imi«^ slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, lakaja vsak dan izvzemži aedeljj in praznikov.
NARO
The only Slovenic da%r
in the United States Issued every* day* qwp Sundays and Holiday*
v List slovenskih delavčeva Ameriki.
t
4
rHLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
fcutered m 8econd-01a»» Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT
no. 60. — štev. 60.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 13, 1909. — SOBOTA, 13. SUSCA, 1909.
VOLUME XVXL — LBTNX&. EVIL
Premogarji in delodajalci. Iz	delavskih krogov.
Skupno zborovanje.	Povišanje plače.
v philadelphia, pa., se vb- nektebi lastniki jeklenih
si skupna seja pbemo-	tovabn so sklenili
gabjev in lastni-	svojim delavcem
kov bovov.	povišati pla-
____ !	Co.
Lastniki rovov so zahteve premogar-j«v jednostavno odklonili.
burno zborovanje.
^kiladelphia, Pa., 12. marca. Včeraj se je tukaj vršila me<l premogarji ia njihovimi delodajalci dve in pol ure trajajoča seja, ki pa ni bila javna, in o tem >e je zvedelo le toliko, da je prišlo med zastopniki premo-^arje* In lastniki rovov do dogovora, t al« d kterega se mora vprašanje glede povišanja plače, izročiti poseb-nema odseku. To r*e je zgodilo vsled tega, da ae preje rešijo vsa vprašanja. ktera obstoje ned obema strankama. Takoj potem, ko je -prišlo do tega -<klepa. .-t? je omenjeni o«I-ek pričel |»sv«'tovati v Bearovem uradu na kekodveru Reading železnice. Lastnik« rovov so pri tej teji zastopali Baer. W. ii. Truesdale. T. B. Fowler. J L. Cake. K. B. Thomas, <\ S. SioiiuK, Morris Williams in <ieorge L. Parker, doc i m su zastopali premo-garje T. L. 1 .e vvl- , Adam Itascava-ge, J. T. Dettrey in druffi. Zborovanje je btW dokaj burno in je trajalo najmaaj štiri ure. lastniki rovov so odklonili vse zahteve premoaarjev in >o zajedno predlagali, da se sedanja pogodba podaljša za dobo treh let. To pomenja, da morajo premogarji tako pogodbo podpisati še predno poteče sedanja (31. marca), ali pa morajo prenehati v vseh rovih z delom.
Tukaj ae povsem za gotovo zatrjuje, da se bode koncem tega tedna vršila posebna konvencija premogar-jev v Shamokinu, P., ali pa v Haz-letonu, Pa., da se na ta način premogarji posvetujejo kaj jim je storiti glede odklonitve njihovih zahtev in glede protipredloga delodajalcev.
Predsednik premogarske organizacije se je te dni izrazil proti temu, da se z delom preneha. Z delom naj se nadaljuje tudi, ako bi se konvencija vršila preko sedanje pogodbene dobe. Predsednik Reading železnice se je odkrito izjavil za to, da se v nadalje ne dela nikake razlike med unijskiroi in neunijskimi premogarji. Seja se danes popoludne nadaljnje.
Tovarnarji klobukov v Connecticutu ne poznajo več razlike med unijskimi in neunijskimi delavci, o—
delavski vodje v ječi.
Pittsburg, Pa.. 13. marca. Včeraj se je tukaj vršilo zborovanje nekte-rih lastnikov tovarn, v kterih se izdelujejo jekleni izdelki in tem povodom so tovarnarji oklenili, da bodo -vojim 6000 delavcem povišali pla-! čo za 2 odstotka. Ti delavci sq. organih va:ii in tovarnarji pripoznavajo j:h-.vo unijo. l*"> preteku t>0 dni se ustanovi povsem nova plačilna !c~t-viea. kar <»- zarodi !e v -slučaju, ako ostane eena jeklu i:i železu taka. kakor je sedaj. Za delavce trusta za : jt-k!'< Ta sklep ni veljaven. kajti imenovan; trn-! -i>!oh n** nripi.znava i unije.
South Xorwalk. < onn.. l^J. marca. Wolthou-en ITat To., pri kterej je fkdo že dva meseca vsled strajka ; klobučarjev počivalo, je včeraj pri-, «'-eia zopet r. delom. Imenovana družba sedaj ne dela več razhke med unijskimi in neunijskimi delavci. Družba je naprosila šerifa za varstvo svojih neunijskih delavcev.
New Haven, Conn.. 13. marea. Tukajšnje nadsodišče je včeraj obsodijo delavskega organizatorja Frank MoKee iz Worcestra.	v jedno-
lebno ječo. Obsojenec je moral takoj v ječo. Obtožen je bil radi tega, ker je pretil neunijskim delavcem. Z njim je bil obdolžen ^e nek dragi delavski agitator, kterega je pa sodi Ve oprostilo.
V 21 LETNO JEČO
Potrditev obsodbe proti Gompersu in tovarišem.
fbizivno sodišče distbicta columbia je potbdilo p b v o t n o obsodbo.
J M. Janer, ki je odvedel neko 12 let Vsled tega ostane še v nadalje prestaro deklico, se mora pokoriti.
____pravomočna.
poved glede bojkota
Tewson, Md., 12. marca. Tukajšnje sodišče je obsodilo Nemca Jos. M. Janerja ia Brooklyna, N. Y., ki je edvedel seboj 12 let staro Katarino Loerseh, ktero je potem posilil, je bil obsojen ▼ 211etno jeio. To je najvišja kazen, ktero je sploh po zakonih države Maryland zamogel dobiti za imenovani zločin. Obravnava se je vršila pred sodnikoma Burke in Duncan in sicer brez porotnikov. Janer je v svojem zagovora zatrjeval,, da je popolnoma nedolžen. Sodnika sta se o njegovej krivdi in ne-krivdi posvetovala le deset minut in potem sta izjavila, da je spoznan krivim. .Tanerjev zagovornik je predlagal, naj se razpiše nova obravnava, toda kasneje je odstopil od svojega predloga. Obsojenca so takoj odvedli v državne zapore v Baltimore. Njegova žena je f>ila med vso obravnavo v sodni dvorani.
nadaljna pbitožba.
Farmerski ducat: "4".
Greenwich, Conn., 12. marca. Farmer Frank B. Sands iz Mount Kisco, ki prodaja pridelke svoje farme trikrat na teden v Greenwichu, je prišel tudi danee semkaj in sicer vsled dogodka, kterega je doživel s kokošjimi jajci. Ta dogodek je sicer tak, da mu ga m para, vendar pa on jam-& aa popolno resniinost.
Mr. Sand je lastnik ronoaih kokoši plgraaoathsk« pasme. Pred par dnevi js ask* ismed njegovih kokoši pre-
Washington, 13. marca. Prizivno sodišče Districta Columbia je včeraj potrdilo prvotno razsodbo proti Gompersu, Mitchelju in Morrisonu, kteri so bili obsojeni v ječo, ker so v svojem listu poživljali delavce, naj bojkotu jej o neko tvrdko na zapado. Vsled tega ostane bojkot še v nadalje postavno zabranjen, oziroma nezakonit, kajti tozadevna sodna prepoved ostane še vefcno veljavna.
Obsojeni delavski vodje se bodo sedaj najbrže pritožili na najvišjo instanco. ozirot0L na najvišje zvezino -odišče, ktero bode. kakor smo svoje-casno v posebnem članku razmotri-vali, najbrže potrdilo razsodbo obeh nižjih instanc, nakar ne bode preostalo drazega, nego, da predsednik Taft pomilosti obsojene delavske vodje.


štrajkom in je pričela valiti jajca. Takoj prvo izleženo jajce je bilo že pravi čudež, kajti bilo je tako veliko, kakoršno Sands preje še nikdar ni videl in poleg tega je bilo tudi na obeh koncih jednako okroglo, ne pa bolj ozko, kakor je to pri naravnih jajcih običaj. Vsled tega je Sands sklenil, da je to jajce preveliko za trgovino in tako je jajce pri držal za lastno porabo.
Naslednje jutro je imela Sandsova rodbina zajuterk narodno jed, oziro-
Južne republike.
Gastro se vrne.
KAKOR HITBO SE VBNE, SE PBIČNE V VENEZUELI BBEZDVOMNO B E-VOLUCIJA.
V svrho potovanja v domovino je že najel kajite na parniku Guadeloupe.
SA.N DOMINGO. -o-
Caraeas, Venezuela, 12. marea. Tukaj se je zvedelo, da je bivši predsednik Cipriano Castro sklenil zatrdno vrniti v Venezuelo in vsled tega je tukaj zavladala velikanska. senzacija. We mesto ne govori druzega, nego o tem, kak je sedanji načrt Oastra. kteri preje ne l>ode miroval, dokler ne dobi zopet svojo prejšnjo moč in predsedništvo v svoje roke. Vsakdo se je začudil, ko se je zvedelo, da Castro nima v ■vmp'kili bankah naložen svoj de-ar. Seboj \ Kvropo ni vzel več. ne-ii. .-rJOO.OOU za | m ikri t je -imškuv.
I'red-eiiuik Cast m niti \ sanjah ni m>iil na to. da <_ra l>ode sedanji predsednik izdal. Vsle 1 tega tudi ni ničesar prodal. kajti v Kvropi je na-iikM-ava! < > -1 a 11 le tri me^eee. Znano je tukaj tudi, da ('astro organizuje revolucij" proti Gomezu. toda po-ilrobmisti o tem ni mogoče nikjer zvedeti. Baza za vsako revolucijo mora biti republika Colombia. Curasao ali pa Trinidad- Ker je pa Castro postopal vedno proti vsem imenovanim deželam, ni upati, da mu Ijode mogoče priti v imenovane dežele brez nevarnosti, kar velja tudi v slučaju, ako pride direktno v Venezuelo. Vsekako pa zamore Castro ukreniti vse potrebno v kakej srednjeameriški republiki, kjer zamore dobiti tudi par parnikov in jih pf tem z nabranim možtvom poslati v Venezuelo, da pri eno z revolucijo. ! »a bode v Venezueli dobil vse polno pristašev je samoumevno, kajti vsi <>ni. kojim je bil preje naklonjen, in tudi oni. kteri niso dobili od nove vlade ono. kar so pričakovali, bodo stali na njegovi strani. Sploh je Ca-strova stranka v Venezueli še vedno velika, in jedva čaka, da se njen vodja povrne.
Iz vsega tega pa nastane sedaj vse polno vprašanj: Kaj bodo storile Zjed. države, Francija in Nizozemska, da preprečijo Castrov povra-tek? Kaj naj se zgodi s pogodbo, kojo so Zjed. države sklenile s sedanjo venezuelsko vlado, ako se Castro zopet povrne in kaj naj se zgodi s pogodbami, koje je sedaj Venezuela sklenila s Francijo, in drugimi deželami. Te dežele bodo končno prisiljene. da bodo čuvale svoje lastne koristi in vsled tega bodo storile vse, da preprečijo v resnic en je Cast rovih sanj.
Pariz, 12. marca. Bivši predsednik Venezuele Cipriano Castro, je najel na francoskem parniku Guadeloupe za se in za svoje spremstvo potrebne kajite in odpotuje iz Bordeauxa dne 26. marca v Venezuelo.
Puerto Plata, San Domingo, 12. marca. Semkaj je dospel vojni minister senor Cespedes, kteri je podal ostavko, ker se ni hotel pokoriti diktatorskim odredbam finančnega ministra, senor Velasqueza. Vsled tega so morali spremeniti ves sandomin-ški kabinet.
