelje trpeči milijon k luči svobo?0 in napredka... Vočna slava dr. Tavčarji Celjske vesti. Iz državne službe. Upokojena sta rudarski svetnik Balt. Baebler in Pavčič, rudarski asistent, oba v celj*1? cinkarni, ki se jc, kakor znano privatf" zirala. Iz sejo celjskega občinskega sveta Vršila se je dne 19. tm. ob 6. uri. Po od0" britvi zapisnika poročajo referenti Po9*" meznih odsekov. Šolskim vodjem m?5*’ nih šol se prizna oškodniiia za stanari®9 25 odstotkov od najnižje temeljne pl®^e na istem zavodu. Upelje se užitnina tu®1 za uvoženo meso. Pri revizije porab® električnega toka od pavšalirancev ®0 je ugotovila pri mnogih strankah zlof®* ba. Tem se električni tok odvzame, v b®* doče pa predpiše tudi odškodnina. Par.c®| lacija Jožefovega hriba, ki je nameni0 kot stavbišče za vile. so takoj izved®, so more preostali dol pogozditi. D0* so stanarina za iiradne prostore driaVT policije, drž. trgovske in’ rudarske ®°,.‘ Pavšaliranje Močnega davka se odS® ’ ker še ni potrebnih statističnih P°®a * 2Žl kov na razpolago. Obrestna mera P*1 rA mudnih obresti se poviša od 4 in’ tri®3, na 6 odstotkov. Odobri se dopis delež8®1'1, financ, glasom katerega bo plačala 013 , rta občina za pobiranje užitnine 10 odst kov dohodkov. Ponovno se vzame v Pl treS prošnja Športnega kluba Celi®' Glazijo, katero hoče preurediti v moder® igrališče. ^ Nekaj statistike. V letošnjem’ pust®01® času sc je poročilo v Celju 47 parov, sti iz okolice. Mariborske vesti. Maribor 23. februarja 193®* m Iz sodne službe. Izvršilfii urad®^ okrožnega sodišča v Mariboru g-Volavšek je 's sklepom višjega dežel®3? sodišča z dne 1. februarjem tl. P®®® njen’ v IX. činovni razred L stopnje* , ni Kdo jc kriv? Kakor izvemo, j®.P ^ šol ferman’ o odpustu inž. Vedernjak8. Ljubljane. Ker je g. Vedernjak uk , uradnik, je 'seveda to Hepostavrio. 'A» izvršil odpust g. dr. Lukan’ na svojo Pe^, Naša javnost zahteva jasnosti glede silnega akta radikalskega režima. ^ .....J__... ***, —-----------------.... tef »Ono« je medicinska dram®, 0. v nji nastopa zdravnik in ker je ni«® dilni motiv medicinsko .vprašanje. vprašanje se glasi: Ali smejo tuberk ^ ni zakonci imeti otroke? Taki otro01 dedično obremenjeni, imajo gnenje k tuberkulozi. So kakor P0??,^ j® in izorana njiva; ko pade seme, vzki s sc razrasc. Čc sc taki otroci okuf Lega tuberkuloznimi bacili — in nič ni . f0s’ nego tako okužen,ie — zbole na ®?’v^ tv ni bolezni, hirajo in umro, prelclini31 „3 sodo, ki jih jc tako nesrečne posla1 svet. Ta usoda pa so — stariši. JjlJ V drami nastopata samo dve 0 zdravnik in njegova žena. Zdrav®* se mnogo peča ravno s tem vpras^to' konstatira na samem sebi zna^?r-cgova pajoče podedovane tuberkuloze. ^Lgital® mlada žena pa je kratko pred tem v „e mati. Mož sc postavi na stališče, giti matu ivioz sc postavi na siauav-, srn edobiti potomca, ker ne more J za njegovo zdravje. Pravico do cev imajo zgolj zdravi in krepki^ v.v«v Miiaju 4& 1/1 j /vuiav* Po svojem prepričanju stori Pra^ t0 ženi odvzame plod. Zena pa ni v...mo p* odvzame plod. Zena pa ni V6“jjj",ir to, ker je mož izrabil njeno tre® . ^ medlcvico, jo narkotiziral in izv ,ejatiie' racijo. Ko ji mož prizna svoje 5« se začenja tragičen konflikt 01 Te njo. Zakaj ona hoče otroka. J tež®|a zdrava; vso njeno naturo Pr3^c .0. ge 3® za materinstvom’. Njeno stali®®? otrok spočet, nima nihče prav« ’ vic® mu odvzel življenje. Otrok ima roditi so, videti solnce in spozn jjjoŽ* to starišev. Zato žena doseže, a® Maribor. 