ItM* vsšk dm r*J**
nedelj in prt sni kov.
- ROSVETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
. f
REVOLUCIONARNO 6IBANJE NA ČEŠKEM. PREPEVANJE MARSELJEZE V RRA6I.
Odporno gibanje proti avatrijski vladi narašča. Cehi in Jugoslovani v nepretrgani sveži.
VUJHA konferenca socia listov.
Amsterdam, 27. maja. — V du aajiki "Arbeiter Zeitung" je či tati poziv zaupnikom socialistih bi stranke na nujno konferenco, ki n vrši SO. maja. Liit piše, da ja konferenca aelo važna in po trabna.
ženeva, Švica, 26. maja. — Iz privatnih dunajskih virov ae je izvedelo, da je avstrijska vlada pričela z brutalnim postopanjem na Čeikem. Mnogo oaeb je zaprtih. Vojaike čete patrulirajo ulic v Pragi. Veliko število oseb je ob-tošenih, ds so prepevale na ulicah aarzeljezo in v češko narodno Umno so pevci vpletli beaede: "Če nam Rusi ne morejo pomagati, Mo nam pa Angleži, Francozi ln Američani".
Amsterdam, — Kljub mnogim aretacijam na Češkem aadnjo netijo, ki so sledile protinemškim in protiavstrijskim demonstracijam v Pragi zadnjo soboto, nara-tia organizirano gibanje proti vladnemu načrtu za razdelitev Ceike v samoupravne distrikte. Cehi ao v neprestani dotiki z Ju-palovsni, Poljaki in Italijani in po najnovejših poročilih bodo aorili vqe, kor je v njihovi moti, da zadrže delo v državnem iboru, ko se zopet snide. i Pričakuje ae, da bo vlada ras-Pestila parlament, ko ee otvori prihodnje zasedanje meseca junija. Češki in ostali poalanci preganjanih narodnosti v Avstriji bodo ■unanili svetu vse krivice, ki jih trpe t« narodnosti.
demonstracije v Pragi ae nada-fafjo. Prepevanje čeških narod-pesmi, ki so pomešane s kitkami na čast ententi, ao na dnev-•*» redu. Letaki in okrošnice podpisa krožijo v tisočerih krodih med ljudstvom in pozi-njo narod, da se naj upre vladen naredbam.
časopisje v Nemčiji kritizira avstrijsko vlado, češ da je "pre-aelika" napram češkim demon-*rantom. "Tageszeitung" v Ber-
«111 piše:
"Obžalovanja vredna alaboat »najitke vlade je odgovorna za Modke na Češkem. Energičen bi bil najbolj! ministrski Mvdnik v tem Čaau."
Nemci v avstrijeki Sleziji ao i-PB zadnji teden zborovanje v H«vi, toda prve vesti o tem ■""vanju so bile cenzurirane, ■"ruvanje je bilo naperjeno pro-kateri očitajo šlezkl Nem-J da podpira protinemško otran-J® * njihovo škodo. Nemci toži-Ma imajo poljski agitatorji na •"ta najboljše slušbe ln groze, • No oponirall do akrajnoatl.
*A«ARYK V OHIOAOU.
Jfcimgo, m. — čaškl bojevnik ■ wo»iodof znani profeaor Ma-ki ga je Chicago pred ne-Sj^dni slavnostno sprejelo ne **uvn* potu v Wsshington, se zopet v mesta vetrov, 'orek zvečer je sklican velik ^ * Pilsen park na fteat in
udeleiite ae shoda v »levila, pridite poalušati • ie navzlic njegovi stero-P* »*dno navdušen bojevnik n* I UT^ki avtokraelji in sa narodov v Avstriji r* n^«a jarma.
Sitti podr* kaašjo palačo v
Issued </a//y	I
ezcept	; |
Sands^s	|!
Miid Holidips	I
-»s, l ,	rrn	.-S, J ,, ^
__CHICAGO. ILL. PONDELJEK 27. MAJA (MAY) 1118 $TEV. NIMBEK 124.
Oo. 14») authoriaad by the Aet of October fl, 1917, oa fllo it ttm Poat Ofnoe of O^i^Dtoola. By order of the Pre.iu.ni, A. 8 Burleeoa, Peetmaater General.
transport torpedi-
ran. 53 američa nov utonilo.
Parnik "Moidavia" potopljen v
Angleškem kanalu. 480 Ame I
ričanov je bilo na njem.
PONESREČENCI PRIPADALI M. INFANTERUI
London, 26. maja. — Sovražna potapljača je v petek izstrelila torped v angleški tranaportni parnik "Moidavia" in ga topila. Na parniku je bilo _ ameriških vojakov in vsi ao ae rešili razen 53 mož, katere je u*-mrttila eksplozija. Napad je bil izvršen v angleškem kanalu ln sicer ponoči, ko so vojaki epa I i v notranjih prostorih ladje. Torped je zadel sredo pamika blizo parnih strojev ln možje, ki ao se nahajali v dotičnem delu medkrov-ja so podlegli racstrelbi. Subma-rinke ni bHo videti. Razrtrfevalei, ki so spremljali parnik, so takoj posuli okoliš z vodnimi bombami ln potem so hiteli z reševanjem moštva. Panike ni bilo. Vojaki so zapustili parnik mimo in med prepevanjem in razruševalci so jih izkrcali v pristanišču na jugovzhodnem obrežju Anglije.
Washington, 26. maja. — Vojni department je včeraj objavil imena vojakov, ki so izgubili življenje no parniku "Moidavia". Pri-padnli so kompanljl B, 58. Infan-terija, 4. divizija. Osem mož je silo iz Illlnoiaa (med temi štirje iz.Ohioaga), dvanajst iz Wiscon-sina, trije iz Minnesote in ostali z raznih drugih držav.
(Kolikor zamoremo apoznati iz men, nI med ponesrečenci nobc-nega Slovenca. Op. ured.)
Parnik se je potopil 15 minut po torpedlranju.
odločitve 0 vojnih davkih še ni.
ifctf-K * maja. — Briti-rr*1'' -O radnjl torek vrgli CiL?	palačo v
w	in ,
BT** m
£>*iee5
u i" podrli del poalopje. ie
kongresni voditelji ie niso ma jasnem, kdaj pride va vrsto.
Waahiagton, D. 0. — V vojni igrajo finance veliko vlogo, kajti brez denarja se ne more voditi vojne. Da država lahko vodi vojno in dobi potrebni denar, razpisuje davke ln poaojila. Devčno vprašanje je torej zelo važno za državo ln vaaka država Ima fl-nančnega minlatra, v Ameriki finančnega tajnika, da napravi po-trebni proračun za bodoče leto ln Izdela' predlogo, kl določa na kakšen način naj država dobi denar za kritje svojih troškov.
Že nekaj čaaa sem prlhsjsjo glasovi v javnost, da povišajo davek na nadproflt ln osebno dohodnino. Ali s temi glasovi ie tudi poraja vprašanje, kedaj naj se to stori: pred jesenskimi volitva-ml sli po volitvah.
Nekateri kongresni voditelji zavzemajo stališče, da naj pride davčna predloga šele po jesen-aklh volitvah na dnevni red, medtem ko drugI menijo, da naj pri-de takoj ln se nil pred volitvami
To je povzročilo, da so se Izrekli, da naj finančni tajnik McAdoo izreče svoje mnenje, ako je devčns predloga res Uko nujna, da pride sedaj na dnevni red, alt ae jo pa odloži do pozne jeaeni.
Zakladniki tajnik je Imel podati avoje mnenje že v petek, ali vaekdo lattko razume, da je ne Uk. vprašanja nemogoče odgovoriti določno kar čez noč. ta tudi zaklednlškl tajnik je telefonira! aenator ju Slmmonsu, prea-
sedniku •en.tneg. ^snčneg. (k -
lmra.de mera še
ni položaj, preden Izreče kaj de-flnitlvnega
MEHIKA PRETRGŠIA
diplomAticne od-
nošaje s kubo.
11, ».» t : Mehiška vlada ae čuti razžaljeno
vsled nekega d<*odka v Savani. Položaj je reaea.
PROTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
Mexieo City, 25. maja. Mehika je pretrgala diploma'hm »tike a Kubo. Vest je uradno potrjena v mehiškem vojnem de-partmentu. Mehiški poslanik Ha vatli je odpoklican in kulten aki poslanik je odšel domov. Zu nanji minister Aguilar je pojan-nil zadevo a tem, da je Kuba, .nikar se nahaja v vojni z Nem V jo, uveljavila naredbe, ki ao proti in-tereaom Mehfcko.
Wa*hingtou, 2«. maja. — Vladni krogi aodijo, da je akcija Me-hi-ke z nepričakovanim suspendiranjem diplomatičnih stikov s Kubfl .naperjena ladirektno prjt^ Zdr^e^tn državam. V držav jem department u votlo, da odnošajl z Mehiko niso ravno najbolji i.d-kar so Združene države v vojni, in sicer prvič valed tega, ker Mehika ne dobi toliko sladkorja in drugega blaga kolikor Id rada, in drugič, ker je neutralnost Mehike z aktivno nemšk i propagando v zelo sumljivi luči.
Kuba je zaveznica Amerike in Združene države nc bodo pu.ttilc kakih aovražnoati od strani Mc -ilkc, kur piebiška vlada dobro v<. Te odpošeje je poostril dogoddi, ii so je pr<?f| kratkim pripetil v Havani. Mehiški poslanik Fabula na potu v Argentinijo je bil zadržan v llavanl in kubanski cnv aki uradnik mu je odvzel goljtv listine, katere mu je pozneje vr-aH. Metliška vlada sc je čatlla vsled tega razžaljena in menda mlall,, da ae je preiskava izvnžllu z vednostjo vlade Združenih držav, oziroma drži jo odgovorno za dogodek.
' Stvar je kočljiva. V slučaju, da Carranza namerava s kakšni-
bernstokff voditelj nem&o-irske
| zarofe v ameriki.
|f -ti.
Angleška vlada razkrila glavne zarotnike. Načrt za aovo re-volto ponesrečil.
ZVEZA MED NEMCI IN 8INN-FEINOVCI DOKAZANA.
bolgari streljali na vlak avstrij skega cesarja.
Waahlngton, I). 0„ 26. maja. — Uradni časnikarski biro v Lomlo nu je včeraj obelodanil podrobno-ati o nemško-irakl zaroti, ki imn svoje središče v Ameriki. Ia po -'ročU je razvidno, da ae je zarota {kovala že p^ed tremi leti in vodja S'sek intrig je bil tedanji nemški l»<»slanik grof Bernatorlf. I Velikonočna revolta na Imkem )etn 1916 je bila pripravljena > Ameriki. Ko je revolta poneare čila, ao ame|riškl alunfelnovci v Zvezi a nemškimi diplomati in a |reutl takoj delali nov načrt ze drn
!to rcvolto. Irci ao zahtevali, du sVmčlja pošlje ne samo orožje emveč tudi čete na Iraku,, česar pa nemško poveljništvo ni moglo storiti.