IV. \>ej republiki vlada velikan--ko neza i»)Vdlj:-t vo#napram imenovanemu fiinančoemu ministru in kakor --e zatrjuje, se bode vladina stranka kmalo razdelila v dva tabora in nikakor ni izključeno, da pride koncem konca do običajne revolucije.
Slovenci v ječo. Za nje ni milosti.
AVSTRIJSKI CESAR JE ZAVRNIL VSE PROŠNJE RADI SEPTEMBEBSKIH DOGODKOV OBSOJENIH SLOVENCEV.
Vsi morajo v ječo, docim se nemškim napadalcem ničesar ne zgodi.
PROTI SLOVANOM.
Dunaj, 13. marca. Cesar Fran Josip je zavrnil vse prošnje onih Slovencev v Ljubljani, kteri so bili obsojeni radi znanih krvavih september-: *kih dogodkov v Ljubljani. Obso-ijeni so prosili za pomiloščenje, toda | Fran Josip, oziroma — avstrijski ce-t sar je vse prošnje naših rojakov jednostavno zavrnil.
Nemci v Avstriji se radujejo, ker | se proti Slovencem postopa tako kruto. to tem bolj. ker se nemškim na-padaleem na Štajerskem ni nič ža-lr«£a zn'»dilo. dasiravno so oni odgovorni za sepiemberske dogodke v Ljubljani.
Sploh !>e je pričelo v novejšem ča-sii po vsej Avstriji skrajno strogo |M>s1opali nele proti Sloveneem, tem-\(M- proti vsem Slovanom, kajti hišne preiskave -cdaj med Slovani ravno tako na dnevnem redu. kakor bile svoječa>no v I.otnbardiji in na lienečanskem. — O obravnavah proti zgoraj omenjenim Sloveneem smo svoječasno v il Glasu Naroda" obširno poročali, tako, da je vse to tudi našim rojakom v Ameriki dovolj no poznano.
Vojna na Balkanu sedaj zagotovljena.
AVSTRIJA SE BAJE ŽE TEKOM JUTBAJŠNJEGA DNEVA ODLOČI ZA VOJNO PROTI SRBIJI.
Srbija je pozvala pod zastave tudi rezerviste tretjega reda in poleg teh tudi vojne veterane.
POSEBNA MINISTEBSKA SEJA V AVSTRIJI.
Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti
V državnem zboru. iz inozemstva.
Dunaj. 13. marea. V političnih in finančnih krogih so sedaj prepričani, da je postal položaj tako kritičen, da se vojni s Srbijo ni mogoče več izogniti.
Avstrijska vlada je ogorčena na Turčijo, ker je baš te dni dovolila Srbiji, da je slednja zamogla po turškem ozemlju dovesti v Srbijo obilo vojnih potrebščin, med kterimi je bilo tudi orožje zajedno s topovi za 56 novih baterij. Topovi so prišli iz Creutzove tovarne v Franciji. Nek angležki parnik je tudi pripeljal v Solun ton dinamita za izdelovanje ročnih bomb.. Tudi ditiamit so Srbi za mogli odvesti preko Turčije v Srbijo, in <ieer vsled izrecnega dovoljenja ilirske vlade.
Tukaj se zatrjuje, da že to zadostuje. da prične Avstrija nemudoma
MINISTEBSKI PBEDS. BIE-NERTH JE POZVAL STRANKE NA SKUPNO DELO.
Položaj na zunaj je skrajno težaven, in položaj doma ni nič boljši.
državno posojilo.
Dunaj. 12. marea. Min. predsednik Bienerth je tako v poslanskej. kakor tudi v "gosposkej'' zbornici govoril zanimiv govor o programu vlade. Pri tem je povdarjal, da je položaj Avstrije na zunaj skrajno težaven, da pa položaj v domačih deželah ni prav nič boljši. Vsled tega je. pozval vse stranke, naj opuste medsebojne prepire in naj porabijo vso svojo silo za skupni blagor monarhije. Nadalje je ministerski predsednik tudi povdarjal, da je >edaj treba paziti na vse, tako, da bode država na vse pripravljena. Končno je tudi povedal, da so domači prepiri v Avstriji sedaj toliki, da je uprav nemogoče ■ ustanovil koalicijsko ministerstvo. ktero i.;i j !»i hiio voj.io ministerstvo. Vlada želi pred vsem. da hi prišlo na Ceškeui do sporazuma trVd Cehi in \ emei.
Dunaj. 12. marca. Vlada je vsled
RUSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK STOLYPIN, JE ŠE VEDNO NEVARNO BOLAN.
Nemški zrakoplovec preskusa svoj najnovejši zrakoplov.
ANARHISTI.
-o-
Pet rt iir rad. 12. marca. Ministerski predsednik Stolvpin. ki je nedavno zbolel za influeneo, je minolo noč prebil zelo slabo in zdravniki trdijo,
<' jKislab-»tala :a-
VOJNA V SREDNJI AMERIKI.
Med republikama Nicaragua in Salvador se je pričela vojna.
Mexico Ciudad. Mexico. 13. marca. Semkaj se brzojavija, da je prišlo tr.ed srednjeameriškima republikama Salvador in Nicaragua nepričakovano do vojne in da so se sovražnosti že pričele. Med topničarkajna Presi-dente, ki je last Salvadorja, ter Mo-motombo, ki je last Nicarague, je prišlo že do streljanja, ko sta se obe ladiji srečali na morju. O izidu nepričakovanega boja, še ni nič znanega.
Naše časopisje zahteva, da Mexico anektira srednjeameriške republike.
ma šunko z jajci, in tako so člani njegove rodbine sklenili, da bodo v to svrho porabili novo jajce ply-mouthske kokoši. Ko je Sandsova žena previdno ubila jajce, je v njem našla drugo popolno jajce, ki je pa bilo seveda nekoliko manjše, t^fla ravno tako trdo, kakor prvo. Ko je potem ubila tudi drugo jajce, je našla v njem 5e jedno, ki je pa bilo ravno tako popolno, kakor prvadva. Ttretje jajce je imelo naravno velikost. Na ta način pridejo torej itari jajca na dueat.
USTAJA NA OTOČJU FIDJI.
Kuliji iz Indije se nameravajo upreti.
Victoria, B. C., 12. marca. Iz Syd-neya je dospel semkaj parnik Maku-ra, in z njim so došla tudi poročila, da je pričakovati, da se v kratkem prične na otočju Fidji ustaja tamo-šnjih indijskih kulijev. Oblasti so namreč zasledile med Indijci organizacijo, ktere namen je bil vprizoriti pravo revolucijo. Na imenovanem o-točju živi najmanj 30.000 Indijcev, kteri že dolgo časa niso zadovoljni. Med njimi so našli tudi mnogo orožja, kakor tudi revolucijonarne književnosti. Orožje dobivajo od raznih skrivarjev, ki prihajajo neopaževa-no na otočje. Dosedaj še ni prišlo do nemirov, toda belo prebivalstvo, kte-io šteje le 3000 osob živi v velikem strahu. Upati je, da se bodo domačini, oziroma otočani, ki štejejo 60.000 osob, v slučaju ustaje pridružili belim.
V viharju.
Norfolk, Va., 13. marca. Zvezini rešilni parnik Onondaga je danes ostavil tukajšnjo luko, da najde Jadranko Ann J. Trainor, ki je bila na potu iz Norfolka v New York. La-dija je bila nakrcana s stavbenim lesom. Dne 9. marca je nek parnik v Boston, Mass., sporočil, da je imenovana jadranka v velikej nevarnosti, kajti v viharju dne 4. marea je zgubila svoja jadra in jambore. Parnik jej je ponudil pomoi, toda kapitan je ponujeno pomoč odklonil.
i..,;,;	i«, mobilizacije proti Srbiji in Črni Go-
/. vojno proti Srbiji, kajti kriza je _	1
,	. .. „„„ . „„ ri uotrošila neštete milijone kron in
sedaj neizogibna. Koleg vsega tega ;
, i- • x> , „	• j \sled tega je bila prisiljena naieti
se pa poroča tudi i z Belgracla. aa je	..
• i i i	t - • _j „„„ . državno ix>sojilo v znesku 220 mili-
sroska vlada pozvala včeraj pod oro-;	r j
žje tretji red rezervistov, kteri še ni
so bili pod zastavami od zadnje vojne nadalje. Tekom jutrajšnjega dneva pridejo s posebnimi vlaki v Bel-grad ruski prostovoljci in vse mesto se pripravlja, da jih na svečan način sprejme in pozdravi. Prihod ruskih prostovoljcev je smatrati kot za najboljše znamenje, da je Rusija Srbiji svetovala, naj prične z vojno, kajti
jonov kron. Denar je dobila pri domačih zavodih na posodo, za ktero mora plačevati štiriodstotne obresti. Za pokritje novega dolga in plačevanje obresti, bode morala povišati davke. Finančni minister Burian izdaja za državni dolg posebne note. ktere so vredne za dobo treh let.
Budimpešta, 12. marca. Avstrijski častnik, ritmojster Mihalovič. ki je
.. . , .	.. vzgojeval otroke nadvojvode Josipa,
inace bi prostovoljci sploh ne smeh! ....	....	v .
r	je slednjega nekoliko razzahl in mu
tudi ni bil popolnoma pokoren, radi Česar so ga jednostavno degradirali in vrhu tega mora sedaj še za 4 mesece v ječo.
-o-
ostaviti Rusije.
Avstrijski minister inostranib del, Aehrenthal, je bil včeraj pri cesarju Fran Josipu v posebnej avdijenci in tem povodom sta sklenila, da se vrši jutri (v nedeljo) posebna minister-ska seja. Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand je v naglici prišel na Dunaj, da prisostvuje temu vojnemu posvetovanju, h kteremu so j Dobila je od siama za 20-000.000 povabljeni tudi generali iz juga mo-	dolarjev.
narhije, kakor tudi višji člani gene- j	__
r al nega štaba. Pri jutrajšnji seji se j London, 13. marca. V Bangkoku,
anglija je kupila ž a ve.
tri dr-
da se mu zamore lune/.«-Šati. Njegova bolezen i» ko nevarna, da -o zdra.- iki sklenili izdajati (»osebne buleti:., : ;e«ro\ i m položaju. Raj*1 ><• tra je	|i. :isti-
la tudi pljučnica.
Berolin. 12. marea. / , /iako-plavec Zeppelin, ki je - -vojiini zra-koplavi dosegel že obilo neuspehov, je danes v Friedrichshavenu preskn-šal svoj novi zrakoplav. kterega je dal zgraditi, ker -e nm > zadnji razbil.
Jekaterinoslav. liusija. 13. marca. Tukaj je prišlo včeraj do boja ined anarhisti in policijo. Tem povodom bili trije anarhisti ustreljeni, do-čim je bilo pet policajev ranjenih.
theodore roosevelt uredNIK.
Prevzel je za nekaj časa uredništvo lista "Outlook".
najbrže določi, kedaj se prične voj na. Srbija še vedno ni poslala odgovora na zadnji ultimatum, kterega
Siam, so včeraj zastopniki angleške vlade podpisali s siamsko vlado pogodbo, vsled ktere odstopi Siafca An-
jej je vročil avstrijski poslanik v o-Iiji države Ivalantan. Tringano in Belgradu. Forbaeh.	j Reda. T« države bode Anglija pri-
Dunaj, 13. marca. Tz vse Evrope i klopila svojim malajskim posestim.
so pričeli na Dunaj prihajati posebni časnikarski poročevalci in vojni po-ločevalci. ker je vsaki trenotek pričakovati važnih dogodkov.