24 februar}« 1928, *T A B O RA Stran a • Inženir Vcdernjak ia preiskava. 6. inženir Vedernjak je naprosil g. dr. Kukovca, da ga zagovarja iri mu je poslal Pooblastilo. Več ne moremo poročati. Dr. Kukovec je zagovor kot odvetnik prevzel. Toliko v pojasnilo. m Ob državni cesti proti Hočam' izginjajo lepi topoli, ki so bili okrasje okolice. Čemu, ne vemo, in se ljudstvo po tem čudoma sprašuje. Morda bi vedelo Povedati o tem kaj okrajno glavarstvo. m Volilni imeniki za volitve v harod-Ro skupščino. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo stalne volilne imenike Za volitve v narodno skupščino mestne °bčiue mariborske. Imeniki so na vpo-Rled pri mestnem magistratu, soba St. 11 flied nradnimi urami. m Spremembe glede predsednikov volilnih odborov na voliščih v mariborskem voiilnem okrožju. Državni odbor jc skle-nil sledeče spremembe: V Vuhred pojde ®lesto g. dr. Kodermana g. nadučitelj Ivan Tomažič, v Vuzenico mesto g. dr. Upolda ravnatelj g. Drago Humek, v Laško g. dr. I. Štempihar, v Jurklošter dr. Arnold Pernat, v Štatenberg mesto dr. Juvana g. dr. Igo Jane, v Hodoš Prof. pr. Sušnik: na volišču II. v Mariboru bo fungiral kot predsednik sodni jetnik g. Franc Pečnik mesto g. A. Ravnikarja, ki pojde v pokoj. , W Za zaprte nacionaliste in njihove ®r«žino je nabral neimenovan nacijona-245 Din'. Srčna hvala! Nacijonalisti, hirajte dalje! v® Predavanje v Ljudski univerzi. — ^anes, v petek, 23. t. m. ob pol 20. uri se J*»i v prostorih Ljudske univerze (mala *a*inska dvorana) nadaljevanje preda* ■v&nja prof. Majcena o »pogreških in najdbah v slovenščini v govoru in pisavi«. ■Predavanja se lahko udeleže tudi oni, ki f° prvo predavanje zamudili. Želeti bi j “Ho, da se ga udeleže predvsem vsi na-^avljenci po raznih pisarnah, tako žalnih, kakor tudi državnih. Predavanje j J** lo zelo poučno, temveč tudi zanimivo •' 0 vsakomur razumljivo. , TO Ljudski oder v nedeljo zopet ne bo I geldališko predstave. Delna ovira \ It^VV dejstvu, da ima isti dan predstavo i Udi marijonetno gledališče. Glavno o-i |j^ro Pa tvori mraz, vsled katerega bi bi-treba gledališke prostore kuriti, kar *načilo za mlado institucijo nepre-r^ljivo gmotno oviro. Apeliramo na ki jim jo pri srcu razvoj naše o-■HovHe igralske šole, da priskočijo z de-.^fflmi prispevki Ljudskemu odru na $omoč. !^ra Pišariia Ljudskega odra v Mari-5^*8 Se nahaja začasno v prostorih Plošne uradniške menze (poslopje Nar. ~6dališča, vhod s Slomškovega trga). Za ‘fanke jc odprta dnevno od pol 14.—15. ■J0- V tem’ času se sprejemajo novi čla-■ članice. Javnik v. trenutku slabosti zopet ztlru-n^°’ da-si je njegova bolezen zavzela ^zdravljiv stadij. Ko hoče zdravnik rjPraviti svojo napako in pokazati na i^tnem zar°du doslednost in kruto ne-J?rosfiost svoje teorije, se mu žena zo-I^8tavi. Zavedajoč se bližine smrti, iz-j, 3,® bolnik Strup, ali še v zadnjem tre-*u lahteva protistrup. Žena ga ne da: - * hoče roditi otroka, ker veruje V *'Un8°V0 zdravje, mož pa naj gre. On Ut F- 2 vzklikom: »Ne (otroka) ria svet!« t ? l2(fine njegov duh v zadnjih krčih j,,08®’ vzklikne žeria-mati: »Bil si velik . avnik...