24
ranja zgodovinskega dogajanja. Pri privatnikih zadolženi kmetje so se v iskanju pomoči najprej zatekli v na;starcjšo posoj mieo ne ;cm območju, ki jc bila 1897. leta ustanovljena v Škocjunu. Svoj položaj so tako olajša'i, ne pa rešili,- Zelo verjetno so v skladu z določili statuta vračanje posojili podaljšali. Ko sta bili ustanovljeni posojilnici v Šmaijeti in ^t. Petru (obe 1908), so sc zatekli tja, da so vrnili Škocjanski. Tako so sc postopoma rešili dolgov. Nii torej dovolj ohraniti le gradivo ene izmed teh pomembnih ustanov, treba jc upoštevati tudi kronološko zaporedje njihovega nastajanja in vpliv lokalnih centrov.
Zgora.i navedene misli želiio odpreti širšo dhku niio. Ker pa so izkušnje o takih pobudah zelo slabe, pripravljeni smo se ure in ure pogovarjati o ljudeh, posameznikih, ne pa o problemu, ki so ga ti izzvali, bi začasno predlagal naslcdni j rešitev. Arhivarjem mora biti osnoven cilj, da prevzamejo največ možnega gradiva. Pri izloeaniu naj bo na preje »žrtev« tisto, za katerega lahko s popolno gotovostjo domnevamo, da se jc enako ali podobno ohranilo v drugih nahajališčih. Pred nujnimi odločitvami o izločanju jc treba opraviti ali pa naročiti, tudi preko ustreznega ministrstva, ustrezno raziskavo. Njene rezultate je potem potrebno podrobno analizirati in prediskutirati strpno in argumentirano v naj-širštm krogu zainteresiranih strokovnjakov in šele po skupnem razmi~)cku sprejeti načelno nehvaležno odločitev. Razmišljanje brez stvarno opravljenih analiz, sklicevanje na večdcsctletnc izkušnje, tuje primerjave ali eelo nekakšne vzorce, jc izkaz nekritičnosti predlagatelja konkretne rešitve. Pri odločitvah, kjer napak ni mogoče popravljati, jc treba biti skrajno previden in dostopen za vsako sugestijo.
OPOMBE
1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovenccv, Zgodovina agrarnih parog 1., Ljubljana 19"?0, str. 539. Glc)
tudi tam navedeno literaturo. — 2. ravno tam, str. 637.
—	3. ravno tam, str 639. — 4. ravno tam, str. 640. — 5. Marko Waltritseh, Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gorica 19S2, Savator Žitko-Janez Kramar, Hraniinirlvo in posoiilništvo v slovenski Istri, Koper 1985; Milan Palior, Slovensko denarništvo v Trstu, Trst 1989. — 6. Aleksander Vidcčnik: Denarništvo v Celju od hranilnice do banke, Celje 1989; Denarništvo v Še-leški in 7gornji Sa- injski dolini, Vclcnic 1989; Denarništvo v Koroški krajin. Slovenj Gradée 1989; Pasojilni-št\ o in hranilnišvo v Savinjsk dolini, Celje '991. — 7. Mirt Zwitter, 30-lctniea samostojnega zadružnega .;rcd'ä-ca za Slovensko Koroško. Koledar Slovenske Koroške 1952, Celovec 1951, str. 115-130, Jakob Silier, Die Anfange des slowen seilen Genossenschaftswesen1; in Siid-kanten und dessen heutige Struktur, Einordnung und Position in der osterrcich i sehen ländlichen Genossenschaft-so'ganisalion unter besonderer Berücksichtigung der Wa-rcnorganisalion (dipl. delo), Linz 1981. — 8. Zorka .Skrabl ITranilntölvo na Dolenjskem in v Fïeli krajini. France Štukl. Hraminištvo v Školji Loki. Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 5, Ljubljana 1983.