Sir Roger Oasement (obešen v Londonn v avgustu 1916) je poslal iz Nemčije po nemškem zunaujem ministru Zlmmermannu noto grofu Bernatorffu v Waahlngton 14. novembra 1914, proseč ga, da po-Aje v Nemčijo kakšnega irskega duhovna, ki bi korumpiral irske vojne ujetnike na Nemškem. Poslan je bil duhoven John t. Nichol-son, ameriški državljan lrake na • rodnosti, kateri je prišel v Nemčijo leta 1915 in pozneje je redno poročal o svojem delovanju v A -merlko. 16. junija 1916 jc Berns torff poročal v Berlin, ds je nabral med ameriškimi Irci in Nemci $5,000 za obrambo Caaementa.
Ko je Amerika stopila v vojno, I bila zveza med Nemčijo lu n -incrišklnti slniifeinovci začasno pretrgana, ali pozneje se je zopet obnovila po skrivnih potih. John Devoy, urednik irskegs lists 'Ose-lic American' v Now Vorku, je
Bolgarski vojaki obsuli a kamo-njem in kroglami Karlov vlak na potu ia Oorigrada.
aa varranss immcrnvu ■
mi reprkatljarei napram Kubi, bo '»nenovan v poročilu kot glava za-
naletel na odpor v Združenih dr žavah. Amerika kontrolira plov-bo v Mehfckanakem zalivu ln z An-glijo vred dobavlja petrolej iz Mehike. Petrolej je neobhodno potreben za mornarico ln vsaka omejkev ali ovira od atrani Mc -hike v izvozu petroleja ima lahko resne posledice. Nemci so zelo aktivni v Mehiki ln razume se, da bi nemška vlada storila vse, da na-hujska Mehičane proti Združenim državam.
arizonski ooverver ob-tožuje profitarje.
Phoeniz, aria. — Ooverner vi. W. P Hant jc v poaabni p<»slsni cl prijel trdo ljudi ki jih imena* je "profitsrske pstriote." Po njihovem mnenju so te vrste ljudje odgovorni zs nepokoj v Industri-jI in t ske sramotne dogodke kot deputaclja rmlarjev ln malih tr-govcev iz Blsbeeja, Ariz.
"Prepričan' sem", je rekel go-verner, "da organizacija I. W. W. nI bila odločujoči faktor pri stav-kah, kl so ustavMe delo v bakre-nih rudnikih za zadnje štiri mc-are. Ti Štrajkl so posledica dol-gotrajnega boja med močmi le-galno orgsnlzlrsnegs delsvstvs in moči organiziranega blanian, kl je pod nadvlado rudniškili kompanij."
Best letalcev v ene* te-dnu ponesrečilo
. smrtno
Washiagtoa, D. 0. — V tedn>», kl je kon^el a 15 majem, je šest ameriških letalcev ponesrečila, »mrtno. Dve nezgodi sta se prlpe-tili v taborišču Tagliafemo pri Fort Wortha, Tez., po ena pe na
■	... .	ron wonn»,	»—----t-
Po obširni dlakuzljl f^^ellingrfonakcm pMju pri Ha^ta-,ra. ds mora še študirat^ flnan*- Tm . M |ang1c|r«kem Hiu
bera, _ _.
nem depertmento je mr odšel v Bele klo
V kengresnišklh krogih meni-j«, da je aakladniški Ujnik fc ve-dno prepztfanjs. ds mors davčna predloga rešene Utveaal.
McAdoo
bili vo-
nu, Tez.; na lsnglc|r«kem Hi«
pri Hsmptonu, Va., I« posfAe« polja pri Fort HIMu, Ok\o 1_
V torek luvtalna ia morda del Bavernoaapedni vetrovi.
rotniškega gibanja in upravitelj tajne zveze z nemško vlado.
Nemška submarinke ao Imele pomagati Ircem.
Profesor Valera, kl jc zdaj zaprt v Angliji, jc Imel po načrtu mobilizirati pol uiiljona Ircev za novo revolto.
Angleška vlada je bila neprestano na sledu vsem tem spletkam, in ko je bila atvar že nevarna, je preprečila krvolltjc s tem, ds je prijela vse voditelje na Irskem.
V uradnih krogih Waahlngtona pravijo, da ima ameriška vlada cel kup dokasov o zaroti, kl Še niso objavljeni in na temelju teh dokazov bodo kmalu prijeti runo-gl Irci v Ameriki in na Irskem. Veliko število odličnih ameriških I- v, ki so doslej veljali za Irska rodoljube, je pod tajnim policij-skim nadzorstvom.
Načrt Nemčije je bil, da s po -močjo revolte zaaedc Irsko in u-stanovi tamkaj aubinarlnsko bazo.
London, 26. inajpa. — Včeraj so uradno poročali, da so gotovega dne (datum Izpuščen) križarlle nemške aubmarinke nedaleč od Irskega obrežja, pripravljene Izlo-žiti potrel>en materija! za novo Irsko revolto. Nemško-lrakp zarota se je imela pričeti Istočasno z ua-pešno nemško ofenzivo na zapad-id fronti. Načrt Nemčije Je Idi, potegniti kolikor največ mogoče angleške armade na fronto |n medtem pr Uliti Anglijo, da pošlje vačje vojaške Ate na Irsko Hladi zarote drže tuizej do dni kmalu po končani ponesre/<enl revoltl spomladi leta 1916. Olava vae zarote, katerega Imenujejo sinnfei-novci ''ravnatelja Irske revolucl-le," biva v Ameriki. Njegovo Ime še nI objavljeno. tMkrlto je to-rej. da so »e vršila zarotnlška po gajanja med organizacijo Hini Feln In nenrfko vlado tri leta in pat
Včeraj jc Imel angleški vojni kabinet tajno aejo, pri kateri je bil m vrač tiadl Kdward Short, glavni tajalk Irske Hodlšče, kl ho zaslišalo aretirane voditelje Hinn
Feina, ša ni določeno
BOLGARSKI POZDRAV I
Ženeva, 26. maja. — Poznejša poročila a švicarske meje o napa du Bolgarov aa avstrijskega oe zarja ae glaae, da so bolgaraki vo. j aki tadi streljali oa eesarald vlak, ko je aapuatil Sofijo. Več oseb Karlovega aprematva ja bilo ra. njenih od koaoev razbitega stekla Najamnjše besedice poadravov m bilo ališati aa bolgarskih postajah koder je ftel Karlov vlak. Poroči, lo aaključuje, da ita ae Kari in Žita vrnila včeraj na Dunaj aelo slabe volje.
durih, Švica, 26. maja, — lz za ncaljlvlh virov poročajo, da so bol* gorski vojaki napadli a kamenjem vlak, v katerem se je vozil avstrlj skl cesar Ksrl a ženo v Carigrad zadnji teden, Napad je bil izvršen na neki bolgarski post »ji. Več oken na vlaku jc bilo pobitih.
ljubezenska drama pred sodiščem.
ORAČE LUSKOVA JE MED
IHTENJEM OPISALA TRA-OIČNI ČIN.
Waukesha, Wia. — Kako ae je odigral akt te drame, pri katerem je bila ustreljena žena živino* zdravnike Robertsn, ostane najbrž uganka, ki uo bo nikdar rešena.
Orače LuOk, kl jc kovršlta dejanje ia je kila'edina navzoči pri
tem ul<tn poleg uslrrljrm ae ne more spominjati, kaj sc jc zgodilo, Za to zagrinjalo ue more nihče pogledati. Uobcrtsova žene Jo mrtva, ubtošenfka se nc apo-mlnja.
[ Luakova Je izpovedala o tele. fnnftkem pogovoru, kateremu Jc sledil strel, ki jc ubil žlvlnozdrav nikovo Ženo.
"Oovorlln tclcfonlčno z dr. Kobertaom, ko J« vstopila ntrs. Uoberts," je rekla obtoženka," In rekla, da Je dr. Roberta rekel, »In sem najbolj neumna stvar ua svetu. Jaz sem reklu: Oh, on nI tega dejal, ali Jo res to rekel t Ona jo ponovila, da Jc Uko govoril In dn zame ne mara. Rekla Je, da te mbgoče radi tega naslanjam nanj, kar ae nahajam v delikatuem stanju. In rekle je, dn |»ozna deklo, ta, kl'Jr umrla na kriminalni op «-raciji, ker Je imela razmerje * dr. Robert som. Dejala Je, ds ne more razumeti, kako da je dr. Ro4»crte Izbral rszpraskaiio staro devico, kot sem Jaz. Uckla sem Ji, da me ljubi. Vprašala me je, če linam kaj, da JI lahko dokažem, fcla sem usvrh po psr listov, ki sem jih hrsnils. Vzels sem s sabo samokres, da jI dokažem, ds me dr. Kol »črta ljubi In se pred njo ustre-lini. (Mprls je en list iu dejslas Da, njegovo Je. Poklicali gs bo-devl sem, ds stvsr pojasni. Ris Je k telefonu In ga poklieala. Nato ae Je obrnila. Rekla ml Je žaljive reči."
Tukaj jc Luakova obatala lu se zgrudila na stol. Poskušala je zo-pet govorili in poslužHa sa je dišav In končno jc odprla usta in dejslai "He ne spominjam." Po teb beaodah se Je *»«*dle »m stol
"Ali ste lutell namen ustreliti mrs. Roberta!" jo je vprašal ad vokat James M. naney. "Oh, nI kdar, nikdar," je zakričala oblo-šenks, "astrelHl sem mislila ae-be."
malo Žen v aoduljskl dvorani je Imelo suhe oči, ko je sodnik Martin odredil odmor. Tudi poro* t „|k I ao bHI gin jeni
Tako žensko trpljenje dobi simpatije In id'- Luskova jih je dol tile. fie Jo porot nik I oproste krivde, tedaj je nanje napravila velik vtla njf«a Izpoved. • Najhujše Izpraševanje za Lu-akovo je bilo končano, ko je njen zagovornik nenadoma naznanil,
Nadaljevanja a 9. at r. 4. kol
AMERIŠKE ČETE IZVOJEVALE DVE LO-' KALNI ZMAG! NAD NEMCI V FRANCIJI,
Američani napadi! sovražnika v Pikardiji braa topniškega kri-tja ia pobili gamiaijo.
NADALJEVANJE KANONADE.
Waahington, 27. maja. - Aam-riške čete ao včeraj iavojevale dvo lokalni zmagi, eno v Pikardiji ja-tn o v ah od no od Amienaa, io drugo na lorenaki maji. V Pikardiji »o Američani napadli nemške črte aa-padno od Montdldiera braa vaako proparaoija ali topniškega kritja. Sovražne defenae ao bile uničene in večjo ž^vilo Nemoev je bilo ub<tih in deloma ujetih. — Druga lokalna bitka v Loraoi je bila med enako številnimi ameriškimi in nemškimi patruljami, toda Nemol ao ae morali umakniti v avoje črto.