« Da, bil je zdravriik-intek-ltc, neizprosen mislec, ki je vedel biti tudi napram samemu sebi; ona — j^l ^ rojena za mater — pa ni potrebo-troK, raisleca, marveč očeta svojemu o-t*, j. navadnega človeka. fcgjTf. temu, da nastopata Ha odru Sj, 1 dve osebi, je dejanje skozi vso ?apeto polno gibanja. Gledalec "■ ’ da «« na o^ru odigrava viharno živ- % 86 ^rešeta dva svetova, dva Kazora’ **ve logiki. Eno logiko .ra ra*um, drugo narekuje čustvo, od Hagonov. In oba — moški in 0Oa a ljubita človeka in človeštvo, j^to ga tako, da hoče dati svetu kan,/1 °fv, njena briga je posvečena po-ort &re če treba tudi čez tolfiaa in preko samega Sebe, ker Se, j 0*°veštvo v širšem’ smislu ter ho-•« ^ bodoči ljudje zdravejši in ^ halog SposobHejši za velike življenj- Ste5"??? bo tedaj nudila obilo dušev- - B. B. ta' Pri koncertu, ki ga priredi ga.1 Brandl-Pelikanova v pondeljek, dno 26. t. ni. ob 20. uri v mali. Gutzovi dvorani s svojimi učenci, nastopijo sledeči: 1. Zbor iz »Judas Makabeus« za 4 violine: I. viol. Dušan Potočnik, II. viol. Stojan Potočnik, III. viol. Rado Sošterič, IV. viol. Svetopluk Pivko; 2. O. Rieding: Balada za violino iri glasovir: Helga Reiser; 3. Ct. v. Gluck: Gavota iz »Pariš in Helena« za 4 violine: I. viol. Dušan Potočnik, II. viol. Helga Reiser, III. viol. Elza Šo-šterič, IV. viol. Ivo Šošterič; 4. F. Ma-zas: Duet op. 38, allegro maestoso. Za 2 violini: I. viol. Viktor Lohert, II. viol. Milan Vodenik. 5. Mozart: Ouel suomo za violino in glasovir. Svetopluk Pivko. 6. F. Mazas: duet 11, allegro moderato za 2. violini: I. viol. Erika Druzovič, II. viol. Viktor Klasinc; 7. Ch. Sindig: podoknica op. 89 za violino in glasovir: Mika Druzovič. 8. J. S. Bach: koncert C-inol za 2 violini: I. viol. Herbert Friediri-ger, II. viol. Hinko Druzovič. 9. R. Rode: violinski koncert 6, I. stavek: za violino iri glasovir: Hinko Druzovič. 10. A. Mozart. Koncert D-dur, 1. stavek za violino in glasovir: Herber Friedinger. 11. Ch. Beriot: Air varie 6, za violino in glasovir: Viktor Bajde. — Predprodaja vstopnic pri Hoferju v Šolski ulici. m Važno zborovanje trgovcev lif o-brtnikov. Trgovski gremij sklicuje za torek dne 27. t. m. ob pol 20. uri v Ga.ni-brinovo dvorano veliko zborovanje trgovcev, industrijcev in obrtnikov, na katerem' se bo razpravl jalo med drugim o sledečih zadevah: 1. Potreba revizije zavarovalnih zakonov in dajatev. 2. Stališče gospodarskih krogov glede zakupa ali podržavljcnja južne železnice. 3. Trgovstvo in izjednačenje davkov ter zadružništvo. 4. Pravilnik o delavnem času. 5. Zakon' o pobijanju draginje. 6. Od-pomoč pomanjkanju gotovine. Pripomniti jc, da so navedene točke dnevnega reda za vse trgovce, industrijalce in obrtnike izredne važnosti in se vsi interesi-rani krogi vabijo na obilno udeležbo. — Meseca aprila se snide novoizvoljena Narodna skupščina in bodemo našim poslancem predložili sklepe tega zborovanja. Kot glavni poročevalec se udeleži shoda gosp. J. Mohorič, tajnik Trgov-sko-obrtrie zbornice v Ljubljani. m Flačanje taks za stara vozila. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Gospod minister za finance je podaljšal rok za plačanje letne takse za stara vozila do konca meseca februarja 1923. iri Muzejsko društvo v Maribora ima 25. februarja ob 10. uri dopoldne v manjši kazinski dvorani svoj občni zbor. — Na dnevnem redu jc odborovo poročilo o društvenem delovanju, volitev društvenega odbora iri slučajnosti. m Kako dobimo stanovanje in Svoj dom? Ali je v Mariboru sploh mogoče dobiti stanovanje? Ali je celo mogoče dobiti boljše stanovanje, kakor ga imajo stotero rodbine po kleteh iri po prostorih, ki niso bili