—	9. ravno tam, str. 25
ZUSAMMENFASSUNG
l'rohlcm dtr DntNHnl des Schriftcuics ehemaliger Spar und Darlelinskassen
Slam- (¡randa
Der Autor macht auf die voreilige Aussonderung der Rcchnunysbüchcr der Spar- und Darlelinskassen aufmerksam die er für wesentlichen Teil des Archivnach-lasscs dieser Anfallen hall. Er schlägt vor, vor den endgültigen Entscheidungen betreffs der Bewertungen clXJr-tigen Arehivgulcs eine vorhergehende Erforschung v.u machen. Die Ergebnisse dieser Erforschung brauchen di skuliert zu werden und erst dann sollte man sich cndgiil lig entscheiden, was aufzucrhaltcn und was auszusondern isl
Kazensko maieriaino pravo na Slovenskem od 1852 do 1930
,/clka \\felik
V prejšnji Številki Arhivov smo na kratko opisah pnstojnost sodišč in kazenski postopek na prvi stopnji od leta 18"r4 do 1930. Kazenski postopek se začne na prvi stopnji izvajati v konkretnem primeru verjetnosti ozroma suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in sicer z namenom, da sc ugutovi, ali je bilo tudi v resni 'i storjeno, da sc najde storilec in kaznuje. Sistem norm. ,, ure ajo kazenski postopek, imenujemo kazensko formalno pravo. Le-to pa obstaia le zaradi zvedbe materialnega kazenskega prava, sistema norm, s katenmi se v neki državi določijo kazniva dejanja, kazenske sankcije
za storvce teh kaznivih drjunj ter pogoje za uporabo kazenskih sankcij.
Zaradi tesne povezanosti formalnega in materialnega prava ti za rad' nujnosti poznavanja vsaj temeljnih pojmov kazenskega prava za dobro strokovno obdelavo arhivskega gradiva sodišč smo sc odločili tokrat na kratko predstavit- kazensko materialno pravo, ki jc veljalo na Slovenskem od septembra 1852 do |anuarja 1930.
Določbe kazenskega materialnega prava je vseboval predvsem splošni kazenski zakonik imenovan Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreskih in
prestopkih z dne 27. maja 18521, kj je zaecl veljati 1- septembra istega leta in jc veljal, z nekateri ni spremembami2, vse do 1. januarja 1930, ko jc začel veljat, kazenski zakonik z dne 27. januaria 19293 Norme kazenskega materialnega prava je vseboval tudi tiskovr i zakon in številni drugi stranski zako-11 Za tiskovne delikte jc na sodiščih tekel tudi poseben postopek in tiskovne kazenske zadeve so se vpisovale v poseben vpisnik. Vendar na tem mestu nc bomo obravnavali nobenega specialnega kazenskega zakona.
<izenski zakon o hudodelstvih, prcgrešk.h (pre-krSkih) in prestopkih jc poznal, kot je razvidno že iz naslova, tri vrste kaznivih dejani: hudodelstva, prekrške in prestopke4. Razdelitev je teme' la na zgodo1 nskem razvoju. Predhodnik tega kazenske ga zakona, kazenski zakonik z dne 3. septembra 1803, je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so bile materialne in formalne določbe o kaznivih dejanji,i oziroma hudodelstvih, ki so bili nasledniki Prejšnjih krvosodnih deliktov, v drugem delu pa materialne in formalne določbe o težkih policijskih prestopkih, ki so spadali med upravne delikte in so jih tudi sodili upravni in ne sodni organi. Kazenski ^akon iz leta 1852 je tudi te policijske prestopke douelil v pristojnost sodišč in jih razdci 1 med prekrške n prestopke5.
Najtežja kazniva dejanja so bila hudodelstva. Določbe o njih je vseboval prvi del kazenskega zakona (§§ 1-232). ki se je delil v splošni del (§ 6 1755), kier so bile določbe o hudodelstvih in kaznih na splošno, in posebni del (§§ 56-232). z določ-;imi o posameznih hudodelstvih in njihovem kaz "ovanju, in sieer posebej za temeljno in posebej za pnviligirano in kvalificirano kaznivo dejanje. Sodišče je za hudodelstvo obsodilo le takega storilca, kije bil prišteven in kriv. Kot obliko krivde W je zakon z.ahteva1 direkten ali indirekten naklep. Za-Sr° .-na kazen za hudodelstvo je bila smrtna kazen " ječa, ki je bila »težka ječa« ali navadna »ječa«. Kazen ječe je bila odmerjena dosmrtno ali pa la določen čas. od šest meieeev do dvajset let6. Jetniki so mrrali delati. Praviloma so sodišča, kadar so iz-fckala kazen ječe na določen čas, le-to še poostrila in sicer s postom, tako da je obsojenec določene dneve preživel le ob kruhu in vodi, z določitvijo trdega ležišča, tako da je moral obsojenec ležati na S°lih deskah, z zaprtjem v samico, z zaprtem v temnico in izgonom, do leta 1867 tudi z tepežem.