Avstrijski minister inostranih del, Aehrenthal, je naznanil tukajšnjemu srbskemu poslaniku Simiču, da se Avstrija z zadnjim srbskim odgovorom nikakor ne more zadovoljiti Tukajšnje nemško časopisje je pričelo napadati ruskega ministra inostranih del Izvoljskega, kteremu očitajo neiskrenost napram Avstriji, ker Srbija bi ne pričela nikdar z vojno, ako bi jej v to ne svetovala Rusija. — Vsi avstrijski poveljniki vojske so pozvani na Dunaj, kamor morajo nemudoma priti. Včeraj se je tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand posvetoval z ministrom inostranih del. Aehrenthalom.
Dunaj, 12. maroa. Avstrijsko nemško Časopisje sedaj sili vlado, naj zahteva od Srbije, da mora slednja
Siam je dobila za odstop imenovanih držav, ktere merijo 15.000 štirija-ških milj, $20.000.000. S to svoto bodo v Siamu gradili novo železnico, ki bode vodila južno od mesta Bangkok. Anglija tudi odstopi od vseh teritorijalnih pravic, ktere ima sedaj v nekterih krajih v Siamn. -o-
Poraženi prohibicij onisti.
Des Moines, Ia., 12. marca. V senatu so se danes posvetovali o zbor-ničnej resoluciji v prid amendemen-ta prohibicije. Pri tem so siklenili, da izroče imenovano resolucijo odseku za ustavne amendemente in za to je glasovalo 34 senatoijev. Proti temu predlogu so glasovali le trije. Prohibicijonisti so želeli, da bi se imenovana resolucija izročila odse-' ku za "zatranje nezmernosti'', toda to se ni zgodilo in fanatiki o bili
Bivši predsednik, Mr. Theodore Roosevelt, je za nekaj časa prevzel uredništvo newyorskega lista "Outlook". Predvčerajšnjim je pričel z delom in sicer po naslednjem vzpo-redu:
Ob 9. uri dopoludne je prišel iz Oyster Baya v New York.
Potem se je vsedel v voz ulične železnice (Crosstown car na 34. ulici)!
Ob 9:30 je prišel v uredništvo.
Opoludne je lunčal v National Art Clubu z ostalimi uredniki imenovanega lista.
V poslopju omenjenega lista je po Iunču podal desnico par sto ljudem, ki so ga prišli pozdraviti.
Kasneje je sprejel še sto drnzih* obiskovalcev.
Potem je diktiral dvema stenogra-finjama par člankov.
Končno se je odpeljal v navadnem taxicabu (fijakerskem avtomobila) po raznih opravkih v mesiu.
Z vlakom ob 5. uri se je odpeljal domov v Oyster Bay.
Ko se vrne iz Afrike, bode še v naprej urejeval imenovani časopis, kjer so mu priredili tri sobe za njegovo izključno porabo.
Ko se je peljal v vozu ulične železnice v pisarno, ni bilo nijednega sedeža praznega in tako se je moral držati za jermen in ves čas stati. V vozu so ga takoj vsi delavci, kakor tudi drugi ljudje spoznali, toda nihče mu ni ponudil sedeža. Vsi so pa kričali: "Hooray for Teddy
poraženi. Dotični amenderre-nt ne li rek trio pri polivati aneksi jo Her- pride nikdar več na površje, ceg - Bosne, naj nadalje prične z de-mobihzacijo in se naj tudi odpove v-akej odškodnini. Avstrija je uver-jena, da sfeaša Srbija le stvar zavlačevati, in tako se sedaj tukaj posvetujejo, kako bi bilo mogoče to preprečiti.
-o-
■ s* - ES&J 'i" .....
Bankeroten časopis.
Baltimore, Md., 12. marea. Popo-lu danski časopis The Baltimore World, je vieraj prešel v roke receiver j a in sicer vsled priprošnje delničarjev imenovanega podjetja. List bode še v nadalje izhajal, kakor se zatrjuje v njegovem uradništvu. Do konkurza je prišlo vsled tega, ker ni vladalo soglasje pri upravi lista in med delniftarjL
Cena vožnja.
S TEMI PARNIKI JE MOŽNO PRITI ZA VELIKO NOČ DOMOV.
KRONPRINZESSIN CECILIE
23.	marca. MARTHA WASHINGTON
24.	marca. TEUTONIC
24.	marca. LA SAVOIE
25.	marca. NEW YORK
27. marca. KAISER WILHELM DER GROBSE
Denarje v staro domovine
pošiljamo:
za $ 10.35	........................50 kron,
•za	20.55	........................100 kron,
za 41.10	.............200 kron,
za	102.75	........................500 kron,
za	205.00	........................1000 kron,
za 1020.00	........................5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-ueje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje cneske po Domestic Postal Mone7 Order ali pa New Tork Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.. 82 Gortlandt St., Hew Tork. N. T.
•104 St Glair Ave., H. E., qua
l
"GLftS NASSDA"
(Slovenk Daily.)
«n«d and published by tbe cOVENIC PUBUSMNG COMPANY
(• corporation.) kka * k WA.KRBR, Preatdmfc. victor taljaveo, BecreUry. LOUIS BKNEDIK, Treaaarer.
c'tM* of Uaainem of the corporation Mid ,d<1ra»M» of mboTe officers: 82 Cortland t «r*tt, Boroa«h of Manhattan, New York f1tT. N T___
•	rat)« liat u Ameriko in
Ganado .......$5.00
. poM^ia ........1.60
„ eu ut mewto New York . . . 4.00 mtwuo New York . 2.00
, ^fMpn »a rue leto.....4.50
. pol leta.....2.50
„ četrt leta .... 1.76 ' Evropo pošiljamo skupno tri številke.
tLAB NA.KOUA" iahaja vaak dan ia-▼semai nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") «««d <»ver> dar, except Sundays and Holidays. MarMcription yearly $3.00.
.Advertisement oD'agreemeot.
Uopidi brei podpiBa in oeobnoeti se ne
natisnejo.
Denar na] se blagovoli pošiljati po looey Order.
Pfj epremembi kraja naročnikov »roeitno, da ee a&m tudi prtj^nj© naznani, da hitreje naj-ierro naslovnika.
Oopiaom in poeiljatvam naredite naalov: "glas nahoda"
4 Cortland t Street, New Yoik City. Telefon: 4687 Cortland t
Da se razumemo.
Odkar se je pričel v Evropi boj med Slovanstvom in Nemštvom, od-nosno med Avstrijo in Srbijo, smo v našem listu vedno poročali vse novice, ticoče se te, za nas Slovence skrajno važne zadeve, vestno in vedno tako, kakor so prišle iz Evrope. Da amo mi kot Slovenci na strani Slovanov, je samoumevno, kajti ako bi se mi kot časnikarji ne zavedali svoje narodnosti, potem bi nas zamo-gel vsakdo javno nazvati izdajalcem svojega lastnega slovenskega naroda.
V vse.j tej dobi smo pa — na našo žalost moramo javno priznati — prejeli par pisem iz krogov naših rojakov, kteri nam očitajo, da smo se izneverili Slovenstvu in slovenski domovini. in lo radi tega, ker pišemo v prid Slavjanstva, oziroma proti Nemcem, ali takozvanim "Avstrijan-cem". Taka pisma prihajajo v prvi vrsti od onih ljudi, ki so svoječasno služili v avstrijski vojski kot vojaki, deloma prostaki, deloma podčastniki. — ker so morali služiti. Da se pa v vojski ne goji narodnost, je sa-moobsebi umevno.
Da se pa lepo razumemo, objavljamo na tem mestu nekoliko odlomkov iz jednega teh pisem, ker sme uverjeni da bodo baš ti odlomki odprli oči tudi onim našim malomarnim rojakom, kterim je avstrijanstvo št- vedno večje vrednosti, nego njihov lastni narod slovenski.
Tako piše nek "zaveden" rojak med drugim: "O položaju na Balkanu nimate ubenega pojma, ker tiskate reči, ktere kak nadarjeni poročevalec ugrabi v zraku. Take dopise zamore verjeti le en prav nič izkušen človek, ne pa en avstrijski vojak, ki pozna evropske razmere bolje, kakor kak poročevalec (uff!) iu je tudi pripravljen iti v boj za (nemško) Avstrijo. — Spomnite se, da je v Avstriji (ne v Ameriki) tekla Vaša zibeljka, ob kterej je pe-
vala Vaša avstrijska mati."
•••
Kakor je razvidno iz navedenega pisanja, oziroma dialekta, v kterem * ao pisane navedene žalostne vrstice, je omenjeni rojak dete naže slovenske Kranjske, ki je takorekoč zibeljka vsega Slovenstva. Toda on tega ne priznava — in se nazivlja "Av-strijancem *'!
Kako naj odgovorimo navedeni in drugim izgubljenim ovcam slovenskega naroda, in izgubljenim sinovom slovenskih mater?
Torej poslušajte nas:
M: in vi govorimo jeden in isti jezik; v jednej in isti deželi smo ugledali luč sveta, kajti tudi mi smo rojeni na Slovenskem; pod jednim in istim nebom smo rasli in stave neke matere so nas dojile. Toda kljub temu, evo med nami čudne razlike: mi Slovenci z dušo in telesom, a Vi maloštevilni, zgubljeni rojaki, ste "Av-strijanci", kteri lepo slovensko ime is srca sovražite in zaničujete. A sedaj nam povejte, kedo ima med nami prav, mi ali vil
Toda predno pričenjate odgovarjati na t<> vprašanje, pomislite preje in povejte nam: KTERI JEZIK GOVORITE?...
Vsi govorite oni isti jezik, kakor tudi mi, oni jezik, v kterem pišemo tudi "Glas Naroda" in te vrstice, ktere žitate. Toda ta jezik ni "avstrijski", temveč naS mili, sladki
SLOVENSKI JEZIK! Ali ni takot •••
Narode ločimo po jezikih: Nemec govori nemiko, Italijan italijansko, Atnglei angleško itd. — toda mi, ožini in vi — kteri jezik pa mi
govorimo? Vsekako nam ne bodete
odgovorili, da govorite "avstrijski" jezik, ker tega jezika ni na našem
svetu. Oni, ki bivajo v malem delu Avstrije in ki že vedno kontrolirajo avstrijsko javnost, govore trdi nemški jezik, toda ta jezik nima ničesar opraviti z vašim in našim milim in sladkim jezikom, kterega je tudi vas učila mati (kakor tudi nas), ko nas je kot nežno dete pestovala. Ali ni to resnično?
Vaš jezik torej ni "avstrijski"; toda od kje prihaja potem, da ste vi "Avstrijci"? Naše krasne slovenske dežele so sicer pod avstrijsko vlado, vendar pa to še ne znači, da smo mi "Avstrijci". Svoječasno je bila naša domovina last Francije (1809), toda zato naši predniki in dedje še niso bili Francozi. Tudi na Benečanskem v Italiji živi na tisoče Slovencev, kteri pa še niso Italijani, dasiravno so podaniki Italije. In končno — ameriški Slovenci živimo v Ameriki, toda zato še nismo Indijanci ali Yankeeji, kajti kljub temu smo še vedno Slovenci. Naša domovina je sedaj zopet pod avstrijsko vlado, toda zato še nismo Avstrijci, kajti mi smo povsem drugi narod, kteri ima svoj lastni jezik, svojo zgodovino, svojo književnost, oziroma vse ono, kar ima vsak narod, ki se kot tak zamore nazivljati.