London, 27. maja. — Vojni itan poroča o nadaljevanju kanonade v Flandriji In v okoliša Amienaa. Francozi ao odbili nemški lokalni napad severno od BaUleula.
Paria, 27. maja. — Zadnje urad-no poročilo pravi, di aa ponavljajo topniški boji na obeh straneh reke Avre. Infonterljiklh bojev
včeraj nI bilo.
Rim, 27. maja. - Vojai stan Javlja o topniških bojih med Bron-to in Piavo. .Sovražnik jo iagabil včeraj pet aroplanov,
Amsterdam, 17, maja. — Zavaa-nlžki avijatlki ao napadli Ll^JBmako ^^podrle
liondon 2(1. maja, Vojni u-rad Je sinoči poročal t "HovraŠna
nrtllerija jo bila danes aktivna v okolišu Vllcra-Bre4euneuza, vzhodno od Amienaa. Drugače ni nič novega."
Pariz, 26. maja. — Zadnje u-radno poročilo se glasit "Severno lu južno imI Avre so bili topniški boji. ritičill smo davet sovraž-nih eroplanov ln dva pritrjena ImiIon«. 22. iu 2.1. t. m. smo vrgli .10,(HH) kilogramov ImiiuIi na po« staje, talnirlšča Iti drtig« atraJe. glčue točke v sovražnem paau."
Ameriški glavni stan Je sinoči poročal sledeče t "Naše čete v Pl ca rdi JI mi včeraj IzvriMle tiho o|m-racijo In ubila ler ujele več Nemcev. Drugih novic nI."
Dnevno ameriško uradno |>oro-*e glasi: "l«jlnanta Rlvkcn bavker ln Bufonl sta vrgla ua tla sovražni eroplan. 21. I. m. ao ite-žl avijatlki prisilili nemškega letalca, da ae Je apuslll na Ha ua svoji 11 ontl, (oda pome je ga je a-uičila usV arlllerlja.
Hekelja A.i V tem okolišu ui nič novega lavzeiuši, da so naši §* vljstlki izstrelili ns tla dva nem Aka eropIsnSA	*
Sekcija It. i Prvi lajtnant W. V, llarnetig, in drugi lajluant K. Pl Colbert ata |M» nesreči padla z ero-planom zadnjo aredo in dobila le-žke poškodlie, za katerimi sta vče. raj umrla, Oba sta bila odlikovana za hrahrostoe čine v bitki pri Heli'beapreyju 20. aprila."
Ne a Aki generalni štab je poročal sinoči, da je bilo bojevanje ua zapad nI fronti včeraj omejeno na lahko topniško aktivnost vsled vi-hsrjs In hudih d»š*V4itb nalivov.
Italijanska fronta i Ia Rima poročajo, da so italijanske čete vča-raj uničile sovražno p<»atoJaiiko v okolišu gore A»otone, Hovraš-nik je Izgubil nekaj bojnega ma-lerijala. Na južnem slemena go. r* Kasno Moaao mi Mil »hIbil l po nov nI aovražnl napadi. Pel av . stro-nemških eroplanov je bilo u-eičaaih
Z Dunaja javljajo, da so se izjalovili trije Italijanski napadi ue avstrijske pozicije « dolini KI-•SO.
Poročevalci javljajo a aiaeri. Ike frvMite, da so ae preselila nemške Me Is zakoni v aevaenoaa * ps« I na od Toula v Plkardi
(Daljs na l atr^l kol)""
jm* -	^ •/ j 4 ■ * <*.!»......


PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTT
Tzhola dnem* raaoa nodo!) tnprasnikov."""
LASTMPtA SLOVENSKI HAROPNK P0DP0EN1 WM0T1 Cm hUmt po dogororu. Bokopld - ae vroialo.
N.r^nlnl; Zadinjone driare (Um Chka«e) lafeaaito M » •160 m pit leta In 75« u tri maaac«; Chlca«« la taeaeamtve »4.10 aa Ma. $2.2» ca '	* J
pol lota, $1.18 aa tri
"PROSVET
MIT fa Law»šalo Aokbm.
•tih a ETA"
ChlMfo, ISMa.
"THE ENLIGHTENMENTW
, »f «ko It—io Wntl—So—St »_
laaoed dallr otcopt Saadar and goiidom
OwmU hy »Iroalo M»tU«al S~»lit Advertirinf ratao oa afreemont
Chicago
Kul>». r.ptioai (Jnlted StaUeTozeept Chleago) MCO and foraign countrieo, »4.60
por f oar.
»—7 S«.
T*Ufw Low»daU 44M.
rasa
Dolu« r okUpaju pr. (April 30—18) pole« pomeni, do rom Jo • uai dorro« potekla norolaiao. P« laaae, da ao ra« no artarl IU*.
ln aoalov*
oaorito jo pr.ro-

Zdaj razumejo.
c aP
SVETA*
POPISI.
Več kot tri leta so Nemci metali smrtonosne bombe na London, Pariz in druga večja in manjša mesta na An gleškem in Franeoskenf; Joie in bolnišnice, cerkve in privatna stanovanja so bila tarča cepelinov in erčplanov. Na tisoče žen in otrok, starcev in drugih nebojevnikov je bilo ubitih in ranjenih; na stotini ranjencev, zdravnikov in postrežnic v shižbi Rdečega križa je povečalo število žrtev pruskega barbarstva.
In v Nemčiji so se radovali nad temi zločini. Po vsakem večjem zračnem napadu na London so se pojavil novi slavospevi v nemških listih in s procesijami so slavili brutalne umore žensk in otrok. Ali je kdo v Nemčiji protestiral proti barbarskim napadom na nebojevnike? Al' je kdo prosil Hindenburga ali kajzerja, da naj omejita njuno divjaštvo na bojne pasove? Svet ni slišal o nobenem protestu in nobeni prošnji.
Končno pa so zavezniške« vlade spoznale, da je treba nekaj storiti v obrambo civilnega prebivalstva — in najbolje obrambno sreastvo je, da se nemški zločini vračajo v enaki meri. Do tega sklepa so prišli zavezniki šele po treh letih, treh letih največje potrpežljivosti in danes Nemčija plačuje za svoje barbarstvo.
Nad nemškimi mesti ob Reni so se pojavili zavezniški eroplani in smrtonosne bombe dežujejo na hiše, tovarne in civilne prebivalce. V zadnjih desetih dneh so zmetali več kakor tristo ton dinamita na Kelmorajn, Mannheim, Kreuznach, Saarbruecken in druga megta v južnozapadni Nemčiji. Zavezniki pravijo, da je to komaj začetek. "Počakajte, da pridejo Američani s svojimi velikimi flotami eroplanov", pravijo v Londonu.
In rezultat? Nemci zdaj občutijo barbarstvo bojevanja proti civilnemu prebivaistvu; občutijo, kako nečloveško in teroristično je ubijati žene, otroke in starce, ki ae ne morejo braniti. In prvič v Nemčiji so se pojavili protesti proti zračnim napadom — na London in Pariz. Pre- ...	„ hivalstvo v Mannheimu je poslalo po svojem županu po- JJJ^ nižno prošnjo kajzer ju, da naj neha z bojevanjem na an- " " glesko in francosko civilno prebivalstvo in s tem odvrne reprisalije na nemška mesta. Ponovni nemški napadi na London in Pariz pa dokazujejo, da se brutalna vrhovna komanda v Nemčiji fte ne zmeni za proteste in prošnje svojih ljudi.
Zračni napadi na civilno prebivalstvo so nečloveški in barbarski, ali klin se izbija s klinom. Nemško ljudstvo, ki je tli leta slavilo napade na London, mora spoznati, kaj se pravi živeti v večnem strahu pred dinamitno točo. Zato se morajo nadaljevati napadi na nemška mesta.
Kruti nemški vladarji poznajo samo en zakon, ki je: Sila je pravica. Kadar bo torej sila zavezniškega in ameriškega dinamita, ki dežuje iz zraka, tako velika, da do* seže Berlin in prisili nemško prebivalstvo, da bo ne samo protestiralo in prosilo, temveč resnično grozilo svojim vladarjem, tedaj se bodo v Berlinu prvič premislili. Ampak premislili ne bodo tako, da bodo prosili milosti.
v Wauk*ganu ia V. Chiea«L Waukegaa, DI. — Med ene to-
o aktivnih likalnih organizacij Slovenakega republičanakega združenja apada gotpvo tudi tukajšnja organizacija SRZ. Takoj po tiatem, ko ae Je organizirala, vrši agitacijako delo neumorno naprej za program SRZ.
Dne $0. maja priredi tukajš-nja lokaina organizacija SJiZ. veselico z bogatim aporedom, pri kateri bodo aodclovala vaa druit va združena v lokalni organizaci-' ji in tn ao skoro vta večja *rau-kegantka druitva. Priredba ae vrii v Math Slanatovi dvorani na io. cegft Program je sledeči:
1.	Dr. Karambaaič: "Zrinsko FrankopankS"; poje možki zbor druitva Ljubljanica.
2.	Poje zbor Zvonomir (petem ie ni bila določena, ko trao dobili to poročilo. Op.-ured.) j
3.	Pomen SRZ.; govori Filip Godina.
4.	Dr. Ipavec; ''Lahko noč"; poje mešan zbor druitva Ljub-Ijanica.
5.	Kako ti je, Slovenija, ma-.: deklemira ga. Ana Jfah-
nil.
6.	"Sunčana Italija": udarja tanvhuraiki zbor Zvonimir.
Na programu je tudi Kristano-va veteloigra v enom dejanju 'Kdo je blazen", ki bo privabila mnogo smeha udeležencem. Oaebe, ki bodo naatopile v tej igri, ao 8le-deče: Peter Mravec, vpokojen moraki kapitan (Martin Judnič)} Kva, njegova lena (ga. France« Grohar) ; Milka, njuna hči (ga Ana Mahnil); dr. Ivan Bahor, zdravnik (g. John Brua); Vladimir Ravnik, kemičar (g. Vinko Pivk); Anica, hištoa (ga. Alojzi ja Ogrin); Neznanec (g. Pavel Peklaj); atreiaji.
PriČetek igre bo ob 7.1 zvečer Priftetek veaelice ob 2. popoldne Vatopnina za odraale 35c za ose bo. Za otroke lOc.
Po izčrpanem programu aledi plen, ialjiva poita ln prosto za bava.