30d šče jc določilo kazen v okviru, za posamezna Jodclstvo, zagrožene kazni in upoštevalo pri tem oteževalne in olajševalne okoliščine. Zakon je P ínal tudi izredno omilitev kazni. Pri hudodelstvih, kjer jc bila v zakonu zagrožena kazen manida od. rph let ječe. jc lahko sodišče namesto težke J«-*c izreklo kazen navadne jecc in omejilo njeno trajanje celo pod šest mesecev. Iz sodnih spisov je ■"fizvidno, da seje te zakonske možnosti sodišče vc-"Kokrat posluževalo. Institut Izredne omilitve kaz-J11 : jc lahko uporabil, kadar je obstajalo več olaj-walnih okoliščin, zaradi katerih jc bilo upati na Poboljša nje hudodelca. Pod šest mesecev pa j so-disxc 1 eklo kazen ječe lahko tudi takrat, kadar se pilo bati, da bo zaradi daljše kazni prizadeta >b-s°jenčeva družina predvsem v denarnem smislu.
Kadar je nekdo storil več različnih kaznivih dejanj, ki so se sodila skupaj, je jodisec odmerilo kazen v okviru, za na; težje kaznivo dejanje zagrožene kazni, upoštevaje pri tem tudi druga storjena kazniva dejanja.
Krivda za slorjeno hudodelstvo ni zadela le neposrednega storilca temveč tudi druge udeležence kot napi-ljcvalce iij sodelavec, vendarle, če so dejanje storili naklepno. Tisti pa, ki je brez vnaprejšnjega dogovora šele po storjenem ddiktu kakorkoli pomagal storilcu, ali jc imel od hudodelstva korist, ni bil kri / istega delikta kot storibe, temveč posebnega hudodelstva, ki se ic imenovalo »hudodelni-kom dana podpomoe«.
Kazniv jc bil prav tako poskus hudodelstva in jc bilo mogoče zanj izreči tako kazen kot za samo hudodelstvo. Kazniv je lil tudi poskus napeljevanja h kaznivemu dejanju. Kazenski zakon jc poznal tudi institut pravnih posledic obsodbe. Vsakemu obsojencu so Kle z obsodbo po zakonu odvzete določene. že pridobljene pravice, ali pa jc bila na obsodbo vezana prepoved pridobitve določenih pravic. Tako so bili na primer hudodelci, odvzeti vsi redi, odlJtovanja, akademski naslovi, prepovedano mu jc bilo prevzeti delo odgovornega urednika periodičnega tiska, opravljanje javne službe, učiteljskega dela, sodne, advokatske m notarske službe. Se dodatne pravne posleaiee so zadele obsojenega na smrt ali težko ječo. Kazenski zakon jc poznal osemintrideset hudodelstev in še dcvctintridcsctc-ga, ki jc bil le posebna oblika pomoči storilcu kateregakoli hudodelstva in smo ga že omenili.
Hudodelstva so bila:
1.	velcizdaja
2.	razžalitev veličanstva in članov eesaiikc hiše
3.	motenje javnega miru
4.	vstaja
5.	punt
6.	javno nasilje, storjeno z nasilnim ravnanjem zoper zbor, ki gaje vlada sklicala za obravnavanje javnih zadev, zoper sodišče ali druge ¡avne organe
7.	javno nasilje, storjeno z nas.In m ravna.ijem zoper zakonito priznane korporaeiji ali zbore, ki so pod nadzorom javnega organa ali z niim sodelujejo
8.	javno nasilic, storjeno z uporabo sile ali nevarne grožnje zoper uradne osebe pri opravljanju uradnih zadev
9.	javno nasilje, storieno z nasilnim vdorom v tujo nepremičnino
10.	javno nasilje, storjeno z zlobnim poškodovanjem tuje lastnine
11.	javno niiailje, storjeno z zlobnimi dejanji ali opustitvami v posebno nevarnih razmerah
12.	javno nasilje", stoijeno z zlobnim poškodovanjem ali motenjem državnega telegrafa
13.	javno nasilje, storjeno z »Ijudoropstvom« fjavno nasilje stoijcno tako, da se nekoga z zvijačo ali s silo pridobi, z namenom izročiti ga kaki tuji oblasti)
14.	javno nasilje, storieno s protipravnim omejevanjem osebne svobode
15.	javno nasilje, storjeno tako, da se z nekom ravna kot s sužnjem
16.	javno nas Ijc, storieno z ugrabitvijo
26
17.	javno nasilje, storjeno z izsiljevanjem
18.	javno nasilje, storjeno z ncvarr'mi grožnjami
19.	zloraba uradnega položaja
20.	ponarejanje javnih kred^nih papirjev
21.	ponarejanje kovanega denarja
22.	motenje vere
23.	posilstvo
24.	spolna zloraba mladoletnih oseb, ki še niso dopolnile štirinajst let (oskrumba)
25.	druga nečisiovanja (z ži almi, z osebami istega spola, s somdn ci)
26.	umor
21. uboj
28.	odprava telesnega ploda
29.	za^rženje otroka
30.	težka telesna poškodba
31.	dvoboj
32.	zažig
33.	tatvina
34.	poneverba
35.	rop
36.	goljuf a
37.	dvojni zakon
38.	obrekovanje.