S'
Ne bodemo navajali vse krivice, ktere mora naš narod na Slovenskem trpeti vsled vlade, ker to bi bilo predolgo. Navedemo naj pa le slovensko kri, ktera se je v minolem septembru v srcu Slovenije, v našej Ljubljani prolivala po krivdi avstrijskih pušk in bajonetov. A vi, "avstrijski" dopisniki, morate vendar vedeti, kako se mora sedaj naš narod v Evropi boriti za vsako najmanjšo pravico; kako se pri sodiščih zasledujejo naši kremeniti rodoljubi, kako so bile koncem minolega septembra ječe polne in kako se še sedaj odtujuje naša deca na Koroškem in Štajerskem vašemu in našemu narodu — vse to s pomočjo vlade. Nadalje morate tudi vedeti, da se naš narod temu upira in da baš ameriški ! zavedni Slovenci podpirajo našo družbo sv. Cirila in Metoda, ktere namen je ustvariti iz nas narod, ki bode imel svoječasno iste pravice, ktere so si že drugi narodi davno iz-voje vali.
• « •
Za danes naj zadostuje! Toda pišite nam zopet, a pri tem ne pozabite, kteri jezik govorite, kajti le v tem jeziku zamoremo občevati, kakor pravi bratje.
Da ste nam zdravi in veseli, naši bratje po jeziku in krvi!...
Zmagoslav Valjavec.
ingtonu kar najboljše zveze s tamoš-njimi postavodajaleL Vsled tega so podali postavodajalcem kar najboljše in najugodnejše informacije glede uvedbe carine na kavo in poleg tega so naravno tudi skrbeli, da se bode v Washingtonu ravnalo natančno po vseh točkah njihovega programa. Oni so torej skrbeli za to, da si nabavijo, predno se uvede carina, veliko zalogo kave, ktera mora biti shranjena na domačih tleh v Bvrho kasnejše prodaje. Na to kavo jim naravno ni potreba plačati nikake carine. Samo v New Yorku znaša sedanja zaloga kave 1,700,000 vreč in poleg tega so trgovci pokupili v Zapadni Indiji in Južni Ameriki 10,000,000 vreč kave, ktero bodo do vedli k nam še predno sc uvede carina na kavo. Samo zaloga kave, ktera se je nakupičila v New Yorku, zadostuje za potrebo vsega našega prebivalstva za dobo dveh let. Za to zalogo torej ne bode treba plačati nikake carine. Kljub temu bodo pa takoj, ko se uvede imenovana carina, ceno kavi povišali, ako se to že preje ne bode zgodilo. Vlada Zjedinjenih držav pa, ki rabi carino na kavo baje v svrbo pokritja svojega deficita, ne dobi kljub carini niti centa in sicer celi dve leti ne. T.judska masa mora plačati carino — toda ta denar ne dobi zvezina vlada, temveč uvozniki kave in špekulantje s kavo.
Vsled povišanja cene kave bode imela torej vsaka ameriška rodbina na leto po $5 več stroškov, kakor jih ima sedaj in to bode vrglo uvoznikom kave tekom prihodnjih dveh let najmanj $50.000,000 čistega dobička. Ko pa ta doba preteče, potem se naše ljudstvo lahko tolaži, da bode te milijone spravila vlada v svoj žep, mesto da to store importerji kave. S tem denarjem se bodo potem gradile nove vojne ladije. — Toda šele po dveh letih!...
DOPISI.
Davek na kavo.
Iz Washingtona prihaja poročilo, da je že sklenjena stvar, vsled ktere se bode pri reviziji tarifa določilo, da se mora nadalje plačevati na vsak funt uvožene kave po štiri cente davka.
Že pred par meseci smo v "Glasu Naroda" na tem mestu pisali, da se " Zjedinjenih državah porabi vsako leto po dvanajst funtov kave pri oso-bi. Tedaj smo tudi trdili, da se potem, ko se uvede carina na kavo, kava ne bode podražila le za ono svoto, kojo bode treba plačevati kot carino, temveč da bodo prekupci zahtevali kot svoj zaslužek procente one svo-te, kojo bodo morali plačevati kot uvozno carino za kavo. Kava se torej ne bode podražila le za štiri, temveč najbrže za šest, oziroma osem centov pri funtu. To pomenja za vsakega prebivalca povečanje izdatkov za 72 do 96 centov, oziroma za vsako rodbino, ki šteje po pet osob, za tri in pol do pet dolarjev na leto. Ker pa delavstvo pri nas povprečno računano porabi mnogo več kave, kakor ostalo prebivalstvo, potem bode moralo delavstvo carino na kavo naravno tudi najbolj čutiti.
Sedaj šele lahko sprevidimo, čemu se je vladi tako mudilo, da spravi revizijo tarifa pod streho. Kakor se je zatrjevalo, se mora tarif spremeniti ali znižati in deloma povišati, da se tako ugladi pot bliža joče j se prosperiteti. V resnici se pa to zgodi vsled tega, ker nečejo carinski tarif spremeniti tako, da bi ne nndil več toliko varstva trgovini, temveč tako, da bode z njega pomočjo mogoče dobiti večje davke, oziroma večje prihodke. Pri vladinem gospodarstvu so prišli srečno do deficita, ki ' sega do svote sto milijonov dolarjev. 11 a deficit pa mora ljudska masa po-j kriti. Vsled tega bodo določili ca-i rino na kavo in na drugo blago, ktero se mora v velikih množinah uvažati v naše republiko.
•••
Vsa stvar ima pa po našem mnenju še povsem drugo lice.
Uvozniki kave v New Yorku in druzih primorskih mestih naše dežele so izključno bogati in torej tudi vplivni ljudje. Oni imajo v Wash-
Cleveland, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
I'rosim, da priobčite ta moj skromni dopis v predale nam trpinom priljubljenega lista "Glas Naroda".
Vsakokrat, ko sem dopisoval, sem si vedno želel, da bi zamogel svojim rojakom sirom Zjedinjenih držav kaj veselega poročati, ali žalibog tudi danes ne morem, kajti vzrokov imam dovolj. Pred vsem nas še tlači brezposelnost in vsled tega tudi kriza, ktere se ne moremo nikakor znebiti in obeta še hujša postati, kakor se vidi. Tovarno za tovarno zapirajo za nedoločen čas, v nekterih so skrajšali delavni čas in kar je še najhujše, zniževati so začeli plačo, tako, da ubogi trpin, kteri si v potu svojega obraza zasluži par centov, ne bode mogel izhajati pri takej draginji, ka-koršnja vlada sedaj. Če malo pomislimo o preteklosti, našli bodemo, da je bila plača res borna in majhna, ali pri vsem tem si si lahko malo prihranil, ako si varčeval, kajti tedaj si plačeval stanovanje in hrano od $7 do $7.50 na mesec, sedaj pa moraš plačati od $13 do $14 na mesec in kljub temu je še slabejše, kakor poprej.
Kakor sem v začetku omenil, vlada pri nas velika brezposelnost, kar je tudi prežalostna resnica; vsako jutro vidiš cele trume brezposelnih hoditi od tovarne do tovarne, med njimi tudi mnogo Slovencev, in ko jih vidiš, mora se ti srce žalostiti; kako čvrsti in krepki fantje, ki so sposobni za vsako težko delo, hodijo klaverno in žalostno po ulicah. In vso to trumo brezposelnih pa še poviša truma novodošlih, ki prihajajo v to obljubljeno deželo, kakor jo doma v starem kraju imenujejo. Mi tukaj jo pa ne moremo sedaj tako imenovati, kajti predobro vemo, da je za nas uboge trpine za sedaj dežela bede in siromaštva; v to imamo dokaz, kteri se je zgodil na dan stoletnice rojstva Abrahama Lincolna
v	New Yorku.
Res, da so v naselniškem uradu že sedaj skoraj preostri zakoni, toda želeti je, da bi naša vlada bolj omejila naseljevanje, kajti ako bode tako šlo vedno naprej, bodemo radi delali za eno " cvancigerco", kakor na Kranjskem, samo da ne bodemo od gladu pomrli. Gotovo ne preziram ipvodošle, kajti jaz sem tudi šel s trebuhom za kruhom, da bi zamogel sebi in svoji družini preskrbeti boljšo bodočnost in tako si misli gotovo vsak novodošli.
Da me pa dopis ne zavleče predaleč, naj končno omenim še jedno stvar, namreč: Nek člankar lista "Clevelandska Amerika" je sestavil neki podli članek o slovenskih jedno-tah, kteri pravi, da se vse druge jednote morajo skrivati pred oblast-
vi	in da samo Clevelandska Jednota je jedina in prva, ki je ustanovljena po drŠavnih zakonih. Ne bodem se z njim podajal v polemiko, ker tega jaz nisem vajen, ampak samo to mu rečem, naj gre oni Wankar v rasne
slovenske dvorane, tam bode videl viseti krasne "charterje" v lepih okvirjih boddsi te ali one Jednote. Ako ne bi bile te Jednote pravilno ustanovljene, ne bi smeli "charter-ji" viseti v javnih dvoranah in nositi pečat one države, v kteri je Jednota ustanovljena. Prosim pa član-karja končno, naj se ne zaletava v slovenske Jednote, ako mu niso všeč in naj rajše skrbi za ono, ktera je jedina ustanovljena po državnih zakonih.
Prijateljski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Z jed. držav.
Ivan Klika.
Komunistične občine s posebnim ozirom na Sev. Ameriko.
i.
Ljudi, ki so se pečali z mislijo, kako bi bilo nadomestiti obstoječo človeško družbo z drugačno in boljšo, dobivamo že pri starih grških filozofih. Svoje ideje so spravljali navadno v obliko velikega romana, v kterem opisujejo prav točno življenje, ki so si je ustvarili v svoji fantaziji, kakor da bi se v resnici godilo. Po enem izmed takih obilih romanov, ki ga je izdelal angleški državnik Thomas Morus (obglavljen 1. 1535) pod naslovom "Utopia", je dobila vsa ta literatura in take ideje ime utopija, utopična.
Kakor tudi je vsalc tak načrt različen od drugih, vendar kažejo vsi neko gotovo, vsem skupno tendenco: omejiti delovanje posamienika na korist splošnosti. Zlasti se je pokazalo to stremljenje ob času, kadar se je pričela družba socijalno deliti pretežno v dve veliki skupini: tukaj bogata levica, tam ubožna desnica.
Do konca osemnajstega stoletja ni imela ta literatura in nje propagator ji nobenega, uvaževanja vrednega vpliva na praktično življenje.
Največ takili poskusov premerabe obstoječega družabnega reda v smislu gotove udružnosti je izšlo tedaj na tistih tleh, ki so bile sploh o vseh soeijalnih stvareh in vprašanjih najbolj produktivne: Francija. "Zarota enakih" leta 1796 pod vodstvom Babeufa (izgovor Babefa), ki je zbral okolu sebe do sedemnajst tisoč ena-komislečih, je bil prvi poskus soci jalne revolucije na udružni, komunistični podlagi.
Na tem mestu ne moremo navajati vsega kasnejšega razvoja in delovanja raznih mož v tem smislu. Imenujemo na kratko samo Charles Fou-riers-a (izg. Fur je, | 1837), ki je hotel vso produkcijo urediti tako, da bi se vršila na komunistični podlagi v skupinah, falange imenovanih, kte-rih vsaka bi štela 1800—2000 osob. Ves dobiček naj bi se delil na sličen način, kakor delajo današnje delniške družbe. V splošnem njegovi načrti niso preiluzorični in še danes obstoji v Franciji tovarna, osnovana po enem njegovih sorodnikov, kjer se vrši vse delo slično po Fouriersovih dispozicijah.