Odbor lokalne organizacije ,ac je potrudil, da b^ nudil občina*. Vu kar največ razvedrila na tej aft bavi. Od vat ae pa priCakuje, do jo poaetite v obilnem itevllu, da n tem pomagate atvari, za katero gre, igralcem in drugim, ki 40 trudijo za prireditev, pa dasta obilo udelelbo vaaj nekoliko zA' doščenja za njihovo delo.
Pristopajte v lokalno organiza-cijo kot Htalno prispevajoči člani, da jo ie bolj utrdimo, Komur je kaj do tvojega naroda in za rot demokratični program Slovcn« skega republičantkega združenja, bo to gotovo storil. NIČ ne de, ko-liko priapevate; če ne morete \eč, prispevajte vaaj 6c na mote«; t tem vaaj pokažete valo resno v>-ljo pomagati organizacij! po va
predaednik John L. Lewit; glavni blagajnik W Green; v slovehiči-ni be govoril Martin J. F1tfyzik; govoril bo tndi predsednik di-atriktne unije itev. 10, U. M. W. of Waah.
B tem bo organizirano delav-ttvo pokazalo, da zna ceniti žrtve, ki to padle v boju proti kapitalizmu. Na to protlavo to vabljeni Slovenci, kakor tudi drugi Slovani, da bo množica tim valja. Pokažimo javnoati solidarno.it delavatva in spoštovanje do pad lih junakov za naie intereae.
Mike Livroda.
—
bil pri fi
talcih, ■
Lowall, Ari*. — Dne 14. maja je tn umrl nai rojak John Jane zich. Bolan Je bil aamo mesec dhi, dasiravno je bH slabega zdravja že dalj čaaa. Umri je za jetiko.
Bil je član druitva Atizona, *t. 212, SNPJ,; v dmitvu in delavaki organizaciji je bil aiktiven bojev-brata, o katerem ae pa ne ve, Če je ie živ. Tu je imtfl številno znancev.
Pogreb mu je priredilo društvo Arizona, pri katerem je sodelovalo tudi druitvo Venec Domovine, NHZ. Pogreb je bil civilen.
Pokojnik je iel 19. aprila v bol-niinico, 14. maja je pa umrl.
Rojen je bil leta 1883 nekje na Dolenjakem.
Druitvo Arizona ae zahvaljuje druitvu Venec Domovine za sode-ovanje pri pogrobu, pokojniku pa bodi lahka arizonaka zemlja Ako je tu kaj rojakov, ki ie niao člani našega druitva SNt»J naj pristopijo,, kajti z odlašanjem Škodujejo le tebi.
Anton Krall.
Ne pozabite na naio prireditev
dna 80. maja v Slanatovi dvoran
nI. 4	" M. J.
i > i.
0 kritje ipomenika v Ludlovru,
Odo. t " Trinidad, Oolo. — tfa praznik
kinčanja grobov (Deeoratlon Day) bo organizacija United Mi ne Workera of America odkrila v Lmdlowu spomenik padlim Irt vam v itrajku leta 1913^14, k' jih je poatreljala coloradaka mili ca, ali k I ao zgoreli v iotorih, katerih ao živeli itrajkarjl. Takrat ie izgubilo II v Ijen je v 'borbi za izboljšanje delavskega položaja Štirje možje, dve leni In 11 otrok, Težka je bila takratna bort* eo-loradaklh premogarjev na jugu država, kl je obračala nate pozornost vae Amerike. Prikazale ao ratmare delavatva južnega Colo. rada ameriiki javnoati v vae j tvoji nagoti, kl jih je ukrivila bogata drufl»a. kl je kontrolirala vae javno žlvljet^e v jnžnl Colo. radi In njeni veliki vplivi ao ae. MU tudi v Denver Ig fte dalj.
t. M. W. of A. ee ho na čaaten način spominjala žrtev profltar. aka pohlepnoatl. Na temljilfti ka-taatrofe bo poatavila spomenik, ki slane $12000 In je 18 čevljev dolg In 39 ton težak. Oh taj priliki pri-de vaa ekaekntiva premogarake organlaaetje ki fndtanapollaa na j to alavnoat, da proalave spomin
Tinti, ki s<» "priAli do »poznanja", da je treba iti nazaj *rtev. v tisto <lol»<>, ko ni bilo S. U. Z. in pohoditi vse, kar so Kot govorniki nastopijo nb tej
niso nič Itolji od tistih, ki solf^jj1	Sjjf r^inu^
prod«rdnik Frank 1. Hajrea; pod-
kralji ameriških želoznic ho izgubili delo. Vladni že«, lezniški ravnatelj jih je odslovil. No, ali se je zaradi tega^ SVft podrl? Založniški kralji ao prej posvetili eno desetino svoje enertije izboljšanju železnic, ostalih devet desetin nn povišanju dividend in boju proti železniškim delavcem. Odslej bo dj-ugsče. Vsa eneržija uslužbencev bo posvečena izboljšanju železnic. Železnice se nikdar več ne vrnejo v privatno posest Vladni upravi bo aledila vladna po*ext. Ali ni to revolucija?
da; na hrani je b
delal je pa v kovačnici.
Cul aeit, da ima nekje v Koloradu sorodnike, od kjer ae je tudi on priafelil. Baje ao i aOrodniki v Trinidadu, ali nekje v tamoi-nji okolici.
Ako hoče kdo plaati aa kaka pojaanila, naj piie na naalov; Frank Oblak, Bos 104, Hoovera-ville, Pa. rf* ^
Wch. - V nedeljo, dne iS. Juiliia priredi okrajna or ganižaclja "SRŽ. vctell^o, pri teri bodo aodelovala vaa aloven aka društva V Detroitu. Veselica te vrii v korist SRZ. Program bomo objavili pozneje.
Redne aeje krajevne organi'/a cije ae vrže vaalro zadnjo nedeljo v meaecu. Prihodnja aeja ae vrai 91. jnnlja db 9. zjutraj v Delavskem domu, B: Ferry Ave., na kateri pozivam 2attopnike društev n ostalo zavedno oMinatvo, da se je ndelei v obilnem številu.
Odbor krajevne organizacije je, sledeči: Martin Mantony, tajnik : Jos. Klantinik, blagajnik; nadzornika : Joa. Topolak in J. Aubel.
V okrajno blagajno ao prispevala sledeča dmštva: Zveza De-troitaklh Slovencev, štev. 121. S. N. P. J., $6; štev. 123, S. 3. P. Z., $5; slov. (lev. dr. LjubJjanuki Vrh, $5; alov. aoc. Wub itev. 114, $5; rojak J. Janežič, $1.
Martin Mantony, tajnik..'
Barberton, 0 — Župan našega mesta je ukazal zapreti vrata tu kajšne slovaške cerkve sv. Ciri-a in Metoda radi preprira med faranir ker jih je pop bajo "ob ril" za lepe tisočake. Tudi go vore, da je molil za kajzerjevo zmago, kar aeveda Slovakom ni nič kaj vieč. Dobro pri vsej atvari ie to, da ae z molitvami nc pri dmiva zmag.
e
"Nikar ne mialite, a aem jaz kak "fariki podrepuik," jc de jal rojak . . .f . . .
"Jaz jih poznam bolj, kot vaa kdo drugi in tudi vem, da sam ne verujejo tega, kar uče druge Toda kljub temu, da vem vae to moram igrati vlogo hinavca, za to, da imam mir v hiii . . ."
Je le res, da je mir nekaj ide alnega; ampak čaat! V stori domovini biti mežnnr, tukaj pa "čekmonter" je velika razlika ali ne t O. av. Jernej, prosi za nas. .*••» V, O 'v1 „! ' "I
"Mesto Barberton je prijazno; njem je dotti tovarn in dost dela," piše dopisnik" v eni izmed zadnjih izdaj Sloge in vabi roja ke, naj se naselijo v tukajinjem mestu.
Res je, da je Barberton prece čedno mestece z romantično oko llco, pozabil pa je dontaviti, M te slino težko dobe stanovanja Ko bila odpravljena ta zapre ka, bi tudi ml vabili rojake v na lo natelMno, seveda napredne kajti natadnjakov je tn še tako dovolj.
. Vodja aioilijanake tolpe Rosario Borgio
kriminalne je bil 18
dan en tam, kjer ho bili pred štirimi leti.
maja obaojan na tukajšnjem o k rajnem sodišču v smrt na elck-tričnem atolu vsled sodelovanja pri umoru policaja Gthin H chardaa v noči od 12. marea.
Več članov te bande ae nahaja še v ječi in Frank Maaaano jr b| ie pred nekaj čaaom obsojen na smrt. Drugi člani tolpe eo Paaqu ali Blondo. Lorenao Blondo in To ny Manfredo. Mazzano je tndi n atrelll enega policaja, takar bo moral preiskušati električni tok na zato pripravljenem atolu. • Za razpravo je vladalo v tem kraju aplošno zanimanje. Na tO-kajšnjetn okrajnem sodišču ni hI že 46 lat nihče obaoien na smrt Martin Eeleanlkar.
Hoovertville, Pa. — Tu jc umr rojak A. Rupnik, doma nekje it Notranjakega na K ran Jake m. |
Pokopali eo ga IS. maja.
14. maja ao imeli plačo. Eveč?r jo vae pošteno plačal ta hrano in atanevanje in šel apat oh M. t večer; ajatraj ae ga ga našli mrtvega na postelji; sadela ga je arč-na kap. Pri njem ao našli nokaj čaa $80, Ijadje pa govore, da Ima večjo avoto, kl jo pa nian našli pri njem.
Jaa ga niaem pozpal oaebno; od Mji bU oddaljen eno uro ho.
fam "Mi vem« k zelo verodajatvenega vira da h Berlin zelo <ainteWan v notri! nje zadeve fkatretogrsk«. hije, poaebno še, kar se tiče » • ihve jugoslovanskega vpraša,^ Tki ga smatrajo nemški državniki za najvažnejši >e«blem mf0 ograke monarhije. "Nord4eU! taehe Allgemeine Zcitun«" more zanikati, da so herlinaki državniki »So aktivni v svetovi njih avstt4|aki vladi in ji pripo. ročajo, naj uredi jugoslovthHko vpražanje kakor titro in najlx>lj-ie mogode." ,
NEMČIJA IK AVSTRIJSKA
»otran;a to liti k a:
, n;-,^ r.	jjfjrriir- ,
■Neka brzojavka iz Londona, ki je bila priobčena V 1?1. itevilki nafiegn Hata, poroča, da se je na zadnji konferenci med avstrij skim in nemškim cesarjem sklenil dogovor glede notranje avatrij-tke politike in poljskega, čeŠko-tloyaike«a ter jugoslovanskega vpraianjš.