V drugem delu kazenskega zakona {§§ 233-532) so bili skupaj obravnavani prekrški in prestopk' Tudi ta del je imel splošn in posebni Jel. V splošnem delu (§S 233-277) so bile določbe, ki so veljale za vse prekrškt in prestopke, v posebnem delu (§§ 278-532) pa določbe za posamezna kazniva dejanja. Prekrški so bila težja kazniva dejanja od prestopkov in na prvi stopnji so o njih razsojala zborna sodišča prve stopnje, o prestopkih pa okrajna sodisča. Splošnega pravila, ki bi omogočal ločevanje prekrškov in prestopkov, zakon ni vseboval, temveč je za vsako posamezno kaznivo dejanje določil, ali gre za prekršek ali prestopek. Prekrški in prestopki so bila dejanja in opustitve, za katere je lahko vsakdo vedel, da niso dovoljena, oziroma je ba storilec giede na osebno stanje in razmere dolžan poznati posebna pravila, k' jih je prekršil. Prekrški in prestopki so bili kazr va dejanja tudi kadar pri storilcu n. obstajal hudoben namen (naklep) in ni nar>tala Škoda. Glede poskusa kaznivega dejanja in udeležbe pri deliktu so veljala tudi tu ista pravila kot pri hudodelstvih. Kazni za prekrške in prestopke pa so bile: denarna kazen, odvzem blaga ali opreme, izguba pravic in dovoljenj, zapor n !7gon ter do leta 1867 tudi tepež. Zapor je tr jal najmanj štiriindvajset ur in največ šest meseccv. Sod;Šče je lahko izreklo več kazni skupaj ali pa je kazen zapora poostrilo, podobno kot pri kazni ječe. Obstajal je zapor prve stopnic, zapor druge stopnic - strogi zapor ter hišni zapor.
Tudi pri teh kaznivih dnanjih so se pri odmeri kazni upoštevale oteževalne in olaj;cvalne okoliščine. kazen seje prav, loma določala v mejah, ki jih je za vsak prekršek ali prestopek določil zakon, tudi tu jc obstajal nstitut zredne onr'itve kazni Kadar je sodišče sodilo več kaznivih dejanj skupaj, se jc tudi tu odmerila kazen glede na najtežje kaznivo dejanj \
Prekrški in prestopki so bili razdeljeni v tri glavne skupine:
1. Prekrški in prestopki zoper javno varnost {§§
278-334), ki so sc delili v tri podskupine:
a)	prekrški in prestopki zoper javni mir n red
b)	prestopk, zoper javne naprave in ukrepe, namenjene splošni varnosti
c)	prestopki zoper uradno dolžnost.
2.	Prekrški in prestopki zoper varnost posameznikov (&§ 335-499), ki so sc delili v pet podskupin:
a)	prekrški in prcstopi.i zoper varnost življenja
b)	prekrški in prestopki zoper zdravje
c)	prestopki zoper telesno varnost
č) prekrški in prestopki zoper varnost lastnine
d)	prekrški in prestopki zoper varnost časti.