• Anglež Robert Owen (f 1858) je hotel svoje komunistične ideje isto-tako praktično poskusiti. Babeuf je hotel urediti komunistične občine tako, da bi štela vsaka več tisoč duš, Fouriers je bil k večjemu za dva tisoč, Owen za veliko manjše. Kako so se njegovi poskusi ponesrečili, se k malo prepričamo.
Iz Fouriersove šole je izšel med drugimi Cabet (izg. Kabe), kterega znamenita knjiga "Voyage en Ica-rie" je zagledala luč sveta v letu 1840 in navdušila mnogo fanatikov tako, da so mu sledili v Ameriko, kjer so se te ikarske kolonije, osnovane na strogo socijalistično-komu-nistični podlagi, jako hitro propadle. Tudi o njih nam bode še izprego-voriti.
Popolnoma drugo izhodišče za propagando komunističnega življenja imajo razne verske sekte. Ako ostanemo le pri kristjanih, vidimo, da utemeljujejo svoje ideje z izreki sv. pisma in z vprašanjem božjega dopa-dajenja.
Kakor slednjo skupino komunistov nam je imenovati različne versko-fi-lozofske, med kterimi zavzemajo naj-odličneje mesto t&kozvani teozofi, ki so razširjeni po vsem svetu nekako tako, kakor prostozidarske lože. Vseh teozofov utegne biti do 100,000. Njih središče zavzema, njih kolonija Point Soma v Californiji.
Komunizem 9matra kakor svoj končni cilj tudi moderni socijalizem. V tem oziru je posebno znamenit Karl Marxov in Friderik Engelsov "Komunistični manifest", ki sta ga izdala leta 1847 in ki ga je sprejela kakor svoj program tedanja tajna "Zveza komunistov'V ki se je ustanovila na Angleškem leta 1840 in ki tvori pravzaprav prvo in glavno podlago vsemu tistemu političnemu razvoju kasnejših let, ki ga poznamo pod imenom: socijalno-demokrati&en.
Praktični poskusi komunizma, o kteri h smo namenjeni izpregovoriti nekaj besed, nam kažejo nadalje, da
te različne organizacije nikakor niso smatrale komunizma kakor neko povsem fiksno in enotno precizirano idejo. Marveč so si različne skupine tudi besedo 1' komunizem *' različno tolmačile.
Najpopolneji komunizem obstoji tam, kjer je izveden tako gospodarski kakor pravno. Delati morajo vsi skupno v skupen namen, zasebna last je odpravljena. Kar prinaša kdo premoženja seboj, mora izročiti vsega občini. Vse blago in vse imetje je last vseh. Izstopi kdo iz komunistične organizacije, ne more ničesar tir-jati kakor odškodnino za svoje premoženje ali svoje delo.
Gospodarski komunizem je tam, kjer pač občina skupno opravlja vsa dela in jih tudi skupno uživa, vendar privatna lastnina ni brezpogojno odpravljena. Vsakdo si hrani lahko še svoje posebno imetje, ali če je izročil svoje premoženje občini ob vstopu v njo, ima pravico tirjati je zopet nazaj, kadar hoče iz nje izto-piti. V teh občinah morejo opravljati delo tudi najeti delavci, o kte-rih nihče ne zahteva, da vstopijo v komunistično organizacijo.
Zgolj pravni komunizem je tedaj, kadar občina ne opravlja dela kakor skupna gospodarska sila, ampak si na jemlje v ta namen tuje sile. Pač pa izroča vsakdo organizaciji vse svoje premoženje, do kterega kasneje nima nobenih pravic več. Na tej podlagi je osnovana pretežna večina samostanov.
Vpoštevati nam je še en način proizvajanja, ki stoji s komunizmom v gotovi zvezi. Kadar so se zbrali posamični člani v večjo skupino in si je ta prisvojila kakor taka kako zemljišče ali podobno posest na ta način, da si dele člani to premoženje medsebojno v enake dele, imenujemo ta pojav kooperacijo.
Praktične izglede tem različnim strujam, nadalje, kako se je obnesla komunistična ideja v obče, o tem nam pokaže več sledeča razprava, ki se jo mogla ozirati seveda le na najvaž-neje pojave. Od teh nimo izpustili — kolikor je znano nam — nobe-i nega.
OGLAS.

^®d,«Jcne države Savam«
Sedež: Forest Cityp Pau

ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, P. O. Box 374, Fereet Oily, 3 Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Fa. IL tajnik: ANTON O STIR, 1143 E. 60th St, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir _
KARO L ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P*. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Aveama, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, q„ porotnik, P. O. Box 622, Forest City. Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, F. O. Forest City, Pa.
Dnutveno glasilo je "OLAS NARODA.'
PIRUHE
Išče se
izurjen pevovodja
v poučavanju slovenskega pevskega zbora. Natančna pojasnila daje: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(3x 13—3 v 2 d)
PROŠNJA.
JjL^lo izmed cenj. rojakov naročnikov bi nam hotel naznaniti naslov kake tovarne, rudokopa ali druzega podjetja, kjer bi dobil službo ali mesto trden in čvrst samski KOVAČ.
Izurjen je pri konjih ter vozovih | in sposoben za vsako kovaško delo. V Ameriki je že več let ter je dose-daj delal tu blizo New Yorka.
Tozadevna pojasnila izvolijo naj se pošiljati na:
Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (13-16—3)
pošiljajo naši rojaki radi srojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to šepeta naj rajše v otq_
tovem denarju, kar pa najhitreje, najveslnejun n a j c e"n e j e
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St.,	New York, N. Y.
-P odružnica :-
6104 St. Clair Av.f N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže l Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20.55
s poštnino vred«
^	^ Velika zaloga vina In žganja.
Marija Grill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po .............50c. "
Droinik 4 galone za....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic ra...............$12.00
ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA GRILL,
5308 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland, O.
C ■	fr
. f-jf
AVSTRO-AMER1KANSKA ČRT
(preje bratje Cos'jEich )
-ns NalpripravoejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvati ^
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
&EGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN Risa***
v si apo*a] vftvtMidnt aovi parobrot aa	imajo bmiftni
braojav:
4LK9, ix&UlU, MAWTHA WASHIlittBOK,
ABcnnsxi.
V MWOlk mmfn tu Jnnfjn ar bodete ■font Bsveteem* brodovja pri-MU* »t	aov^pcftalikfc1
em vožalb listku Iz IEV TORKA n ID. mri« »it:
15SSTA......................
LJHBLJAK1................................
..§18,—
ZAOBBEA.. KJJBjOVCA.
$28.2 mu
H.
TB8TA HS1..............»06.06, S0&00 t» 9C0t*
PMpi Brat. & CoM Gen. Agente, twaptiofmam*, hewywi
.v ■■ . pg
ki--. *,	'Jv
(

t
Jugoslovanska
KatolJednota.
hfciM|>miriin dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
UBADkik.1:
PftAMf MEDOS, predsednik, 0483 Ewing Ave., So. Chiesfo, 111. XVAN GEKM, podpredsednik, P. O. Box 67, Brmddoek, Pa. <M». L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn-MA/gft KERŽI&KIK, pomofcti tajnik, L. Box 883, Rook Springy Wj®. IVAN GOVfcE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ALOJZIJ VHLAINT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. • W&m St, So. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box »41 BveUth, Man«. IflHABL KLOBUČAR, tretji nadzornik, llfi — 7th St., Calumet,
POROTNI ODBOR: rVAN KEiRŽlfiNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, 4wdira, Pa.
IVAN N. QOSAR, drogi porotnik, 5312 Butler St., Pittetmig, Pa. fVAN MERHAR. tretji porotnik, Box 96, Ely, Minn.
froorm adravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chieagv St. Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe adov m droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, t3y, Hiim., po svojem tajnika in nobenem dragem.
D«aarne poiiljatve naj pošiljajo krajevra društvi na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zaatepnika in nobe-WB droifcni. Zastopniki krajevnih drnltev naj po&ljejo duplikat vsake tribljatve tudi ns glavnega tajnika Jednote.
Ym pritožbe od strani krajevnih druiiev Jednote ali posameznikov saj se poiiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, 9u 138, Burdine, Pa. Pridejaini morajo biti natanfai podatki vsake
Dnaštveno glasilo je "GLAS NAHODA."
rajavu ni smel biti navzoč noben po- j letnice rojstva nemškega cesarja Vi-ročevalec. Zares krasen preludij ljema speval v arabskem jeziku pe-nstavni dobi!	sem ter jo predal nemškemu konzulu
v Fesu.
Madžari in Avstro - Ogrska banka. Kako slabo so poučeni Madžari, ki z vso silo zahtevajo svojo samostojno banko, o svojih financijalnih razmeralh, naj pokaže dejstvo, da je dne 31. dec. 1908. znašala menična listnica madžarskih in hrvatskih denarnih zavodov K 435,000.000 to je 63.5 odst. skupne svote, dočim je menična listnica avstrijskih denarnih zavodov iznesla le 250,000.000 K, to je 36.5 odst. Kdo bo torej v slučaju dveh bank boljše izhajal?
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kranjska hranilnica odpoveduje posojila! Dunaj, 22. febr. Kranjska hranilnica je odpovedala posojila sko-ro vsem tukajšnjim svojim upnikom. Prizadeti so seveda izključno le hišn; posestniki. Visokost odpovedanih posojil znaša okrog 10 milijonov kron!
V Ameriko. Dne 21. febr. se je •dpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 48 Macedoncev in 20 BLrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Hrvatov.
Smrtna kosa. Dne 22. febr. zjutraj je umrl ugleden meščan Egidij Bončar, pekovski mojster in gostilničar na Sv. Petra ee^ti. Pokojnik, ki je dosegel starost 68 let, je bil izredno delaven in marljiv mož. S pridnostjo in štedljivortjo si je pridobil precejšnjo premoženje. Bodi niemn narodnjaka blag spomin.
Umrl je 2L febr. v Begunjah na Gorenjskem nik. odbornik k raj nega cestnega zastopa in svetovalce krajnega šolskega sveta, Josip Sod j a. — V Ljubljani je umrla Marija Toocazin vdova Korenčan. — Umrl je 14. febr. v Pil&tajna Anton Belina, osmošolee v Zagreba za jetiko. Bil je jako marljiv dijak.
Zasledovanja v Ljubljani. Držav, ■rsvdništvo v Ljubljani toži dr. 2er-iava zaridi "hujskanja" na nekem shodu
ŠTAJERSKE NOVICE.
V policijski stražnici je v Eggen-
bergu pri Gradcu porodila dekla A. Reinbacher zdravega dečka. Bila je na potu v porodni zavod, pa so jo porodne bolečine že na poti v Eggen-bergu dohitele.
Nevarna razgrajača. Dne 2L febr. ^ta sedela v Kompolšekovi gostilni v Prožinski vasi štorska rudarja Fric Goleš in Andr. Pangerl. Ko sta se napila, sta začela zabavljati. Koneč-no je potegnil Goleš velik nož iz žepa, Pangerl pa britev in sta začela ljudem groziti. Potisnili so ju slednjič šiloma iz gostilne. Sla sta v drugo gostilno in tam nadaljevala svoje grožnje. Sedita že pod ključem za svoje junaštvo.
Perica zaprta zaradi žaljen j a 'veličanstva'. V Gradcu so zaprli perico Mar, doma iz Trnovee v ptujskem okraju, ker je pri pranja svojim to-varišicain povedala nekaj žaljivih opazk o cesarju.