Ruska Poljaka ae na podlagi^ ga dogovora razdeli med Nemčijo in Avatrjjo, praVi to poročilo Poljska okraja Dombrava( in Kalite se pridrži Prutlji. ostali del pa dobi Avstrija, ki ga bo združila z Galicijo. Kadar se to zgodi, ae uatanovi iz tedanje dvoj monarhije trojna monarhija, to je, Avttro-Ogrška dobi obliko trializma mesto obstoječega duaj liama. Tretjo državo v tem tria lzimu bo predatavljala Galicija, združena a tistim delom bivše ruske Poljak«, M ga ne bo vzela Prutija. »S tem bo "reSeno" polj tka vprašanje za berlintko in du-najtko vlado.
Tudi 6 juKoslovanakem vpraš.i nju ao mialili gospodje ministri in kajzer Viljem in cesar Kar na tej konferenci. Njihov aklep je baje združiti s Hrvatsko Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo, "da ae tako deloma zadoat zahtevi Jugoslovanov po zedinje nju. Temu teritoriju te bo dalo polovična avtonomija z omajano oblaftjo. Slovence in iatrske Hr vate pa ae pridrži pod avstrij tkš dunajako vlado. Ravno tako ostanejo tudi Čehi še v nadalje pod jijridikacije dunajtke vla de; Slovake pa aa izroči na milost in nemilost Madžarom
Nemčija 81 pridrži absolutno prhvieo odlošat k o usodi Lit v in ske, Kuronake in Ukrajine. Me loruai v GaHoiji ae prepuate polj ski nadvladi, da ae na U način preprečijo inorcbttne tedence aS sporazum med Poljaki in Ukrajino. Dlatrikt I^olm, ki potom pogodbe pied centralnimi državam In Ukrajino pripada slednji, dasi ravno je večina prebivalstva tem diataiktu poljtke narodnosti, ae lahko združi z avstrijsko Poljako j ta to koncesijo pa te pri Čakuje od PoljškAV, da se btfLo odpovedali pravici do Poznanja
m ^mim midfr I ■ ■
Rumund v Tranattvanlji aa pt«Sl6wB|h>d ogmko nadvlado Kontrrtttrinje aiatema za rešHev teh zadev ae prepaaH ^emšlji
To bi Ml amlM pogodbe med vladarjem Nem«5e «» Avatrije za rešitev zamotanega položaja v \ \ st ro Ogrski h* podjarmi jenih dežel t»b BklHku, Ukrajine In Poljaki. " ,	V
Popolnoma verjetno je, da Ja pričela Nemčija odločaU o n* tranji avetrijaki politiki, kar »a tiče rešitve narodnostnega vprašanja na jugu ribsattrhije in to<|U na aeverju. To pgtrjttje tndi neka druga brzojavka it ftviee, ki citira ljnbTJantkl "Sloventkl Na-rod**, ki trdi. napram Izjavi ofl-.ijnlne nemške "•Norddeoteehe Allgemeine Zeltong." da tledl Nemčija Rtsmaw*«vi )M>lit ik i.
v a
---i atatu je zaan fakt, da so
alovanaki aaaodi v A*akro-O|rski •Hiti vladanju dunajske kameni, Borba Cehov in Jugoslovanov j« postala za avstrijske in neiuike državnike tako akutna, da je tre-ba najti izho£ iz te situacije. 1„ za Itfhode nemški in avstrijski diplomatje niao v atiaki. S pomoč-jO razdvajalne poliUke, hujska-nja narod proti narodu, stranke proU stranki in raznih intrig bodo poskušali vzdržati na krmi-u državne ladje v njeni stari av-tokratični forrini. Med Slovenci i. gra to vlogo dr. ŠufiterSir- s kv«> jlmi pristaši, ki navsezadnje niso ako maloštevilni, kot se včasih »oče prikazati; razne stranke na jirvatakem ai tudi niso edine, IV Fjaki so -pa tako že od nekdaj i-grača avstrijskih vladnih krogov. Največ edinosti je ie pri Cehih. Kljub temu smatrajo na Dima-njti in v Berlinu jugoslovansko vpraianje za najvažnejši problem moiiarhlje. 'Če se ustanovi Jugoslavija na podlagi majske dekla-racije Jugoslovanskega khri>a, hi tO pomenilo oMabljenje neinfikeua in madžarskega življa. Združenj« jugoslovanskih provinc v Avstro-Ogrski v eno državo bi gospodarsko in politično zelo oslabilo Nem-ce v Avstriji in Madžare na Ogrskem. Vae obrežne dežele oh 4a dranskem morju bi na podlagi majtke deklaracije prifile pod ju risdikcijo Jugoslavije* Proti temu pa ae upirajo avstrijski Nemci junkerji iz rajha. posebno pa m madžarska vladna kamarita, V. noče o kaki Jugoslaviji Hplot nič slišati. BudinrpeStanski list so najglaancjii z zahtevo, naj pri čne vlada brezobzirno postopat proti "veleizdajalski" jugod® vanski propagandi, ki ogroži "varnoat^' ograke države.
Ogri morejo utrjevati svoji moč le na račun Slovanov in w to tudi računajo.
Mnogokrat ae je govorilo in pi salo pred pričetkom te vojne, da bodo Ogri tisU, ki bodo provu* čili razpad avstro-ogrske nionar< hije takoj ko ae bo pričela kakt vojna, v katero bo zapletena tai Avatrija. Ko je v resnici priitM do vojne, je ogrska vladajoft marila aolidarno delovala z nea iko in avatrijsko vlado; tudi * daj še ne kaže kakega odpora pr> ti nadaljevanju vojne. Ljudje, k poznajo položaj, niao od ogriU magnatov pričakovali nk* druge ga, kot to, da sc bodo udiajtfl nemiki militaristični maaini, zat< pa ao zahtevali celo vrsto kon<* sij. Vojna se je pričela na 15alk» nu; vaa ograka poliUka strem. xi tem, da ae na Balkanu utntt* madžarski vpUvi. Najmanj«" «J» čenje Jugoslovanov na Balkan« dala akrbi ogrskim grofom, ao tudi vedno akrbeli, da goalovani niao mogli utrditi, iS politično« ie uianj pa ako.	v
(Konae prih.)
Kruh U laaa.
Stockholm, Svedtkt. - Takj poročajo o dveh oanajdbah švedski kemik je Itni^l kruh * leane anevi, katerega 88 poakušnjo bolnikom v■ luk bolnišnici, pa ao pronaali, dt ) *
la-ttšfta^Kr^^ojilt^
tretjin leane kaše .t«>
Neki nemški kemik Jc fiJJ šal pijačo br^i^rZ Piiača Je tako močna, človeka V Nemčiji veliko "f^ na to lanajdbo, ker da nadomesti pivo in dmr P1" lri ae ddajo iz Uta
H V mn»n m W«
*
ha li
ti 10.. mMtei«
70 Ml

-VU m*to »o pn61i bavarski zamiki iu poU*e ki so
Lvujuiki i" Mi*« Ljrle iz ruske fronte. It (f lav iu* k ji stana angleške ar ■U, v Flamlriji poročajo, da so »ul« nemških letalcev ranile J vojakov nove ameriške arnia ki ne nuhajajo ua omenjeni jruuti- _
Seznam izgub.
WaskinfTton, 26. maja. — Vfie-Lj objavljena lista vsebuje 23 ^u Iagube so porazdeljene lirje ubiti v boju, štirje so urnr-u ranami in štirje vsled bolez-; trije sotežko in onem je Ighko
Ijeuih.^^^^^lHI Skupne ameriške izgube na su-■j in morju znašajo do flanes 03 može. Tukaj še niao vštete U- ua parnlku "Moldavih".
(gški ce pelin izstreljen v morje.
J»n<lon, 26. maja.—Iž Kodanje. Iročajo, da so danski ribiči vidi, kako ao topovi angleškega uievulca vrgli nemški cepelin morje. Moštvo cepeJina se je ilo na augleško bojno ladjo.
šigtaUd ujetniki na nemški fronti.
London, 26 .maja. —• Angleška lida se bavl z vprašanjem splo-imenjavq bojnih ujetnikov. ItHa je prejela potrjene infor-eije, da so angleški vojaki v nem-ujetništvu primorani dela-tik n nemško fronto, vriled čc-so izpostavljeni kroglam svo-JaKtiiih rojakov.
02.000 nemških pohabljencev.
Amsterdam. — Berlinski "Ta-tt" piše, da je tekom vojne vilo in sc vrnilo na bojno ito £700.000 nemških ranjen-io bolnih vojakov. 692.000 mož p« trajuo pohabljenih in od-ih iz armade, ker ao nebni za nadaljno vojaško služ-Največ slučajev bolezni v nem-armadi jo na prebavnih orga-j kar je posledica kakovosti in i?ine hrane. Potem pridejo boli na duRniku, pljučih iti nn tih.
Mt&rika napovedala vojno Nemčiji.
kn Juan del Sur, Nikaragva. Kepublika Kostarika je napo-a vojno centralnim državam. To je ie dvaindvajseta država
mtovni vojni.)
$0 mj^j juŽuozapadno od Moskve
Pclavsko-vojaiki 8Vet v Karsku jc razglasil "revolucionarno mo-bili/^ijo^ v obrambne svrhe proti Nemcem, ki so prelomili mi revno pogodbo.
p r ošveta
vesli.
HA 221 postajah bodo pro dajali kvort mleka
po 10c.
Ohioago, DI. _ v Chlcagu je sc daj 221 poeta j, v katerih proda J«jo kvort mleka po 10 centov. Se veda mora vsakdo, priti sam po mleko, Če ga hoče sprejeti po tej eeni.
vlada prevzela pullma nove vozove.
Chioago, HI. - Vlada je pre-vzela nadzorstvo nad Pullman kompanijo in postane del železniškega sistema. Kompanija bo dobila odškodnino na podlagi dohodkov treh let pred 30. junijem 1917.
drhal lin0ala zamorca
Cordele, Oa. — Po polnoči je vdrla v ječo drhal in vzela Iz nje zamorca James Cobba, ki je obtožen, da je umoril mrs. R. flinv mons. Drhal ga je vlekla sedem milj daleč, kjer je bil izvršen u-rtior, in ga linčala.
nemške podanioe se MO rajo reoi8trirati.
Waahington, d. 0. — Nemške podanice v Zdnlženih državah ae morajo registrirati dne 17. in 26. junija.
' . 4
proti propitarjem.
Philadelphia, Ja. —• Na konvenciji tekstilni^ industrijalcev, (i so organizirani v National As-sociatkm of Hossiery and Under-wear Manufacturersso se izrekli delegatje, da bodo strogo nastopili proti trgovcem in tovarnarjem, ki mislijo podražiti blago.
Konvencijo je odresiral tudi Lincoln Oromwcll od oakrbnJško-ga departmenta, kl je dejal, da moro vlada v zimi 1919—20 imeti vso volneno spodnjo obleko.
Takoj po njegovi odredbi je bil sprejet gornji zaključek, ki ga je obelodanil vojni odbor organizacije tekstilnih industrijalcev.