3.	Prekrški in prestopki zoper javno moralo {§§ 500-525)
Op: sani kazenski zakon jc veljal tudi še prvih enajst let v jugoslovanski Slovenir Z ukazom vlade z dne 25. februar'i 1919 paje bila na celo državo razširjena uporaba IX. irj X. poglavja srbskega kazenskega zakona7. Ukaz jc bil objavljen v Službenih novinah Šele 10. aprila 1919, v Uradnem listu pa celo šele l. julija stepa leta, skupa* z izvršilno naredbo ministra za pravosodje z dne 27. maia 1919. Deveto poglavje srbskega kazenskega zakona jc obsegalo določila o hudodelstvih in prekrških zoper domovino, vladarja in ustavo, deseto poglavje pa določila o hudodelstvih in prekrških zoper zakon, oblastvo in javni red. V izvršilni na-redbi jc bilo obrazloženo, katera kazniva dejanja iz dc/etegi in desetega poglavja srbskega kazenskega zakonika naj sc smatrajo za hudodelstva, katera za prekrške in prestopke. Kazniva dejanja, za katera jc zakon zaprozil smrtno kazen, robijo ali izgnanjc, so sc morala obravnavati kot hudodelstva, kazniva dejanja, za katera je zakon zagrozil kazen zapora nad en mcscc, izgubo službe ali denarno kazen nad trideset talerjcv, kot prekrški in kazniva dejanja, za katera je bila zagrožena kazen zapora do enega mc seča ali denarna kazen do tristo dinarjev kot prestopki. Olajševalne in oteževalne okoliščine so sc določale po srbskem kazenskem zakoniku. Namesto kazni robije oziroma zapora sc jc določila kazen težke ječe oziroma strogega zapora. Denarne kazni 50 sc določale v kronah.
Vlada jc 4. aprila 1921 izdala naredbo, s katero je bila za deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika razširjena veliavnost splošnega dela tega zakonika na vso državo8. Zakon z dne 21. aprila 1922, ki je bil razglašen Šele 22. anuarja 1924, paje dal IX. in X. poglavju srbskega kazenskega zakonika n v t«j zve^i tudi splošnim predpisom tega zakon «1, zakonito podlago.
Poznavanje kazenskega materialnega prava nam jc potrebno, preden pristopamo k valorizaciji sodnega gradiva. Najmanjšo selekcijo bomo prav gotovo izvajali pri najtežjih kaznivih dcjar.nh in večjo pri lažjih kaznivih dcianjih. Prav taio jc poznavanje tc materije potrebno tudi kasneje, pri strokovni obdelavi kazenskih spisov, saj mora biti navedba kaznivega dejar a ena izmed temeljnih postavk popisa.
OPOMBE
i. Državni zakonik ¡952, Št. 117. — 2. Novele k splošnemu delu kazenskega zakona: zakon z dne 15.11. i 867, za-
27
kon z dne 1.4.1872, zakon z dne 20.7,1912. zakon z dne 21J. 1918, zakon z dne 21.3.1918; Novele k posebnemu Lh kazenskega zakona1, zakon z dne 9.4.1910. zakon z dne 10,12.1914, zakon z dne 17.12.1862, zakoi. z dne I8.I2.IO06. — 3. Uradni list 1929, št. 74. - 4. Izraze povzemamo iz Kazenskega zakona o hudodelstvih, pregretih in prestopkih, ki je izšel v Zbirki avstrijsk h zakonov v slovenskem jeziku v Ljubljani 1889. leta, kadar so se le-ti ohranili tudi v sodnih spisih. Spremenili smo tiste zastarele izraze, ki danes niso ve£ razumljivi in jih je v venki meri opuščala že sadna praksa. — 5. Sergij Vilfan, vr . zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961. — 6. Glej tudi: atji. Vodo pivec s sodelavci, Postava in hudodelstvo, Lj'ih'iana 1990. — 7. Kriminalni (kaznitclni) zjko-»ik zi Cralcstvo Srbiju z dne 28.3.1860. — 8. Uradni list 192 I, št. 134.
ZUSAMMENFASSUNG
Materielles Strafrccht in Slowenien 1825 - 1930
Jctku Meük
Die liestimmungeu des materiellen Strafrcchts. das in Slowenien in den Jahren 1852 - 1930 in Kraft war, wurden vor allem ;m Strafgesetz über Verbrechen, ubertre tungen und Delikte enthalten. Es ist für uns notwendig, dieses Recht gut zu kennen, um das Gcriehtschriftgut bewerten zu können, und auch spater, bei der fachliehcn Stnifaktcubecirbcitung.