HRVATSKE NOVICE.
ta mošnji župan, posest-	** Hrvatskem. V
Karlovcu so magjarski železničarji začeli akcijo za ustanovitev magjar--ke šole. Tako prepotentni postajajo priseljenci pod "prvim hrvatskim banom". — '-Gradski kapetan" A. Femen v Var*ždinu je poslal na Platzerovo tiskarno istotam dopis, v ktere m opozarja, naj se ne tiskajo stvari, ki so naperjene proti 'državni zajedniei dežel "sv." krone Ogrske', kar se pravi podpirati strnjo, ki je nevarna za "javni red" in "državne interese". V prvi vrsti dela v tem smislu časopis "Naše Pravice", ki tiska v tej tiskarni, (-'e bi tiskarna še zanaprej tiskala take "nevarne" stvari, bi se ji moralo ustaviti poslovanje. — Res vedno prijetnejše postaja na Hrvatskem.
Volitve v hrvatski sabor. "Hrv.
S loboda" javlja, da je ban Ranch
naročil okrajnim predstojnikom, naj
ga objektivno obvestijo o mišljenju voliloev v posameznih okrajih in naj
se orijentirajo glede šaas za kandidate 'ustavne' stranke.
Dvojna mera na Hrvatskem. Med tem ko frankovski agenti in poslanci nemoteno hodijo od kraja v kraj in prihajajo v dotiko z volilei, se to naprednim poslancem zabranjuje. Naprednjaku poslancu Krepelki je bilo zabranjeno javno in pozneje ce-
lo zaupno zborovanje. Naznanilo se IlpTSd soditi Je ▼ Gorid. 2Uetni mu je, da se bo vsak njegov poskus Peter Uisj iz Goriee je bil že več- priti z volilei v dotiko, preprečil ma-fcrat kaznovan. 19. dee. lani je imel gari tudi z oboroženo silo. zopet nastopiti majhno kazen. Ko se	BALKANSKE NOVICE,
je okopsl, kakor je predpisano, ni streli ob Drini. Korespondenčni hotel v zapor; ftuvaja Mavrenžiča urad javlja, da so srbski kmetje 17. je prijel eelo za vrat in le s težavo febr. popoldne blizu Novega Sela so ga spravili v luknjo. Pri razpravi napadli avstrijsko podčastniško pa-
RAZNOTEROSTL
Močna vlada prihaja polagoma k
spoznanju, da je napravila največji pregrešek s hišnimi preiskavami in sodnim preganjanjem čeških radi-kalcev. Da bi se oprala, razglaša sedaj oficijelno, da je ona vsem tem nedolžna. Pravi, da je došlo iz vseh slojev češkega prebivalstva toliko o-vadb proti češkim radikalcem, da državnemu pravdniku ni ostalo druzega, ko začeti te preiskave. Oficijelno poročilo pravi: 'Ako torej kdo vpraša, kdo je dal povod k tem hišnim preiskavam v Pragi, se glasi od-gor: naš kazenski red. Vlada pa nima s eelo akcijo nič opraviti.' Kdor verjame, bode zveličan. —
"Slovanstvo in Rusija." Petro-grad, 18. febr. Znani marljivi propagator slovanske ideje na Ruskem profesor Aleksander Pogodin se je habilitiral na tuk. vseučilišču. Njegovo prvo predavanje je veljalo temi "Slovanstvo in Rusija". Sluša-teljska dvorana je bila polna dijaš-tva in odličnega občinstva. Prof. Pogodin je v svojem predavanju na-glašal, da ima Rusija samo enega prijatelja — slovanstvo. Čim bo se tega Rusija zavedla in uravnala politiko po tem, bodo Slovani postali gospodujoče pleme in XX. vek bo stoletje slovanstva. V to pa je pred vsem potrebno, da se enkrat za vse-kj reši za obe strani častno nesrečni rusko - poljski spor.
Sokolska društva na Ruskem. Pe-
trograd, 18. febr. Petrogradski 'Sokol' je na letošnjem občnem zboru sklenil, da prične z intenzivnim delom, da se osnuje Čim največ sokol-skih društev na Ruskem. "Sokol" bo po vseh ruskih mestih razposlal svoje agitatorje, ki bodo snovali so-kolske organizacije. Za starosto "Sokola" je bil izvoljen poslanec v gosudarstveni dumi Gižickij, ki se je preteklo poletje ndeležil slovanske konference v Pragi.
Tajne vojaške uradne listine, na
postaji "Bischofshofen" v Solno-jrradu so poskusili neznani vlomilci ukrasti. Preobrnili in polomili so vsa predala, samo močne železne blagajne, v kteri so bile listine shranjene, niso mogli odpreti. — Da so iskali samo listine, dokazuje tudi to, da so pustili ves denar in druge vrednosti. ki so jih našli po raznih predalih na mestu.
921etni morilec svoje žene. Ze v starosti, ki jo le redki dočakajo, je v Meinersdorfu pri Kieln živeči kmet Siegelmann, ki je imel že 92 let na hrbtu, ponoči s palico ubil svojo 451etno ženo, s ktero je živel v tretjem zakonu. Siegelmann je vsled neke poškodbe na obeh nogah hrom, tako da mora rabiti berglje pri hoji; kl'nb temu pa je telesno še močan
Kje je FRAN MLAKAR T Nazadnje je bival v New Castle, Pa., 633% Sady St., potem pa v Milwaukee, Wis., 277 Grove St Dve leti že ni glasu o njem. Kdor ve kaj na^ tančneje o njem, se prav vljudno prosi, da sporoči njegovi ženi: Marija Mlakar, V. Lipljene, p. Turjak, Kranjsko, Austria, Europe.
(12-15—3)
Kje se nahaja TOMAŽ TAVČERf Doma je iz vasi Podaben, Poljane nad Škod jo Loko. Prosim cenjene rojake, Se kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Ignatius Kogovšek, P. O. Box 225, East Palestine, O.
(12-13—3)
IZ SLAVJANSKEGA SVETA.
Proti neslovanski ruski diplomaciji
'' Moško vskija Vjedomosti'' ostro napadajo rusko diplomacijo, ki je baš v zadnjem Času pokazala, da je prožeta vseskozi z germanskim duhom in nima nobenega smisla za slovanske interese. List zahteva, da se stari nerodni diplomati, ki nimajo pojma o slovanski politiki, pošljejo v zasluženi pokoj, ter nadomeste z mladimi Čilimi močmi, ki imajo srce in smisel za slovansko stvar. Napad "Moskovskih Vjedomosti" ua diplomacijo je tem pomenljivejši, ker je znano, da je ta list v najtesnejši zvezi z vlado in takorekoč njeno moskovsko službeno glasilo.
Odlikovanje italijanske kraljice.
Srbski kralj Peter je podelil italijanski kraljici Jeleni veliki križ reda sv. Save.
Poljaki bojkotirajo nemško blago.
Dobro obiskan javni shod v Lvovu v Galiciji je sklenil, da se z vsemi močmi upre uvažanju pruskega premoga.
Analfabetski tečaji na Ogrskem
so Slovakom, Srbom in Rumnnom vsled posebne odredbe ministrov An-drassyja in Apponyija prepovedani. Ta protikultuma prepoved je seveda
vzbudila v narodnostnih krogih na Ogrskem veliko ogorčenje.
Avstrijski tobak,
bosniški, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri obsega cene raznovrstnega tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
Pozor S Slovensko Zdravilče proslavlja v tem leto desetletni svoj obstanek in ob tej priliki bode slavni adravnik Dr. V. E. THOMPSON med Slovence poraadelil 10.000 krasnih srebrnih uiigalnikov v spomin. Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko
poštnino potrebnih znamk (itempsov) dobi tako/ ta lep spoa v dar. Pišite takoj danes v materinem jezika, ter naslavjajte:
Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompsoa,
3-43 West 27th 3troet,
Now York.
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦»LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hnvrla Kadi te ra naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori-t, kakor tud: v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra• nlkar-ju M02 St. C!a!r Aie V L. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O,
NAZNANILO.
Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih po 10<5 komad, dokler nam zaloga ne poide.
Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slo vensko-Amerikanski Koledar že razprodali.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO
V zalogi imamo sledeče knjige:
GROF MONTE CRISTO,
n-lan pijači. Ker mu ni hote- svetovna knjižnica v dveh fino
nih knjigah, cena $4.50. GROFICA BERAČICA,
zanimive
a žena dati denarja za pijačo, jo je toliko ča>a bil s palico, da je ubožira izdihnila.
Samoslovenske napise so začeli nabijati v Ljubljani n« Poljanski sesti.
Viija dekliška šola v Ljubljani preneha, kakor se v dobropoučenih krogih čuje, vsled prošnje slovenskega ieoskega društva s prihodnjim šolskim letom radi finaneijlnih razner. Ostane torej samo lieej.
PRIMORSKI NOVICE.
Nemd t Trsta pridno gradijo ^T^r1' most do Adrije. Imajo ie vas. mogoča nemška bojna društva, a sedaj so si ustanovili še svoj tiskovni od*ek, ki bo zalagal tu-in inozemske časopise s izmišljenimi jere-mijadami o tržaškem nemštvu. Vlada ia Italijani pa ie vedno potiskajo glave v pesek ter nočejo videti nem-iki nevarnosti.
Socialnodemokraska poštenost. V
blagajni oddelka skladiščnikov v G ene vi so odkrili primanjkljaj od 20.000 lir. Izkazan je samo izdatek t višini 6000 lir, o ostalem ni duha ne sluha. Blagajnik je bil sodrng Romeo Compella, ki je bil obenem predsednik društva za zgradbo delavskih stanovanj in tajnik soeialno-de mokra t i ene stranke. — Sodrug F. ^ Wengel. sodar in blagajnik mestne : -kupine zveze pivovarniških delavcev v Floridsdorfu. je naznanil policiji, da je tekom 18 mesecev pone-veril na škodo delavcev 1038 kron. Preiskava je dognala primanjkljaj od 1129 K. — V Velikem Varadinu je prijavil bivši socialnodemokraški voditelj Gustav Horvat, da sta dva sodruga tekom zadnjih dveh let po-neverila 80.000 K. Uvedla se je preiskava. — V Neustadtu je bil odpuščen tamošnji rdeči oberkomandant Anton Legler, ker je sleparil z delavskim denarjem. — Zaprli so upravitelja socialnodemokraške brnske delavske pekarne Josipa Linhart in poslovodjo Karla Bednar, ker sta sleparsko vodila knjige in si na ta način prisvojila 5500 kron.
Marokanski sultan — pesnik. Sultan Mulaj Hafid je v čast petdeset-
100 zvezkov, cena $6-50-MAT.T VITEZ, 3 zvezki, cena $2.25. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki, cena $130. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, cena $6.50. TRUE MUŠKETERJI, svetovna knjižnica, broširana $2.30, fino vezana $3.00. Z OGNJEM IN MEČEM, cena $2.50. Vse te knjige je dobiti za označeno ceno poštnine proste pri:
Sovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kje je PETER MEDVED, vulgo MAREČf Star je 20 let ter doma iz Starega trga pri Kočevja. Kdor izmed rojakov zna za njegov natančni naslov in meni istega naznani, mu plačam $5.00 nagrade. Geo. K Kotze, Box 1006, La uri um, Mieh.	(12-13—3)
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najeenejK
aft

je šalil Mavrenčiča. Ušaj je dobil za t* 4 tednov ječe, ker je pričo M. žalil, pa še 48 ur zapora.
Pred sodnike sta bila klieana tudi 401etni Ivan Slejko in 271etni Anton Cigoj iz Malovš, in sieer sta bila sbdolžens motenja vere. Slejko je fcil odet v rjuho, Cigoj pa je imel svetilko, šla sta k L Cigoju, ki je hafa ležal bolan. Na poti so ju videli ■■itsi ter hitro naznanili, češ, da sla epoasšala duhovnika, ko nese m. popotnico 11 — Obsojena sta bila fwtt MS T dnij
truljo in oddali nanjo štiri strele. Patrulja je odgovorila z dvemi streli. Pozneje so od srbs>ke strani zopet na patruljo streljali. Ranjen ni nihče, saj na avstrijski strani. Patrulja pripada dunajskemu polku št. 4.