namenjeni za človeško bivališče1! Ali se pri tej draginji in pri tem: pomanjkanju denarja sploh izplača vsaj misliti na zgradbo lastnega doma? To So vprašanja, ki zanimajo tisoče v Mariboru. Mnogi izmed njih prihajajo v Mar-Start in k društvu Mariborska Gradbena Akcija po nasvete. Ampak dosedanjo izkušnje so pokazale, da treba s temi vprašanji stopiti tudi v javnost. — Vkljub razupitem pomanjkanju stanovanj, je v Mariboru še dobiti boljših stanovanj, kakor so prenapolnjeni brlogi in kleti. In vkljub draginji, ter pomanjkanju denarja, je tudi manj imovitim slojem mogoče si zgraditi lastni dom. Zato je že sedaj ugodna prilika. Pot do stanovanj, tudi do boljših stanovanj in do lastnega doma Vam pokaže javno predavanje Mariborske Gradbene Akcije, ki je predavanje že pričela, pod naslovom: Krivci Stanovanjske bede, ter jih nadaljuje z odgovori na zgorej omenjena vprašanja. Kdor si hoče sam pomagati ali kogar ta vprašanja Sicer zanimajo, naj pride k predavanju v nedeljo dne 25. t. m. ob 15. uri dopoldan v dvorano Ljudske univerze. iri Osmi ustanovili član MGA. Gosp. Alojz Križnič generalni ravnatelj lesne indnstrijske družbe '»Drava« iri pred«, društva Mariborske Gradbene Akcije je postal osmi ustanovni člari MGA in je ustanovnino določeno na K 4000 preplačal na K 5000. Upamo, da bodo temu vzgledu sledili še mnogi drugi. m’ Zopet stekel p eri. Mestni magistrat nam poroča: Pri danes izvršeni gekciji psa, ki jc bil včeraj dne 21. febr. 1923 ustreljen radi grizljivosti v Magdaleri-skom predmestju, se je uradno ugotovila steklina. Poživljajo se vsi tisti, ki so bili od tega psa ugriznjeni, da to javijo mestnemu fizikatu. m Ne trpinčite živali! Včeraj popoldne je stal na Aleksandrovi cesti s premogom naložen voz, katerega vprežen: konji niso mogli se premakniti z mesta. Mesto, da bi hlapec odložil nekaj premoga ter tako olajšal breme, je obdeloval konje z bičem. Prizor je opazovala tudi policija, ki pa ni intervenirala v gornjem smislu, temveč je mirno opazovala, kako so se živali mučile. Vojni časi so že kolikorto-liko za nami in bil bi res že skrajni čas, da bi ljudje postali malo — človeški. m Razbijalci svetilk. Policija je zasačila sinoči nekega Franja Jak la, delavca pri Gotzu, stanujočega v Razlago- vi ulici 5 ter nekega trgovskega pomočnika pri tvrdki Tischler na Aleksandrovi cesti, stanujočega na Ruški cesti 5., ko sta v družbi petorice mladih pobalinov razbijala cestne svetilke po Koroščevi in Vilharjevi ulici. Zanimivo je, da so bile tudi zadnjič ravno v teh ulicah razbite svetilke iri sta se na to v temi izvršila dva ropa, katerih ederi je bil razkrit in se jo posrečilo najti krivca, drugi pa je ostal tajen. Ne vemo .še, če so iri v koliko so ti razbijalci cestnih svetilk v zvezi s temi ropi, upamo pa, da bo to dognala uvedena preiskava, m V soboto, dne 24. trii. v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstop 2 Diri. Narodno gledališče. Repertoire: Petek 23. febr. Pri treh mladenkah’, izv. ab, premijera. Sobota 24. februarja Ono, ab’ A. premijera. INteifefijlifc 99. februarja ol) 15. uri pop. Jaluuševčani, izv., znižano cene. — Nedelja, 25. febr. ob 19. in pol uri Pri treh mladenkah (Dreimaderlhaus) izv. »Orio«. Jutri dne 24. februarja se 'vpri-zori znamenito in najnovejše Schonherr-jevo delo »Ono«, ki jo imelo, nedavno vprizorjeno na Dunaju in Gradcu, izvari-reuno lep uspeh. Predstava še vrši za