Jdje Betov, <la je twba Čaaalka
"v ti v poseben papir, ki so od P«ani vojakom na Francosko.
loštuc pošiljatve i. Združenih držav v Mnmnnaka, Besarabijo
» l krajino, obsegajočo guberai-J' Jekaterinoslav, Kharkov.Kher-Kijev, Podabsk, p*koi (vstevži okraj Khou ali liokm) Kontov (Umski kozaški okraj) Ceenigov, VolhinJja iu Tuvrida vstevši Krim. Ozemlje, ki je tu o
pisano, je zasedeno od aovružai
ka.
"OJ> MRTVIH UBTAL."
Newark, N. J. — Aleksander « atKon, o katerem so nuditi njegovi prijatelji, da s«) pred potici meseci pokopali njegovo sežgano truplo, jo nenadoma vstopil v atu-novanje njegove sestre Ane. Ko je sestra zagledala svojega brata med vratmi, o katerem je ' bila prepričana, da je zakopan, sc je silno prestrašila.
Watson je bil pisar pri "Zveli 'avni urmadi" v Patersunu, ko je ogenj uničil poslopje "Zvcličav-ne armade" lani v decembru. Pri požaru je bilo uničenih tudi več človeških življenj.
Svoji sestri jc povedal, da je naicl pot Iz ognja iu da je stopil v službo pri nekem farmarju v Totawi, N. J. Nikdar ni mialil na to, da njegovi prijatelji in sorodniki mislijo, da je nažel smrt v ognju.
nemfiki vohuni imajo za-točisOe na Španskem.
Vesli Iz Rušile.
Mo«kva, 20. maja. (Zakaane-- Poljake čete v Ukrajini in »»kn so ae uprle Memoeirf, ki im ukazali, da ae morajo ras -v 24 urah. poljgld b)Uo pod generalom Hakovit -

ao trajali več dni. Kon • * bUe nemške čete vržene na-I veli mi izgubami. 10,000 Hem-bilo v boju in Poljaki ao tu-imli veliko iz^ubeV
*a«cka uataja v Ukrajini.
»Ava, 25. maja. 5 iMšIa «o Pla o razširjanju kmečka u -v I krajini. RebeH v <,ertii premagali nemške in .1 «ke fete, ki so bile poMune, Potlačijo rebeljon v Pol i avl.
trajala tri dni z velikijd *** »n končno so bili kmetje lovaUj.
*«ier,lam, 26. maja.— Iz nem-1 ;,r»v jsvljsjo, da so fcemri bi ruskih bojnih iadij v k ko so pred per tcu « to luko ua obal! Črnega
BANČNI
BANDITJE JENI.
obso-
Ohicago, Ol. — Pet mladih
bandltov, kl so oropali državno banko v La Gfangu za $46,000, so bili obsojeni od enega do Itl-rinajet let v ječo in ooboljšcval-uho. 24-letol John Novotny, 21-
valnlco v Pontiac, 24-letni Jo-seph Tichova in 25-lctni Rudolph Pranta pa v ječo.
MORILEC BKBEKUTIRAN.
' v' H-l ." SMtaŠAi*
Balt Lake Ctty, Utah. - V državi Utah imajo na amrt olisojeni ljudje pravico, da si izberejo, lis ka*ksen na^in se bodo ločili o<l te-gs grešnega sveta. JIoward 11. I)e WeeseŽ ki je bil obsojen n« »mrt, ker je bil spoznan krivim, da je umoril svojo ženo Famiy, tl je izbral, da ga ust rele. Kojje napočila določena' ura, so De Weeseja peljali na dvorišče, pW-vczall na atol In ustrelili.
,	Dne 25. septembra 1916 zo n*
^Nn ko so pred par tcu . ^^ Wectterjevo ženo v nekem »	A-*r,'Wfc-,JC5|I^val»Ču ubito. Njeno irn
M.
v
opi na zavsaaiško
Franciji.
26. maja. - IzMoakvo |JJo Predhodnik sveta Ijud-lotnturjev NikoUj Lenin je ■ -1« "Utoj sovjetske vledc J » aavial «M1 |xWt hitk<, na
J'" ne pa od bfreaUi-2 »"rovne jmgodbe.
kr"gi v Moukvi priča-
J' '-v "iti.nstum k Berltaa " rM' ala.il, »i® r^ prttr «c r. /nverniki in
Mu VK,,/i tubeitfjo Kursk brzojavka "Kx r,, ^*rapfctir,t datirana \	r M4»skvi, pravi, da
J* število nemških !Ci,'V " "iilj od Kuraka, U ^M per-Dona ik kakih
plo je bilo atrašno rszmessrjem), lobanja razbita in vaa znamenja ga spoznanje skf4wio odpravljena. Policija je huela edlril k1«1, da je zekondke dvojica pred £ kaj dnevi regiatrirala v prenoK lličn nod imenom D. C. RobbinŠ.
vSmSZ l5l« - *2-
e« sam Uročil ptrtlrijl r ln pojasnil razne vlome v drsin-ljame. Ze izgovor je navedel, da
Baše sebe očistiti	...
De Weeea je ain I)a IV Wneae. ja, gnam^lt^. -djerej,. r
f anoti Citf.	{ovrt M
Smithaonianskl inMHut OjOj odklonil, da pomags sinu ni vmešal v obrevnsvo
Chieago, 111. — Profesor Na-
than Slovsh je izjavil, da je gnezdo nemških vohunov iu nemške propagande na Špunskem in v Spantfkom Moroku.
Profesor Sioush je član frauco-ske komisije, ki je došla v Združene države. Bil jc več lot francoski komisar v Moroku in pozna obro politiko v Maroku in na Daljnem vzhodu. V Clnuagu o-stane nekaj dni in potem odkie na zapad. Predaval bo o usodi, ki Paka židc, v Maroku in Palestini, e ne bodo poražeuo centralno <d-
a.
■"Okoli 150,000 Židov je-Maro-ku," je rekel profesor Sioush. Mnogi med njitui so sužnji bar* barskih rodov. Med njimi so učitelji, rabiji, ki morajo pokleko* vati pred vladajočimi rodovi. Vsakemu Židu v Ameriki priporo* čam, da podpira aliiranto in da pošljejo toliko mož prek morja na bojišče, kot jc mogoče, kajti vtle hade Židov ln njih osvoboditev v Maroku, Rusiji, na Rumanekem in v delu Palestine od Turkov so odvisne od triumfn aliiraneov."
Profesor je dejal, da ne vo natančno, koliko vojakov ima Francija v Palestini,.vendar jih jo pa tom 5,000, ki pomagajo liritum pri osvoboditvi Židov.
"Kedar primejo nemške ftpijo-jone v frnwoskem Maroku", jc rekel profesor Hloush, "katerih so prijeli dosti, jih ust rele. ftpan-ska jo nevtralna dežela, je varna pred nami, toda vsakdo ve, da so tam nemški ogentje."
zagrabila mesaraki uož ln ga aa-sadila svojemu soprogu v trebuh, i
Po tam dejanju je šla ua ulico in J SlOMRSkl N|rOitR|
dejala svojun sosedom, da pokil- 1	^
?ejo zdravnika.
VIHAR NAPRAVIL VKUKO ŠKODO.
UkUaovljrn« a aprila
Pidporna Jidmti
Inknrp. ir. J« n I J« 1007 * V dHL liliutiU.
UI.AVM1 HTAN: 803f~a» »O. UWMt>AUS AVIL, CMICAOU, ILLINOI«.
DetroR, Mich. — V južnem Michiganu je vihar napravil do W00,0U0 ško<le, ki je odkrival hi-1 še, ruval drevje in lradiral brso- ( javne ln telefonske drogove.
Nekega farmarja bliao Muakc.j gova je uitlia strela. Trije vojaki v Camp Cuaterju pri Hattle Oe-eku ao bili lahko ranjeni.
ljubezenska dra .bod1sčem
rama PRBD
in ee
VAttO BA POilLJAJfJZ U •TOV V FRANCIJO.
Ohicago 0. — Poštarji bfllodreditev, da epoaor. Izdaja
OROPA MINOTTA ODVEDLI V INTERNACUBKO TfBO-
RlK«.
Chieago, 111. — Urofa M in not ta
so odvedli v Fort Oglcthorpe, Ua. kajti zvezno sodišče je odklonilo peticijo, za njegovo proatost. Za-pustil jc Chieago ob 9:25 po Chieago in Illinois Iiastern Železnici v spremstvu sarženta ln korpors-la. V taborišču za iutarnlranee o-stane do konea vojne.
BOMBA POD ZAMOB0EVO hibo
Ohioago, HI. — Pod zamorca Frank Warreua na 4529 Vlnncc-nnesevi cesti je eksplodirala bomba o polnoči, ki je zrušila mo-stovž in zdrobils šipe v hiši
Warrenova družina js apsls, ko je bombs pretresla hišo.
Pasauti pravijo, da js bils bom-Im vržena Iz vellkegs svt«miolii-ls, ki je hitro vozil mimo hiše.
Wsrrenovs družine sodi, da *o napad UvršUl lielepoltnl soaedje, kajti že r tonŠ ponoči so neznsiiJ zlikovei metali kamenje v hišo aa morke Levinls Nettlea, kl ima šte-vilko 4319 na VlncefiiM»aovl orstl.
2ENA ZAKLALA MOtA
, Wheeliag, W. Va. P«»sle<li-1ce domsčega prepira je ta, da je Oeorge W (M mrtev, nj^r«»vs žerm ps se«ll v ral»«m Ollisonova aakona^a dv«ifcm se > prspirsJ-med sobo, osen krat je pe lens
(Nadaljevanj« a prva atrani)
dajo lahko izprašuje državid pravnik.
Z zedo uljudniui glasom jo je vodil državni pravdnhk skozi njeno ljubeaensko dramo. Nlkalar id skušal ponavljati neprijetnih reči, ampak je le Vprašal, Če ae spominja. On se bo teško aadovoljil a njeno.izjavo, da ae ne spominja, (ako je ustrelila Koiberteovo. Državni pravdnik pač meni, da se mora apOminjatl tega dogodka.
"Ali se spominjate, da.ste Šli po svoj samokres f" je vprešal mr. ?orrigan. Opominjala se je tega. Nadalje se je spominjala, da ji je Robertsova dajala grda Imena, toda spominjati oe ni mogls, kake je ustrolils njo ip*obstrelils s*be. Trdila je, da je imela namen u* atrelltl le sebe in ne Robert sove.
Vpražanja ln odgovori so ee vrstili takole t
"Vi pravite, de niste Imeli namena ustreliti mrs. Roberta.'1 "Nisem ga imela." "Torej niste storili tega, ker ate bili nanjo jezna aH ker vam je dajala Imena." "Ne."
"Ali ae apombijate, zakaj ate nameravali Izvršiti aamomorf" "Seveda."