Na srbski meji ustreljen. Brno, 19. febr. Rodbina Dadak je dobila brzojavno obvestilo, da je bil njen sin Fran, ki je služil pri 54. pehotnem polku, 8. t. m. ustreljen na srbski mejL
Bosanska vlada in novinarji Pri ustsrvni enketi, ki s« je vršila v Sar
Frank Petkoviek
718-720 Marink Stmt, WAUKEGAN, J* J* J* ILLINOIS.
Predaja
BnVIHA. MjUtlfe 2GANJE »e bmte. SMODKE — PATEWTO-VANA ZDRAVILA.
Pridala SS2t"""
"	DENAR t atari
Pošilja
«G1m Naroda" 82 Cortlandt Str—t, N«w York.
pt&mmfiBmmmHBBCT
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: * milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
800.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. lientni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vseui svojim premoženjem in z v.so svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imet' nobene izgube. To pripoznava država sama s posebni in zakonom in zato c. kr. okrajna s<» dišča nalagajo denar nialolctnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Kojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam dsije trdno varnost za vaš <lenar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Na$ zaupnik v Združenih državah je že več let
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y.
61 04 Saint Clair Ave. N. t CLEVELAND, O.
Xi
KRITIČNI TRENUTEK
Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se sgodi. Le ▼ slučaji* nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da
JQBEFB TBHrEB'S
□ F
ER. V/l]
• tClSTCRCB
Trinerjevo ameriško elixir grenko vino
Je najbolj zanesljivo sredstvo^ hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno aplkva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak frnrlnt— del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja iz teleaa nepotrebne delee krese Kadarkoli
je alaat do jed\j slaba se čutite trudne je vaie spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda
je prišel čaa, da rabite
TWO pmEBISKQ ELUIR BREMKO 11)10,
ker uredi ves prebavljalni sistem« Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obrasae barvo zdravo, močno telo in energično mišljenja
Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja.

Po lekarnah.
U. S. Varstvena številka 346 garantira
za čistost.
Joseph Triner,
616-622 South Ashland Avenue,
CHICAGO, 111.
Neprecenjjira je Trinefjera sHvovica in borovička. .Vprašajte pri vaših
Splaal Karo I May.
ČETRTA KNJIQA,
V balkanskih sotesk-ah.
PRYO POGLAVJE. Korač Sim in.
Ko sem z Halefom, Omarjem in Oškom ter v spremstvu treh kavasov til Drinopolje, še nismo dolgo jahali, že začujemo za seboj peket konjskih kopit. Ko se ozremo, ugledamo jezdeca, ki nas je hotel v skoku dohiteti. Jahali smo malo počasneje, da nam je mogel priti bližje. Spoznali srno ga kmalu, bil je Malhem, Hulamov vratar. Jahal je na zelo otovorjenem koniu, raz kterega je takoj skočil, čim je prisel do nas.
"Salam!" pozdravi na kratko.
Odzdravili smo mu ravno tako in ker smo ga nekoliko začudeni gledali, je spregovoril:
"Odpusti, efendi, da motim vašo hitro ježo! Moj gospodar mi je ukazal, da vem sledim." "Čemur*
"Da vam izročim tega konja."
"Kaj si uatovorilt"
"Žweža in drugih potrebščin, potrebovali bodete gotovo vsega!"
"Preskrbljeni smo itak že za več dni."
"Moj gospodar pa misli, da bodo oni, ktere vi zasledujete, krenili na druga pota*" Odšli bodo v gorovje, lam bodete našli le krme za svoje konje, zase pa ničesar."
"Tvoj gospodar je jako dober; toda tako otovorjen konj nam bo delal
te preglavice, ker nas bode oviral pri hitri ježi."
"Do'fdel sem ga, kajti gospodarja moram poslušati; drugače ne mo-raviihti. Varin sagiik ik Alah jol ačlikligi — zdravstvujte in Alah naj . da srečno potovanje!"
To r< koč vrž< konju vajeti za vrat. se okrene in prične hitro teči na-saj proti meslu.
tiJtt" ^ pa hitro obrne s svojim konjem v >mev\ proti me^tu in vpraša:
"Naj jezdim za njim, efendi?"
"Ce/.iu?"
"Da ga \jaiueni in ti ga dovedem, da mu poveš svoje želje.
"Ne. pusti ga. C'asa ne smemo tratiti."
"Kaj je iteki zavito v teh odejah?"
"Tega nam sedaj ni treba vedeti. Pogledali bodemo zvečer, ko .ie bodemo mogli radi teme dalje jahati Primi konja za vajeti! In sedaj pojdimo naprej!"
Nadaljevali .-mo svojo pot. Jaz =em jezdil na čelu. in drugi so mi sledili. Rad bi bil naš* 1 kako sled, četudi ni bilo tako lahko.
Na pjtu, kterega sicer nismo mogli imenovati cesto, je bilo še precej živahno. Mali liadži je prav imel. ko je rekel, da se sled kakega zasledovanega t-kaj ae najde tako hitro, kakor v Sahari. Zato sem pazil bolj na rob pota, kteri >e je vil ob obrežju reke. To -em pa dobro vedel, da imamo begunce pred seboj, če medtem ne najdem kake sledi, da so s pota krenili.
Sreča vali smo jezdece, težko obloženo vozove in potnike, toda z vprašanji nisem nadlegoval nikogar. Begunci so že sinoči tod mimo jahali in od teh, ktere smo mi srečavali. jih gotovo ni videl nobeden.
Tudi pri majhnih hišah se nisem ustavljal, kajti opazil nisem nikjer, kake postranske poti, po kteri bi bil mogel Barud el Amazat zaviti. Prišli smo v neko majhno vas imenom Bu-kioj, iz ktere je vodilo par steza vstran; ustavil sem se in prvega, kterega sem srečal, vprašam:
"Satam! Imate v tej vasi, ktero naj Alah blagoslovi, kakega nočnega čuvaja?"
Človek je nosil na strani velik s&ras, v desnici ogromen kij, čez fes pa jo imel ovito neko sukno, ktero je nekdaj imelo barvo, sedaj pa je bilo grozno umazano — in hodil je — bos. Nekaj časa me ogleduje in to je hotel storiti tudi pri drugih.
"No, bo kaj t" ga nepotrpežljivo vprašam.
"Sabr, sabr — potrpi te malo, le po trpite!'' mi odgovori.
Naslonil se je na svojo palico in pričel je postavo malega hadžija prav natanko opazovati, Halef Omar pa je segel z roko v sedlo, povlekel od tam bič in ga vprašal:
"Veš, kaj je to?"
Ta pa skoči, zgrabi svojo sabljo in odgovori:
"Poznaš to, moj mali?"
Mali! Z nobeno drugo besedo nisi mogel Halef Omar j a bolj razžaliti, kakor s to. Hotel je z bičem zamahniti; jaz sem se pa takoj s svojim konjem med n ju umešal in ga posvaril:
"Ne prenagli se, Halef! Ta mož mi bo že odgovoril."
Iz žepa sem vzel neznaten denar, in ponovil vprašanje:
"Povej mi, če imate tu kakega bekdžija V
"Da.Š meni ta denar?" me vpraša.
"Seveda."
"No, dai ga sem!"
Prožil m: je svojo roko.
"Ogovori -mi najprej!"
"Da, nočnega čuvaja imamo. Zdaj mi pa daj denar!"
Bilo je le nekaj bakrenih vinarjev.
"Tu imaš," pravim. "Kje pa stanuje?"
Denar jc spravil v žep, zganil z ramami, in vprašal me je zopet režeč se mi v obraz:
"Mi boš tudi za to vprašanje plačal?"
"Saj sem ti že plačal!"
"Da za prvo vprašanje, ne pa za drugo."
"Naj bo tu imaš še par vinarjev! Zdaj pa povej, kje stanuje bekdžija?"
"Taui v zadnji hiši," mi je odgovoril mož, kazaje pri tem s prstom proti neki zgradbi, ktero je sicer nazval hišo, ki pa v resnici še koliba ni bila: kvečjemu bi jo zamogel imenovati hlev.
Napotimo se torej proti tej strani. Ko smo prišli tje, sem stopil raz konja, in bližal sem se luknji, ktera je služila za vhod in izhod. V tem trenutku pa stopi neka žena venkaj, menda je slišala peket konjskih kopit in prišla gledat, kdo je.
"O j-pik! Ač jrezini — o joooooj! Pazi!" je zaklicala in hkrati stopila ns.za.;. N;pen obraz namreč ni bil zastrt, kar pa ni bila naša krivda. Tudi ona je '»ila bosa. Njeno telo je bilo zavito v staro razcapano sukno. njeni lr>je so Ogledali, ko da bi na njenem temenu delali klobučevino. Vode na njt nem obrazu pa mogoče že cele mesece ni bilo.
Misli sem že. da se več ne vrne; ker sem jo pa parkrat prav nevoljno ;x>klie~.I. > vendarle prišla. Pred obrazom si je držala dno neke raztrgane IčoŠare. Sjiettno je bilo iz vrb. kteie so pa že ostarele in skozi razpoke na« je p av lahko gledala, ne da nam bi bilo mogoče vživati njene lepote.
"Kaj bi radi?" vpraša.
"Sta.uije tukaj bekdžija?" sem moral zopet vprašati.
"Da."
"Si *i njegova žena?"
"Go'ovo! Jaz sem jedina njegova žena." je odgovorila ponosno; s tem nam je hotela povedati, da je srce njenega nočnega paše samo njeno.
"Je I' doma?"
"Ne'"
"Kje pa j«. ?"
"Še- je."
"K aru?"
"Po potih ktera ima v soji službi."
"Saj zdaj vendar ni noč!"
"On ne čuje samo po noči, moj mož bdi tudi po dnevu nad podložniki padišaha. On ni samo bekdžija, ampak tudi služabnik kjaje, kterega zapovedi ima izvrševati."
Kjaji je župan. Tu sem se spomnil onega moža, s kterim sem prej govoril. Obrnil sem se in glej, tu je prihajal počasi in ponosno.
infflffifflffiffiififfiaircirigiffiiT!^
Štev. 1005. — Jamčeno po W. F. Severa Co., v smislu vladinega sklepa glede čistoče
jedilnih in zdravilnih priprav z dne 30. rož. 1906.
rt
Vt

KAKO ODSTRANITI KAŠELJ.
Je vež potov po kterih se doseže odstranjenje kašlja. Najvarnejša,
najboljša in najhitrejša pot k odstranjenju kašlja je, ako rabite dobro in zanesljivo zdravilo, ki res deluje. To pa je
Severov Balzam za pljuča.
Dobite ga pri vseh lekarnarjih; rabite ga po navodilih. Okrepča ranjena pljuča, čisti grlo, prinese zdravje, odstrani kašelj in p rožene vse nevarnosti. Ker je nežno in prijetno zdravilo, za to ga lako rabi vsakdo, brez kake težave. Cena 25 in 50 centov.
Prejemamo na stotine pisem, ki so slednjemu podobna :
"Gospodje ! Prejel sem Y»š almanak z SereroTim balzamom za pljuča. To zdravilo je vstavilo moj kašelj, odstranilo prehlad in hripavost ter se sedaj prav dobro počutim. Sem popolnoma zdrav."
Jos. Siemouski, Wiekfaam, W. Ta.