ab. A. Nedeljski predstavi. V nedeljo popoldne Se vprizori ob znatno znižanih cenah komedija »Jalnuševčani«, ki je izvala pri vsaki predstavi mnogo zabave, zvečer pa je repriza operete »Pri treh mladenkah«. Jubilej Parma. Dno 3. marca proslavi narodno gledališče v Mariboru 65 letnico rojstva slovenskega komponista Viktorja Parmo in 40 letnico njegovega u-metniškega delovanja. Vprizorila so bo Parmova prva opera »Urh, grof celjski« (komponiran 1892—94). Prva predstava te opere je bila v Ljubljani 15. febr. 1895. kultura in umetnost x Gostovanje baleta zagrebške opere je bil umetniški dogodek prvo vrste, kajti imeli smo priliko, spoznavati umetnike svetovnega slovesa, in k at er.3 jo le kruta usoda pregnala v našo državo, Do-čim je bil balet v stariji dobi predvsem v operi dekorativen moment ter stvarial z dramatiškim dejanjem le nekako zunanjo zvezo, razvil Se jo v zadnjih dveh stoletjih v samostojno umetniško obliko. Za tako samostojno umetniško oblilio so spisovali najznamenitejši sklada‘clji, o-sobito klasiške dobe, primerne skladbe. Kakor jc bilo poprej potje, tako je postal sedaj ples nekako neproduktivno sredstvo v službi muzikalnega ter muzikalno-dramatiškega umotvora. V zvezi z mimiko, scenerijo, dekoracijo, razsvetljavo i. di’. hoče muziko takorekoč plnsUeirati t. j. gotovim muzikalnim izrazom naj odgovarjajo tudi telesne kretnje iri g'iste. Poslušalcu je torej predstava muzikalna vsebine olajšana, če zasleduje obenem kot gledalec takorekoč govor gibov, v katerih leži tolika možnost umetniškega izraze vanj a. Kar torej izraža komponist z muzikalno frazo, to pove plesalec s svoje gesto. V baletu, v modernem smislu, je torej združena muziška umetnost z oblikujočo umetnostjo v harmonski celoto. Radi tega izdelujejo oz. napravijo načrti h kostumom in dekoracijam le prvovrstni 'slikarji. Omogočena je na ta način vsestranska umetniška dovršenost iri vse igra, živi in se kreta po enotni zasnovi. In bas ruski umetniki so dosegli v tem oziru višek popolnosti in sklepati moramo, da morajo biti v ruskem narodu podaui posebni predpogoji k razvoju te specijahie umetnostne oblike. Rusija pa je tudi pojmovala bistvo umetniškega plesa v pravem pomenu, ga čuvala in' smotreno gojila. — Vrnimo se k vče« rajšnji predstavi! Kako naj popisujemo umetnost obeh ruskih balerin (Margarete Froman in Ane Redel) ter obeh baletnih’ mojstrov (Maksa in Valentina Froman), ki nam k temu manjka primerni besedni izraz. Poet bi moral opevati lepoto linit je, gracijoznost in lahkoto mimične igre, kras kostumov, skladnost barve, temperament in virtuoznost v ritmičnih gestah, iri to vse v okvirju plesne umetnosti, kot ilustracijo k muzikalni vsebini skladbi Lijadova, Rubinsteina, Griega, SchtH berta, Glazunova, Nedbala, Saint-Saensa i. dr. Vse to je treba doživeti. Bili smo za hip postavljeni v rusko stepo, v češko krajino, na mrzli sever, v dobo nežnih gavot in elegantnih valčkov i. dr. Na klavirju nam je podajal svojo umetnost operni kapelnik Krešimir Baranovifi, ka« terega še poznamo izza tukajšnjega nai stopa zagrebškega pevskega zbora »Lv< sinski«. Kakor vsaka prava umetnost, tat ko je tudi ta organska zveza posameeniH umetnostnih panog uplivala z neko Hei posredno in nevzdržljivo silo, katere n« činek se je izraževal v burnem aplavza! nabito polnega gledališčnega prostora. Poedine točke So še morale ponavljat^ kajti občinstvo kar ni hotelo nehati jj