"In se spominjate aedaj t' '
"Da."
"ln kot posledica tega ate spisali inventar o svojem imetku ln mena prijateljic, ki naj ga dobe!"	N" "De."
"AU ae vsega tega spominja-
itV' , "Da."
"Kodo j p te se odločili, da greste na zapad f"
|V Zgodaj v sezoni, toda atvar sem opuslUa."
"Kedaj ate Imeli atvar v načrtu!" !	t
'Nekaj kil kasneje, ko je žla mre. Itoberts proti vzhodn."
"AH ste imeli namen tamkaj ukati pozicijo!"
"Mtalila sein, da kaj takega pride."
"AU je bil to vaš načrt do tragedije!"
"Ne, nisem Imela določenega načrta."
"Kedaj ste spremenili avoje miali!"
"Ke nc apomlnjam, da je pr!Šlq v razgovor." . .
"To je bilo deloma radi afer tu v WeukeakJ!"
"I)a."
"Pisali ate piamo avoji pri jat e-Ijlei gdč. Winifried Weiudus dne 21, juuljeV'	J
"Da."
Pismo Je bHo poteaa prsčitauo. t lovori lo jo o potovanju na zapad, da pomags do zmage v vojni. Nje-ne težkuče in prihsjajoča tragn-dlje niso bile omenjene. Prečite* no je bHo tudi pismo, ki gs je pisala gdč. Idi Bdward*, kl govori o potovanju v • Kalifornijo, spremeni t vi alužlie in o mogoči "anihllaciji."
Izpraševanje Je zopet pričalo. (
"Odločili sto ss, da ne fcvrfl-te samomore, ter ste s samokrs-som prisilili dr. Robertes do ob-
lj«M
"Deloma."
"Post s vili sts gs v kot a ssmo-kresom r rpkl!" "Da."
"AH m spominjste, koliko ns« bojev je bilo v ssmokrrsut"
"MUUia, ds lest."
"Kako ste ga navadno nabili!"
"Dala aem jih lest notri "
"Zdaj, ke sto ŠN, eto ga Mg šell m ajegovo ovehodof"
"De."
"Mislili ate avobodo redi kooeklh razmer!"
"De "
"Mislili ste tov!"
rPKAVNIOUHOKt l'mta»<laiki JuU« VagrW, bo« MO, U IH. n I. INtdprmtMMlniki J, MitiUovi«, K. P, D. 4. Ima 00, OirarU. Kana. U. l>o4|>r*da«litUit JiiM Kukflj, 0400 Kwi»g Avs., Hs. Uki«agu, Ul. Tajatki Juhi« V»rUMfhae» I7US Ho. UwnUiU«* Av^, Ckinsgu, 1)1. Blagajnik: Anton J. Terbov»c, 1». a H<ut 1, CHeoitt, Ul. CapiMlkitr: John Muh»k, 4008 W. 3 lat at., Ohlongu, 111,
NADZORNI (U>NKK. Jole AmbroiiA, bos tAl, Cnaoaaburg, Pa. Pasi Bergar, 741~Int »•„ U Ualle, 1U. V. K. Tnaskar, 074 Aksa/ Ava., Roaks|>Hngi, Wya
POBOTNt ODHRKi Anton Ursrt, Box 140, Canonaburg, P«. 40ŠT Itsdlifk, t iui 48«, Hmttbton, Pa. Kuitolf Pluteriek, bos 4Z4I, Prblgrvlllu, Pa. .Tnkob lliklav#ifl, h. ltox i, NVillork, i»tt. * U. lMrovirh, 14M18 IUI« Avn„ OolUawood, O.
Jole gsvsrtalk.
UEKDNIK PBOHVKTKi
VRHOVNIZDKAVNIKi
P. J. Kitu, M. D., tim at. Olalr Av«., Olnvslaad, Ohio.
VHR DKNAKNR gADKVK IN HTVABI, kl s« tl«ejo gl. uprnvneg« ix||>«irn tn H. N. P. J. nsj sv pošiljajo as n*slyvi
JOHN VKBDKHBAR, lOBT-fl® H«. Uwndsla Ave., Ohiesgo, IU.
1'HITOŽBK Ol.KDK OKNKKAI.NKOA POHI^vVnJA aa pollljsjo ns nsslov
JOŽE AMBlOtld, bo* aftl, Csuu nsliurg, Pa.
Prltolb« prepirljive vaoblns, kl ats jih Milil prva ts druga inltincs, •• pollljsjo nn nsslov i
ANTON HRAHT, bos 140, Caaoasburg, Pa.
VHI DoriHI, rmprnvo, Članki, nanaaalla Itd. aa •'Prosvnto" m pollljnju ns nsslov t .	t
ITREDNlftTVO "1'ROHVETE", MfiT~«8 Ho. Uwndsle Ave., OW«ag«, 111.
VHK tiPRAVNlAKK HTVARl, aaro«nlna, oglasi, m pošiljajo nn nnslovi r m'»AVNI*rVO "P1M1HVRTE", MST-a? Ho. Uwn<l*l» Ave., Ohlnngo, Ui
V korfapondennl • tajnlltvoai 8. N. P. J., nredalltvom la u(iravniltvuin "Pro«vete" na rebite lan« nrndaHlov, »nrveA saplU|| aaslov, kl je ta a«veU«n, »ko letite, da bo vsakn stvar hitro r«*eaa.
"Da."
"Potem ate šli domov ln ate o* bedovali a gdč. Lulfovo."
"Da."
"Ali ate bili v negližeju!" . "Da."
"llllo je potem, ko ate govoril) z mm. Robertsovo že nekaj Čaaa, da je poklicala dr. Robert sa!" "l)a."
"Potem ie poklical!" "Da." \
"AH ate bili že preje nad atop-ulcaml!"
"Da."
"Potem ste imeli samokres,
prodno jo ono poklicala adravnl* ks!"
"Do."
Državni pravdnik Jo je izpran ševal že daljo, da dobi detajle, kako je ustrelijo Robertsovo lu olietrelHs safee, tods natančnega nI mogel dognati ničesar. Njeni odgovori so končfll, da nI Imela nainMia Ustreliti Robertsovo
aSc zdravje
zahteva soaftnost In natanšne ravnanj« i»i veeh r-1. mlllil jredpiiih mjimvs% J6ajwa
BSM! m OSšmiRS
pa vas kot hu.i ao»r«iiuk, boa.te
vsl«d tsga vadno pnpr«»lj«nJ. ima)te vedno pri rokah
S ■
everag
Te Jo higijsellM Is aMI*
ft grg^jaaK ^iSZiamlS
»m tiladi in !«£> holeatn« dsl« tO
s'izpehke aMaBMaflp"
Prof. Dr. Mullin
I ZDRAVNIK - SPECIALIST BA BLOVBNOB
411—4lh Avcnuc
4 (MA BPBOTI POiTB)
Pittsburgh, Pa.
BUumttoA ranuLBDBA S B ŽARKI.
Htarl Is lak u !«• nI sdravalk, • M letso prskao. Zdravi uspelim la hitro v«« bo-lesni, ptsla, leliids«, oblsti, trg« s j«, B*rvorenst, hrvs« bolesnl, kskor tudi druge betasnl molkih. (>«drsvi v«shw bolesen katnro pruvssmn v svojo oskrbo. Uporablja aajbolja evropekn, ssieri* Ikn ta analih delev sveta adraviln. NU ke eeaa Nsavet breapladaa. Tolan prs glad popolnoma Jaailea. Pri m»ni se adravt veliko lUvtlv MleveaMv. Uradne ur« od 0. ajstrsj do • sveder, ob aeda IJsh saaso od 10. še «. popoldan.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK IS! Fcbb Avc., Pllfahgrgb. Pa.
.. s.
Mali domači idramlk
po naukih In Izkušnjah župnika Mhelppa. Pr«potrebna knjiga aa veakesa kdor el Seli obraniti aU pridobiti zdravje; obsega 64 strani In a ta ne SS centov. Naroča ae prit MATH. PEZDIJK, P. O. Ban 1011, Nov Y~kJi Y.
Hr K'4*r fr
vplMakaSmi, U Im m M
se jmafas.f i Pmt
JFisart
ti al>
loči-
NAPBBDBK
"Proaveta" piše za blagostanje ljudstva Ako ad strinjaš z njenimi bleja ml, podpiraj trgov« <j, kl' oglašajo v Proevetl. — V rslogi iaaaas vse sa vsakdanje potrat*/!-no po saaerrd esttl.
ANTON ZOHMIK.
i
mpg0n s» LsrSk« i—
NMk f »Hit
.----|	. 1----- . ... t.l II.
■■■■ asv imv.iv w vhhb, ivaav p jMM »mm W t.t Ma Smkm4*m. W U
Vaa iMiflBl, Iti |H^SlS|0 |ae» ISBBB
0«ks «»4»a»tai .pa ffcreMa-i »►««.». ai«. SMru ..,.«.o»> Am vaai r«« >4».k ia4ka amiilaav«, na Uw|U, t«e*f< en-lia m iaa vmm m	p»*r«U.
KaSapla f**i >f »•<«<• au*arla <•**"■
itvfetc rnaBfTrttnft
easmšBa
asi« »s« SMiMrJa. M eavsaW(|a 1-0». Ma« vTho* tm tujtm fm »SmMi «a4l prt •MS«*)« *«d». aadrs»im a J^NBSUiesi Iaaam^a hslačla* aelmk |)ae
irtaSas, A»"hf ]■	Mns!
ki «M»m(*	«><!.•« krvi;
v hss>t' m Om tm m» umUmtm* Umu
. .a. m4
ieft Mios b mM«« i sia. kigVTeie	<li a.4.l».»i tm
VSAK
PB0SV1TI
morebiti ie
zajedavci.
Spisal Ivan Molet
(Nadaljevanje.) In če je končno revež
gib slučajih je siromak ocigatfjcn od dveh, treh sli več mazačev zaporedoma in ie molči in stika aa drugimi mazači, ki hmpno razglašajo svojo, umazano trgovino po časopisju. Marsikateri revež pride na ta način (A) vse imetje, a bolezen s« ga še vedno drži. Nesrečnež nosi zapečetana usta 'n na lihem preklinja vae zdravnike, ker miali, da so vsi goljufi, preklinja aamega sebe in ves h vet ln dosti jih je, ki v tem položaju izvrie samomor. Mnogo je naivnežev, ki trdno verjamejo, da vsak zdravnik lahko pomaga, samo če hoče. ln zato moledujejo in beračijo aa adravje, močijo svoja pisma s solzami in poiiljajo zraven določene eene še posebno denarno nagrado, samo da bi se omehčalo "špecijaliatovo" srce.
No tisoče in tisoče siromakov je preverjenih, toda njihov jftzik je zavezan, svet ne ve, niti ne bo zvedel nikdar in brezsrčni mazači nadaljujejo brez nkrbi svojo obrt.