Organizacija arnivske siužhe v Sloveniji
Marija Qhhk-Carni
Iz preteklih stoletij se nam je ohranila bogata arhivska dediščina. Zbirali so jo muzeji, b-bliotcke. društva in posamezniki, od prejšnjega stoletja že tudi arhivi1. Arhivska služba na celotnem ozemlju Sit ven c pa se je začela postavljati po letu 1945. 'cdaj je bilo stanje arhivov naslednje: Državni ar-hlv v Ljubljani, ustanovljen leta 1926, je bil še vedno v 'Narodnem muzeju. Banovinski arhiv v Mari-rul kije deloval od leta 1932, seje od okupatorja zelo prizadet obnavljal v okviru Pokrajinskega mu" Samostojno so delovali Mestni arhiv v 1 iub-A u' . °fiJsl<il arhivu v Ljubljani in Mariboru.
Pri Znanstvenem inštitutu pri Predsedstvu aNOS, ustanovljen leta 1944, je tudi po osvobodi
tvi ostal pri nicm in je kar.neje po ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve prešel v muzej. Pomembnejše arhivske z.b' kc so imeli muzeji v No-
vem n tu, Mrežicah, Skofii Loki, Kranju, Ptuju, S-clju. V Kopru in Piranu, ki sta bila tedaj še zunaj jugoslovanskega državnega ozemlja, sta hila arhiva
v okviru mestnih knjižnic.
<->ncc oktobra 1945 je Narodna vlada Slovenije izdala Uredbo o ustanovitvi Osrednjega državnega arl 'a in arhivskefia svetala. Po tej uredbi je bil ustanovljfn Osrednji državni arhiv SlovBiijc R DAS) za vse ozemlje federalne Slovenije kot sa-mo^toj.,a državna ustanova pod neposrednim nadzorom Minirtrstva za prosveto, ki ga lf| to ministr-0 tudi financiralo iz posebne pro"aČunskc pojav <e. U red ha je določila, da OD AS »zbira in tra-v!>c zgodovinske ali kulturno pomembne arhiv-SKt; Predmete, zlasti take, ki se tičejo slovenskega narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda«, a v razvilJu in pod svojim nadzorstvom vse druge arhive in zbirke arhivalij v Sloveniji, sprc,cma redno poslovanje /c izločene ali pcgrcšljivc godovi nsko in znanstveno pomembne arhiva! i je arzai | oblastev in ustanov v območju Slovcni-J Določeno je bilo, da preide v ODAS arhi / iz.
Narodnega muzeja v Ljubljan in da se mu izroee v hrambo tudi vse zbirke arhivalij in arhivi, ki so prišli (ob osvoboditvi) v last in upravo države. Lahko pa jninister za prosveto na predlog arhivskega sveta dovoli, »da izven ODAS obstoječi državni arhivi delujejo dalje a oa se ustanove novi«. Uredba je predvidela, da se v Ministrstvu za prosveto za območje federalne Slovenije ustanovi arhivski svet kot strokovno svetovalno »clo ministrstva in drugih upravnih organov glede ODAS in registraturnih ir-hivov, kakor tur glede arhivov v posesti nedržavni.! oblastev, ustanov, društev, podjetij in zasebnikov. V njegovi skrbi je bilo tudi izloča nj| {škartira-njc) spisov državnih in drugih uradov, cerkvenih in zascbmh ustanov in odsvajanje spisov, Arhivski svet naj bi sestavljal predstavniki ODAS in drugih strokovnih organizacij s področja kulturne dediščine, društev, akadfm';e znanosti, univerze, Ministrstva za prosveto in lahko še kdo, ki bi z znanjem in izkušnjami pri delu sveta lahko pomagal. Svet naj bi imenoval minister za prosveto za dobo treh let.
Arbivst svet, ki je zanj uredba predvidela aaja nje strokovnega mnema glede najvažnejših nalog, kot so Ddnos arhiva do ustvarjalcev gradiva, skrb za arhivske fonde nedržavn h oblastev, podjetij, privatnih oseb, izlo inie gradiva in ustanavljanje arhivov, ni bil po tej uredb' nikoli ustanovljen. Dobili smo ga šele leta 1950 po splošnem zakonu o arhivih.
Z uredbo predvidena organizacija je bila le delno izpeljana. Zvezna in na njej temelječa republiška zakonodaja o spomeniškem varstvu- je v prvih po vojn i li letih vkljSfila tudi arhive, kar je negativno vplivalo na njihovo liišeito. Pokazalo seje, dr je treba varstvo arhr ov urediti posebej.
Marca 1948 je izšla uredba zvezne vlade o zna snem zavar vanju arhivov1, ^a se organizacije arhivske službe neposredno ni dotaknila. Zamnivo pa je, da sta nan-o reagirala ODAS in Zavod za