izraževanju svojega priznanja. BaS v) tem vidimo Izraženo željo napram naš{ podjetni gledališčni upravi, da nami »pet pokliče ruske umetnike, ki nas bodo vsaj1 za par uric dovedli v kraljestvo prava in istinitc umetnosti. Želji po ponavljat nju pa še pridružimo željo po vzprejetju večje pantomime v okvir vzporeda. H.R x Nova Evropa. Izšla je 8. številka VII. zvezka »Nove Evrope« s sledečo vtlet bino: Slovenci kao Jugosloveni (L); Pre je prišel tja tudi posestnikov sin Jožef Klinc v Trgoviščn. Podal je vsem roko izvzemši Franou Trunku, proti kateremu se jo izrazil: »Tebi pa no bom dal roke.« Ivo mu Trunk odvrne, da mu je tudi S* treba dati, ga jc začel suvati v prsa. N* Trunkov poziv, naj gre raje domov, J9 potegnil Klinc nož in ga dvakrat pahni!« Zadel ga je najprej v desno nadleht M potem šo v levo nadleht. Zadnja poskok ba je lahkega značaja, prva pa tež^3, Klinc se zagovarja s popolno pijanostjo« Priče sicer potrdijo, da je bil pijan, dar pa ne tako, da bi ne vedel, kaj d1’!4, K'inc je bil obsojen na 6 mesecev težk* ječe. Objave. § Mestni kino. »Nočni jahači«, amer*' kanska pustolovščina v 6 dejanjih 80 predvaja v petek, soboto, nedeljo in po* deljok. Mihel Zevaeo: Markiza Pompadour.; ■ji ( spolnim svoje dolžnosti nasproti povabljencem.« — 1 Če bi bilo Tournehemovo srce manj 'stisnjeno, skrčeno od čudnih slutenj, bi f. „ . , ,, j bil pač opazil neprimerno obnašanje Zgodovinski roman. _ Poslovenila j sre6nega *eninai ki bj bil moral biti Rosandra. j vznemirjen vsled dogodka. — (Dalje.) (36) I D’ Etioles je odšel in res, kakor je ! rekel, se je podal v anion k povabljen-Na dan pred poroko je bilo vse dogo- cem. — no, jo pritisnil na svoje trpeče srce. — Gospod de Tonrnehem je umolknil »Razloži mi, povej mi, — mi hočeš za-' za nekaj trenutkov, a potem jo vprašsl drago moje dete, zakaj kaj uet Ho- hočem ve- resno: »Ivanka, tovljeno. j Nasmoli mu je kremžil ustna, in ker upati? — Ti mi poveš vse, čem spoznati tvojo žalost, - ----- deti! — Poslušaj me, — a najprvo vedi,; plakaš?« — da smo tu v palači d’ Etioles.« — j »Molčite, oče, molčite!« — Ivana se jo zdrznila in pogledala na w »Ivanka, vedeti hočem, zakaj Se 'J®* okoli — ' : češ- ~ Držal bodem prisego, ki sem 3° Moja delavnica,« - je šepetala ou-i8toril dragi rajnici pri grobu v gO» * deč se, - »saj se vendar ne motim, to je pri Komitonju, ~ Prisego, katero Istega, dne je d’ Etioles nastavil vso so ga spraševali po nevesti, je odredil,; lrm,'a s0^a'* . ■ . i j- t:---------isi ’ ’ - ■ - • - ! Pristopila ne hitro k o*nu m koman služinčad, brez da bi pustil, da sc kdo drugi peča s tem, — nastavil je sam hišnice, strežnice, služabnike, kočijaže in kuharje. *— Vso je bilo dogotovljeno, pripravljeno. In vse to, — neizmerno bo-' gastvo, kraljevska palača in dragocena Oprema, vse to je bilo za Ivano. — Proti ti palači, ki je nehala biti »Cha-! leauroux«, da postane »d’ Etioles«, proti palači torej, je pripeljala poročna ko-iiija izpred župne cerkve Saint-Germain 1’ Auxerrois, gospoda de Tournehem, Le iNormant d’ Etioleea in' pa omedlelo [Ivano. — i Povabljenci so šli za njimi, — in med (belo množico ni nobeden razpravljal o fclogodku, — mislilo ss je pač, da je bila taladenka preveč ginjena, prevzeta, in tako se je pač le govorilo o njeni bogati Ibalf. — Ko so dospeli do palače d’ Etioles, se Ivana še ni opomogla, — in tako jo je Onesveščeno nesel de Tournehem v. malo tsobo. — »Ali, ne, dragi 'stric, ite tjakaj, semkaj rajše!