Noč na starega leta dan
||3JyPilo je v mrzlej n6či sa starega leta dau.   Stari Aleksij,  imej6č cez
HUg) sedemdeset let,  sl6nel je pri okmi avoje koče.    Žalostno je povzdignil   ¦
^^ oči k nebu,  ki je bilo 2 nelrojnimi zvezdicami posuto,  globoko je
TCdilinil, ter potem zopet povesil oSi k tlam.   Mislil je ubogi starfiek,  kako
faatko je človeško življeoje; jedva (komaj) ga je začetek, že zopet ga je konec.
A mislil je todi na smrt, ki ae prizanaša sifej starosti,  ter aeli druzega  za
drnzim h te solzne doline.   In Bmrt, — ta ni bila več daleč od njega,  kajti
Aleksij je prestcpil ie sedemdeseto leto sfojega JSMjenja, ali namesto poSitk« in prijetuih spotninov, stal mu je gr6zen spomin pred očmi, spomin bridkosti in zlih ill, katerih je bilo polno njegovo žirljenje. Zdravje njegovo je bilo le na ridra. njegora dnša potrta, std prenapolneno žalosti in grenkfibe. Lica 80 n bila bleda in strhla, a oči so sved6čile., da je že nekatera solza kaniln iz njih. Dnevi ininnle mladosti so mn stopili pred oči. Spflmnel se je ikega preTažnegn trenotlta v svojeni življenji. ko tmi so dali oSe dva pola na izbiro. ^Prvi teh potov," rckli mu so. ..pripcljc te do sreiie ia dnSnega miri, a drogi te pelje t brezno, iz katerega ni veC nobenp otfltbe."
Gorjž! teaufiba se mn je polastila srci, strup mu je zaprl nsta in Se le zdaj so inu se odprle oiSi, da jp spoznal, kateri pot si y. bil on odbral.
Tnovič povzdigne oči k nelju tnr globoko vzdahne: rO povrnite se duevi moje naladosti! Oče, denite me vuovifi na razp6tje življenja, da si odberem pravi pot!" — Ali zaman; mladost je že. davno minnla in oče že davno niso živeli reč. Zapazil je zdaj Aloksij dva blčda ognja, ki sta zai!eln goreti v mofvirnej doliiii, a naglo sta zopet zginila izpred iijegorib oSi. To Tidi'C, retel je saui v sebi: ^TiikSni so bili dnnvi moje odloCbe!" TJgledal jc potera zvezdo, kiseje utrnilaz jasnega neba, vzlctela in se je naglo zgubil« v neiznievnem podnubnem prostora. rTaki5 se pojiic iz lega sveti," zaklieal je Aleksij in vest ga je začela vnovič skl^ti in src^ nin je. jolo krvaveti! — Zdaj se sptfnine vseh 6nib. ki so Ijili ž tijhn jedtiih let, ki so se otroei nekdaj igrali ž njim, a Bogit s]už^6 v raladosti, dobri in poSteni so zdaj ]judjL, sreSni oSetje, živfič t miru iii zndovoljnosti. Kako veselo zdaj ti okončujejo staro lelo in pozdravljajo novo, ki ravno prihaja .... V tem trenotktt udari kladivo ob zvou ter obznaui nastop uovemu letu. Krepko zadonl to glas ua ušesi starega Aleksija. Ta čarcdejni odmov spdmnc ga na preljube starše, spi5mne ga na njiliOTe prošnje, katere so vsacega leta ob lej dobi pošiljali do ljiibega Boga za svojega sina; spdmne ga uaukov in opomuiov. katere so inu dajali, in blagoslova na srartnsj postelji, katerega ni bil vredeu! . . . Pobit žalo^ti, britkosti in srainote ne more dalje gledati v jasao nebtf, kjer bivajo ajegovi dobri rajnki star§i, po?6si oci k tlam. in iz ujih se zalesketajo goste solz<5, tihi vzdihljeji se oiu izvij6 iz srca io Sp je-deiikrat zakliče: nPovrni se Ijaba mladdst, o povrni so!"
Iu uoladost se je povrnila, kev vse U) so bile 1« bTitke sauje, ki so mti-<5ile Aleksijevo sree v larzlej aoei pred prvim doevom začenjajocega se iala-dega leta. Aleksij je bil še čvrst mladenii! v najlepSem cvetji svojega življenja — starost je bila le zgolj domiSljija ali bliSdoj vesnici poilobna. PrebudivSi se, vstane iz postelje. pade ua koleni in Ivali Bog,1 za veliko aiilost, da more še zapustiti pot pregrehe ter se vmiti na pot krepfati, ki osveCuje 61o-veka in mu daje pravo srečo. Povrnil se je Aleksij na praTi pot in je našel sreCo, mir in zadovoljnost.
Povrnite se takč tndi vi, inladi nVrtfievi" Citatelji, kateri ste morda zgreSili prari pot svojemu življenju. Alekaijeve sanje bodo kedaj vaš oster sodnik. In Se bodete kasuoje v stiski in velikej britkosti znabiti klicali: nPovmi se ljaba mlad6st, o povtni se!" — venijie mi, d& vam so nikoli Ye5 ne povrne.                                                                                       -kl.-