JOHN KRAKER
EUCLID, O*
3?
Vaša kri rabi čištenja.
t*

Med epomladnim časom nadlegujejo človeka razni bolezni kože in krvi, ktere provzrrči e<li. no le nečista kri. \ si torej rabimo dobro zdravilo, ki nam Ixxle očistilo in okrepčalo kri in utrdilo telo. Ni l>oljšega zdravila kakor je
SEVEROV KRlClSTILEC
Odstrani spomlsdne bolezni ter je izvrstno z<lravi|o zoper mozolje in lažne odrgnine ter rane, ktere potrebujejo hitro pomoč. To zdravilo je vredno, da se ga priporoča in rabi, ker ima lastnosti, ki bo vsakomur gotova pomoč, ako ga rabi po navodilih. Cena $1.00.
Po bolezni.
Ko bolečina ostane nespremenljiva in bolnik ne počuti nobenega napredks v telesu glede
moči, v slučajih neprebavnosti in slabosti ali ob priliki potrebe ali pomoči prebavnim organom, da delujejo pravilno, je najbolje rabiti
SEVEROV ZlVLENSKl BALZAM
ki hitro prinese pomoč, ponovi ves sestav ter okrepča organe, da delujejo ob pravem ti-Nasledki delovanja tega zdravila so dobri
ostanejo nespremenjeni. To ie jako uspešno j j ravilo zoper vse zastarele in kronične bolez- g »
in
zdravilo zoper ni. Oena 75 centov.
Vprašajte svojega lekarnarja, ki jih ima vedno pri roki. Ne jemljite ponaredkov. Naavet o raw damo na zahtevo zastonj.
Tomi je bilo pa malo preveč. Temen je bil moj pogled, ko sem stopil k njemu.
"Ti si sam bekdžija?" ga vprašam*
"Da, jaz sem," mi odgovori samozavestno.
Hadži Halef Omar je zapazil, da nisem več dobre volje in vodil je svojega konja tako; da je stal tik nočnega in dnevnega čuvaja. Pri tem pa ■*e pazil na »me. Vedel sem, kaj hoče in poanignil sem mu da ima prav.
"Zakaj mi nisi tega takoj povedal, ko sem te vprašal?" mu rečem.
"Tega ni bilo treba. Imaš še kaj denarja?"
"Dovolj za te. Tu imaš, plačati te hočem za vsa nadaljnja vprašanja takoj."
(Dalje prihodnjič.)
Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
AUSTRO - AMERIK. PROGA. V Trst in Reke:
24	marca......Martha Washington
V	HAVRE, (francoska proga)
18 marca ............ La Provence
25	marca.............. La Savoie
1 aprila ............ La Touraine
8 aprila..............La Lorraine
15 aprila ............ La Provemee
22	aprila .............. La Savoie
29	aprila ............ La Touraine
6 maja .............. La Lorraine
13 maja..............La Provenee
20 maja .............. La Savoie
27 maja ............. La Touraine
3 junija ..............La Lorraine
10 junija ............La Provenee
17 junija .............. La Savoie
24 junija ............ La Lorraine
V	BREMEN, (severonemški Lloyd.)
23	marca .......... Kronpr. Cecilie
30	marca ____Kais. Wilh. der Grosse
1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm
6 aprila ........Kaiser Wilhelm H.
13 aprila......KKronprinz Wilhelm
20 aprila____Kronprinzesin Cecilie
27......Kaiser Wilhelm der Grosse
V HAMBURG. (Hamburg Am. lane.)
20	marca Kaiserin Auguste Victoria
27 marca ..........Graf Waldersee
10 aprila ................ Amerika
17 aprila ............... Cleveland
21	aprila .........President Grant
24	aprila Kaiserin Augusta Victoria
29 aprila ............ Deutschland
13 marca............. Philadelphia
V SOUTHAMPTON. (American Line.)
20 marca................. St. Panl
27 marca..............New York
3 aprila ................St. Lonis
10 aprila ............ Philadelphia
17 aprila ................ St. Paul
24 aprila .............. New York
1 maja ................. St. Louis
8 maja .............. Philadelphia
V	ANTVERPEN. (Red Star proga)
20	marca ............... S ami an d
27	marca ......................Gothland
3 aprila .............. Vaderl&nd
10 aprila ................ Zeeland
17 aprila .............. Kroonland
24 aprila ................ Lapland
WHITE STAR LINE (V Southampton.)
17 marca ................ Oceani«
24 -marca .............. Teutoni*
31 marca ................ Adriatic
7 aprila ................ Majestic
14 aprila ................ Oceani*
21	aprila ................ Teutonic
28	aprila ................ Adriatic
5	maja ............«..... Majesti«-
12	maja ................. Oceani«
19	maja ................. Teutonic
26	maja ................. Adriati«
V	ROTTERDAM Holland Amer. Line)
23 marca ................ Ryndan
30 marca ........ New Amsterdam
6	aprila ................ Postdan
13	aprila ............... Noordaa
20	aprila .............. Rotterdam
27	aprila ................ Ryndan
Gompagnls Generale Transanennquf
(Francoska parobrodna družba.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrfljn je ju vsa droga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) predajam po 50 centov galono. Belo lino (Catawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIHO JE 60 GALOX.
BRINJEVEC, za kterega «em imperii ral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VSC $2.50 galona. DROŽNIK £2.71 galona. — Najmanj« posode a nje so 4% galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio
i Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
zmodernim kogljlžčem
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fc druge raznovrstne pijače ter unžjslfe smodke. Potniki dobe pri meni £cd« prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izbora«. Vsem Slovencem in drugim Slovan« i toplo priporoča
Martin Potokaf
164 So. Canter Ave. Chicago, Ifc
mtm CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUA*
Postni parniki so:*
*L* Pro/ence" na dva vijaka.........
'La Savoie** „ „ » ..........
'LaLorraine" H M M ..........
4La Touraine" k „ „ ..........
'La Bretagne"........................
*La Gasgogne"........................
......14,300 ton, 30,000 konjsJciD bmc
.......12,000 „ 25,000
.......12,000 „ 25,000
.......10,000 „ 12,000
....... 8,000 „ 9,000
....... 8,000 ,, 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmikl sd pi ■jejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nr iCDoladne iz pristanišča ki. 42 North River, ob Morton St*, M. T
•LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORATNE •LA PROVENCE
18. mares 100« 16. mim 190» L aprila IBM 8. aprila IMi 1». spz. IMI
•LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE
faruft* s acweato s»^namortnl i maja ft lf» iQakfc
JW® Wc Kozminski, generalni agent «►
91 Deeoorn St..
B2. aprila	IMS
80. apr.	ibm
• maja	19tft
IS. maja	1900
2«. ast	190«
ur
Va^no,
Važno.
Važno
Važno.
•
0 C
s
>
ra za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni................
$13.00 $15.00
$13.00
z 17 kameni.................
Ravno take Trste ure za gospe bolj male (size t) z 15 kameni bolesovjem Elgin ali Waltham
Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, ksjti zgornje cene so samo za nekaj časa.
/VI. Pogorele,
1114 Heywortfa BuUding,	Chicago, 111.
Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich.
NAZHAHILO.
Naznanjamo vsem bratoa Araitva sv. Barbare St. 16 v WDUsks, Pa., <la bode od sedaj naprej sbersvaaje vsako prvo nedeljo v meseca mb IS. uri dopoldne v Co. dvorani ▼ Wil-loeku, Pa.
Z bratskim pozdravom
Fran Sedej, predsednik.
Max Dolinar, I. tajnik. B« 112.
Josip Peternel, blagajnik.
(13-15—3)
SVARILO SLOVENCEM!
Kako s^ zauiore hitro denar napraviti v Ameriki!
Torej pazite. Sloveni-i. tla se ne boste dali vjeti v kletko, k^ tu v Indianapolis, Ind.. je bil neki ptiček, kteri nam je jako lepo peval. dokler nam ni odnesel skupno svoto $800.00 in to v različnih svotah od $300. $150, $100, $80, $20 in $10. Manjše svote ni jemal, seveda zato, kŠt je bil salooner in gospodar dveh saloo-nov ter zelo energičen možak. V jed-nem saloonu je imel dobrega partnerja, Big Joe, kteremu je tudi Register počistil za $60 in potem jo je odpihal. Pustil je ženo in malo dete brez denarja in bilo je treba ravno tisti dan plačati rent. Torej pazite st, Slovenci, da vas ne v jame 'v svoje limance! Ime mu je ANTON ŠELIGO, doma iz Pristana na Sp. Štajerskem. Pisal je jedno pismo iz Milwaukee, Wis., ali bres naslova. Ako kdo zve za njega ali njegov naslov, naj ga pošle na: 555 W. Washington St., Indianapolis, Ind.
Za ta oglas smo odgovorni večja množina, sicer pa ako zahtevate po-samno.	Ignac Faletič.
(12-13—
Rojaki, naročajte se "Glaa Ns-r«.Ua", največji in najcenejši dnev-u list!
r?
Miit. S. Kaeipp.
Knajpova zdravila !
Se .u; Eii.o prij.rnv ■ jeni v i- a k o \ r^tua nur .ia t*j*"-:io i i7.vr>t -an. A-ko ka^i;^, as*' ei j'rehtajen. ako iiu2- k:ikt-vr^tt kaiar. a-ko trpi^ na kaki drupi ln>Ie/-ni in ti z«Sra\ -niki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižirr-: *'NaTc-dilo in cenik Knajporili zdraTil", ktero dobLi zastonj ako dopct^Ije^ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpečo človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je <landai.'> mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. AUSENIK & CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK N. Y,


Pozor Roiaki;
NovolinajQcno garantiran. : ; o pleiaste in golobradce, od katerega v * tednih lepi-lasje, brki in brada popolnoma zrastejo i Kermatitem ali trsu je
▼	nogah, rokah is kriio Vam p«-polaoma odstranim. Polne	trnje očesa, bradovice in oubliae Vam
▼	3 dneh popolnoma odstranim, daj }« to resnica se jamCi S&Ou. UpraSaite ie pri-
Jakob Wahcic,
t->. O. box 69
CLEVELAND, Orli«)
HARMONIKE
bedisi kakorinekoli vrste ixdel«|«iB 1» popravljam po najnrljih cenah, a dele trpežne k sanesljivo. V poprave za ncsljivo vsakdo pošlje, ker ser1 ie sad 1* let takaj v tem posla ia sedaj v -»--jea lastnem doma. V popravek vsa* bmb kranjske kakor vse dmje harmonike te računam po delu kakorlao kdc zahteva bres nadaUnlh upraiamj.
JOHN WENZEL, 1017 E. SZmd Str.. Omlurf, O.
	S
s	
N	s
2	
w	
	
	
	■m
Važno. Važno, Važno. Važno.
Slovencem in Hrvaton priporočam svoj
SALOON
v obilen peset. Točim vedno _ svuže pivo, dobra
JB vir»« in whiskey tei
3 :maT v	_e o fine
"S nir.Mi.ivv;.
R->i.ikoiti uiindenar«
g )e \ ri^raro dtirnnvJnn buro n oocen«
Pobijam narotnino za -'Glas Naroda", v - e/i	t £p
Fran t ijakser Co. v Ni.» Vorto. L velespošto vanicm
Ivan Govže,
Ely, Minn. ^
IŠČE SE izvežbane prodajal«« m prodajo rudniških delnie. Oni, ki umejo prodati, dobe velike pko. Javite ali piiite: Boom »15, 20 Broad St., Hew York.
Za vsebino tajik
m npravniitve m
___
_

___:____
-___________