« — je rekel d’ Etioles in odprl ^r&ta one sobane, ki je bila natančna ponovitev njene sobe v ulic! Bons Enfantst. »Zaupam! vam svojo soprogo,« — je irekel za tem še d’ Etioles. — »Gotov sem, Ha ni to nič Sevarnega in zato grem, da zadušila žalosten vzklik, da zasvira godba gavoto. — A on je premišljeval: j . , »Ej, sedaj naj pa le govori, — držim ^ 113 oba, — očeta in hčer!« — Entants. iz okna se Armand de Tournehem je položil hčerko na divah, — prestrašen jo je opazoval ne vsled omedlevice same, ampak vsled vzrokov, ki so zakrivili omedlevico. — Poten al jc dobro odločno voljo in odločen značaj pod ono nežno zunanjostjo. Ne, Ivana ni mogla omedleti lej vsled malega ganotja novoporočenke. — In če ne vslod tega, —■ zakaj tedaj? — »Skrivnosti! — A razkril jo bodem! — In tedaj gor jo onemu, če...« in ni dovršil svoje misli. — Med tem pa so jo Ivanka zavedla. — »To je presenečenje, katerega ti je pripravil Henrik,« — je rekel de Tour-nehem. — »Ta soba je natančno posneta po oni, kjer si tako rada bivala, — in nahaja se pa v palači d’ Etioles. — Ali... In ko je videla, da se nahaja v svoji zlatolaso glavico na mojo ramo, — tvoje sobi, je vzkliknila z ono prisotnostjo du-j «5i vprla v mene in me gledala z jasnim ha, ki jo je vedno odlikovala: j pogledom, ki mi je vzradostil dušo. — »Ah, oče, — hvala, hvala za dobroi Potolažila se je tedaj moja silna žalost misel, ki sto jo imeli,« — in n je gospodu de Tournehem na prsi, kot da se hoče skriti. — »Hvala vam!« — »Ali kaka dobra misel?« — »To, da ste me povedli Semkaj... tolažilo.« — Ali zdi se mi, da slišim godbo! — Ples! j Tvana se je vsedla ter položila Svojo ~ Ah — naj jenjajo vendar, — recite bele roke okoli očetovega vratu, in mu jim! Zakaj so vendar godci tukaj, ne' maslonila svojo glavico na ramo. — Ali v palači d’ Etioles1?« — ; oči ni povzdignila, ni ga pogledala s svo- jim jasnim’ pogledom otroških let. — Jokala je tiho, brez glasnih vzdihov. — »Poslušaj hčerka moja!« — je tedaj' rekel de Tournehem ter objel svojo Iva-1 Narodno gledališče v Mariboru ponovil v tvoji pričujočnosti. — življenje sem in bodem posvetil ediu<>!® tvoji sreči, — ti bodeš srečna! — pov«J T, mi drago dete, — odgovori mi, — gle3>. a ne v u ico onsi hočem ti prihraniti vso žalost in h° cino izpovedi, — odgovori mi le z je^°° besedico, reci mi to: da — ali — ne!« Govoril je z resnim glasom, — ne^® in ljubeznjivo, — z vso silo premaguj0® še, da se ni tresel, — in nadaljeval: reklo bi se pač,« — jo pristavil žalostno, P°r0^a P° — »da si ti upala in mislila, — da si si i v . • * Ig predstavljala... — Glej, pridi sem k Z nadčloveško ‘silo je Ivana zadržal, meni, — vsedi se na moja kolena, kakor < sv°.i vzklik. — Le tiho je plakala napr®^‘ takrat, ko si bila še mala deklica, — J rt i »Mogoče si se zmotila, — to se lahk® ko sem prihajal k tebi, kadar sem so j zgodi. — Torej je to, — ne res! — JrisM* si, da ljubiš Henrika, — postala Si gosP8 d’ Etioles, a v trenutku odločitve si SP0' znala, da ni v tvojem' srcu druge Ifaj bežni do Henrika kot sorodniške. —1 ^ da, sedaj razumen! — ali — umiri Se, ^ govoril bodem s Henrikom, gotovo se A® posreči, da se zakon razdere. «--------------, Sedaj pa je Ivana zatrepetala. ^ — ne upajoča! — Grozen strah se ji vselil v dušo, — če njen oče skuša r®*' dreti zakon, — to nesramno zvezo njo in d’ Etiolefiem, tedaj se zgodi ri^kaJ groznega, — obtožba je že gotova, ort* strašna krivica in sleparija d’ EtioJe*® Se izvrši — in njert oče je gotovo obwj k smrti! — (Dalje prihodnji^); vračal iz svojih potovanj. — Objela Si mc tedaj okoli vratu in naslonila tvojo slonila se : v tolažbi tvojega pogleda, moj obup se jc ublažil in vest se mi je umirjala. — Hčerka draga, ti si bila ono toplo soln'-co, ki mi je posijalo v tužno srce irt ga Prt4stav« 126 Sezona 1922-23. Izven abon. V petek 23. februarja ob 19 in pol: Pri treh mladenkah (Drsim&derlhauB) Opereta v treh dejanjih. Spisal« dr. A. M. Willner in Hein* Reichert. Glasba po Francu Schubertu. Za oder Rnredjl Henrik Bett<§. Poslovenila Iv. FHrman in A. jramer. Dirigent: Hrubroslav Vogrič. Režiser: Pavel Rasberger. OSEBE: Franc Schubert................... Arhipov Baron Schober, pesnik.................Janko Moric j>l. Scbwjnd, slikar............Jerman Kupelvieser, risar....................Tepavac Ivan Mihel Vogl, dvorni operni pevec . Grom Grof Scharntorff, danski poslanik . . . Rožanski Kristijan Tschčll, dvorni steklar .... Rasberger Marija Tscholl, njegova soproga .... Sturmova II , / •••••••♦•••»•• Kogejeva Haiderl [njiju hčerke................ČepičLjuba nannerl^............................Mitrovičeva DemoiselleLuciaGrizi,dvor.operna pevka . Savinova Andrej Bruneder, sedlar..............Tovornik rerdinand Binder, poštar ....... Tomašič £Jovotny, detektiv ........... Harastovič Zan, pikolo . . ....................Rasberger Rozi, Grizina služkinja •••«••*» Štravsova Gospa Brametzberger, hišnica.........Petkova ......................Harastovič Sal>i služkinja pri Tschollu ...... Čepič Mara __________Muzikanti, pestunje, orožniki. Javna dražba. Dne 26. t. m. ob 9. uri se vrši v Aleksandrovi c. 128, na dvorišču javna dražba zarubljenega sselnegi in tovornega ivioioiiila. I formacije se dobe pri g. odvetn. dr. Vladi-miru Sernecu, Maribor, Sodna ul. 14. 383 Mala oznanila Samostojnega knjlgovod|®, Enodružinska hISa * tudi trpovsk« kor*- gospodarski* po«lopj eeiaHBBS h emeisiisn SI* Porllandcement I Hg| dokavlja 293 8-5 |5S1 | „Gradivo“, "S5SS? Zagreb H |jgj Bogovičeva ulica 3. [ J g Brzojavi: Gradiv©. Tetafon 535. 11 BSSSSBSBigSHiailllHBi spondenc«, carac», sprejme večja en gros kolonijalna trgom«. Vstep z mareem. Po-*«dbe na uprar« listi pod *t. 367. 3-2 Mladoniča, krepke narave, •iiregme kot pomožno moi v kletarstvu in prejemanja lesa veija trgovska in gestilnlika ofcrt Nautop takoj, oikrba v hisi. Samo trema, deiavelna met. Ponndbe na mpravo lista pod It. 3B8. 3—3 Na produj 8 te nor stari, iiste plemenski lovski psi (Vor-stebhundo). Aleksandrova ee-ata 83. f89 M Zajtrkov*Iniea na Glavnem trgu *t. 14 sprejme abonente na hrano. Cena 50 kron dnevno. S85 rrtofj oslopj«1* Radvanjika eesta S** ^ 393 S-l jU g03p»d»rski* poslop]«* električne napeljavo na^P n daj Sobo s posebnim vhod**’ pe moinoiti y sredini m« -j )»«e za tak.j samski itabni častnik. Ponudb* upravo ped ,Soba“. - Anton Stauber Maribor ef Gosposka ulica dela lonce, sklede io P1 za prenašati Vse vrste perila za gospod« ln " dame, kakor Zahtevajte povsod ,TABOR' tUjudi^iTa I srajce, hflače PSfiame opreme sa ne- porilOf Mnacfle K©6*** itd Izdeluje P® »el* r- niZJih d"*v cejsat* ®«kn©r KoreSka cesta SLiaatnik ia, izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. >-* Odgovorni nredcik: Rudolf O a i jn. — Tisks: Mariborska tUkaraa i* i-