1'ovdarjatl je treba, da ljudje, ki iščejo zdravja pismenim potom, niso sami bedaki. Iz mnogoterega pisma je soditi, da je piaec več kot navaden človek, vsled čeaar bi moral vendar znati nekaj več, kakor pa zaupati svoj denar zdravniškim sleparjem. Ker gredo mnogi Ibti z masa' žkimi oglasi vred — oziroma so šli pred vojuo — v velikem številu v stari kraj in druge dele sveta, je s tem raznešena slava "špoclalistov na dlštsneo" po vsem avetu.
In tako se je zgodilo, da so pisali po informacije in zdravila zoper sifilis, kronično kapavi-co, impotenco in druge težkoče na spolno-urinar-
idh organih Ijudj« i* v««h dflov *veta' in med temi niso bili samo pHprosti ljudje, temveč tudi taki, kl se prištevajo k Inteligenci, iz Srbije in Hrvnške ao pisali gimnazijski profesorji, duhovniki, vojaški čaptniki, učitelji in nebroj dijakov; pisal je bankir Iz Bosne ln neka oseba Iz kraljevega dvora, ki se je ponašala z dolgo vrato redov. Iz Ljubljane, florice, Trsta ln drugih slovenskih krajev so prihojala pisma in naročila od dijakov, učiteljev, javnih uradnikov, trgovcev in obrtnih mojstrov. Neki žandar iz Kranjske je poslal petdeset kron za majhen zavitek zdravil, ki so bila komaj vredna petindvajaet centov, ln javen notar iz Hrvaške je naroČil zdravila brzojavnim potom ln plačal samo za telegram aedemindvajet kron. Hazen tega so mor^i v mnogih slučajih plačati tndi visoko carino, ki je v Avatrlji ln drugod naložena na importirane medicine. "Specialist" je pa mnogim prihranil te izdatke s tem, da ji. na zavoj prilepil listek z napisom "Mttster ohne Wert" (vzorec broz vrednosti), kar je prejemnika obvarovalo carine.
Dalje so romala pisma z Dunaja in Iz ostalih avstro-ngrskih krajev, iz Nemčije in Italije, Carigrada ln Petrograda, Aleksandrlje ln Pekinga, Tranavala, Avstralije ln Nove Zelandije — sploh ia vaeh krajev, kamor je doseglo ameriško časo-pisje v raznih jezikih, časopisje, ki je napolnjeno z mnzaiklml Inseratl. In žrtve teh oglasov so bili večinoma premožnejši ljudje — moški ln žertske ju- ki so lahko plačali visoke cene v inozemskem denarju; delavci ln drugi ubožnejšl alojl aeveda niso mogli plačati ln zato so bili obvarovani prevare. de celo med vojno so se oglaalli za zdravila avstrljakl vojni ujetniki — dalmatinakl pomorščaki — t Japonakoga, kl so menda prejemali hrvaške listo U Amerike.
V vseh teh slučajih je vplivala na ljudi v pr-vi vrati hrupna ameriška reklama ln drugič igra glavno vlogo sramežljivost prod domačimi zdravniki.
Največ žrtev v Ameriki je kajpada med delavci. Najbolj žalostno dejstvo pa je, da je med priseljenem! delavci, ki se obračajo pismeno na zdravnike zaradi spolnih bolezni, petinsedemdeset odstotkov takih, kl so ošenjenl, a njihove žene so v stari domovini. To velja za Slovence poprečno ravno tako kakor za vse ostale narodnosti; v tem ni izjem. Tukaj je nelapodblt dokaz, da pov« zroča začasno ločen zakon — mož tukaj In žena lam — povzroča degeneriranost, moralno degradirano*!, pošastna bolezni, družinske tragedije in končno daje priložnost atlravnišklm sleparjem ~ polen armade poštenih zdravnikov — da se okoriščajo a težko uridobljcnlm denarjem teh siro-. makov. Seveda, vsi niso taki, ali odstotek prlea-delih je žallbože velik.
Navsezanje je sleparski "špeelallst" za spolne bolezni le produkt socialnih razmer, ki posegajo globoki'Jc pod skorjo življenskega kosmnsa v Ameriki, kako pa more opar.itl vaakdanje oko, ki nc more pogledati za kulise.
Pred vsem je treba vedeti, zakaj so možje v najlepši dobi svoje starosti primoranl zapustiti svoje žene ln oditi v tirjl svet in v ponovno samsko Življenje, zakaj je na eni strani toliko aam-cev, kl obiskujejo prostitutke, in zsksj toliko samit- na drugI strani, da zadovoljujejo prve v zlo-itlasuili hišah —- In potem imamo Ac le odgovor, zakaj da imajo nlravniški sleparji tako bogato polje. Kdor je zdrav, je varen priti mazači, pa naj bo še tako zaverovan vanje.
Po zanesljivi statistiki je v Združenih državah 7.*»<UMH» prostitutk, ki služijo denar s prodajanjem svojih teles. Tukaj ]mi niso vffetc nebroj-ne prostitutke, ki nimajo nikjer stslnega mesta io ki operirajo od «»gla do ogla, skrivajoče se po najtemnejših brlogih. Zatlnje so še najbolj ne-\nrne, prave raznašalke lioleznl. Tem nesrečnl-<-aiit pravimo "propadle Ženske". Zakaj in ksko so propnille? Ali SO sr rodile propadle? Mnoge preiskave so dognale, da je meti protistutkami ja I.m malo takih, ki ne lotijo tega poklica Iz samega >eselje do oličevstija « moškimi, med tem ko je ogromna ve«* hta tleklet padla iz goapodaraklh vrrtikttv vsled pomanjkanja iivljenakih sretl |H.lftf t ii t ih. ki s«i šle ns liraanice trgovaem v belimi sultijkaml. Kljub temu. naj bo vzrok ta ali t s, Ženska ne more patfti v prostitucijo sama
od sebe, niti ne more ekaietirati kot taka brez — moških. Preiskovalci mnogih moraličnih komisij so tudi izračunali, da mora priti na vsako pro-tistutko najmauj dvajaet moških, ki jo podpirajo, da ae lahko preživi a tem poklicem. Potemtakem je v Ameriki petnajat miljonov moških, ki podpirajo protiatueijo.
. Zdravniki veščakl) ki ae bavijo a problemom spolnih bolezni, pravijo, da je po najnižji cenitvi v Združenih državah dvajset miljonov oseb bolnih direktno ali indirektno na sifilisu. To je grozno itevilo in skoraj neverjetno, aH dokler trdijo ameriiki veščakl aami, ae moramo ozirati na njihove izjave, kakišne ao. Kje ao pa še druge bolezni kot na primer kapavica, ki je veliko bolj raz-širjena, kakor omenjena kuga I — Razumeti je treba, da je med žrtvami ogromno itevilo žensk, ki ae kot zdrava dekleta nevedoma poroče a si-filitiki in takimi, ki trpe na kronični kapavfci. Nameato areče jih čaka v zakonu bolezen ln trpljenje. Osemdeset odstotkov izmed slučajev vnetja pri ženskah, ki gredo prejallslej na operacij-sko mizo, izvira naravnost iz moških n>olnih bo-leznl
Da ae pa bolezni neomejeno širijo, skrbe najbolj javni faktorji a svojimi puritanaklmi poata-vami in peraekucijami prostitutk, ki se notem skrivajo po kotih brez vsakega zdravatvenega nadzorstva, medtem ko se slfllltlki svobodno mešajo med zdrave ljudi ln trosijo bolezen dalje in dalje. ...
"Kvek" je torej le parazit, ki se pase na socialnih ranah človeške družbe. Dokler bodo zevale te rane na družabne telesu,. toliko časa M°f obstajali paraziti.
Več kot pol drugo leto ni dobil o njih najmanjšega poročila. Kraiji-ca bi tudi rada videla, da bi še o-stali tukaj. Toda nl jim branila in jih pregovarjala. In ie ta teden sO se poslovil! od dvora in se vrnili v domovino z najgorkejšimi pozdravi od kraljevskih poročen-cev ln z dolgim — predolgim pismom od DraguŠke, kateri je epra-vil najatarejši na gole prsi. .
XII.
Po Danskem je zavladal mir —
Kraljica Dagmar.
flpiaal
(Nadaljevanja.)
"Ia kak bi bil priimek, katerega izvoliš proeiti za dečka ie v zi belki, avitla gospa!"
"Če bo enkrat vladal, da bi ga vae ljudatvo imenovalo: dobrotlji vegal"
, Kneioškotf Andrej je vprl po gled na zlat križ, obešen v kraljev
ja da ao ae mu oči oroaile a solza-1 »rečen,	mir. Od pomtivekn
ski sobi, sklenil roke, in zdelo se pravijo: najmirnejše kraljestvo .	je ono, o katerem je najmanj ali-
"Valdemar veliki - zmagorfev-UjtL - Žyenketanje orožja mol-
ni - dobrotljivil - Daj vse to, dorastli otroci sede z rodite ji
Bog, in hlagilovi avojo dedovi-	wWs, materi ni treba
*	odlašati, da dobe po vojski, brat-
Knezoškof Andrej je bil v tem i« * ™ ^»vljajo od eeatra, ne-
trenutku podoben atarodavnlm Zrasli otroci ne postajajo siro-
prerokom v obljubljeni deželi, ka- »f	P0™*' f^aj.
Kraljica je držaladečka v na J
l^rJVl molčc doIiubil^	nikjer, gladu ne trpe niti naj-
soprog jo je molče poljubil.	ljudje. . . In nad tako
In ereča, ki ae je naaeliia v kra-1	* •»
ta v kuhinji na tleh , pff. uim čelom, ob njegova KtiJ pa ležal samokres. M rs. ftj je pa ležala nezavestna na 1 njem mostovžu. Krogla j„ dela v desna prsno stran fl tovo žrtev so odpeljali v Q adsko bolnišnico. Zdravil javljajo, da se nahaja v nem položaju.
ljevakem gradu, je razlila avoje
srečno deželo razprostira svoje
žarke po širni deželi, poavetila na !^"e F
ja mU°}imJ
xn.
V NOVEM KRAJU.
Martin se je kmalu privadil v Jolietu. Dobil je primerno delo v tovarni, ki mu je bolj ugajalo, kot pa prejšnje podzemeljsko natezanje v rudniku. Nastanil' te JO pri rojakih, toda sam v avoji sobi, za kanje plačal par dolarjev več'; UU nl mu bilo žal: Sploh bi W1 Martin lahko pozabil na staro naselbino in zadovoljno živpl v novem khju, če bi ne bilo bolezni, ki ga je vsak hip spominjala na nesrečne dogodke. In z boleznijo so bile stare skrbi in večen atrah, da ae ne izda ljudem, ki ie ne vedo za njegove tajnosti, kakor ae je izdal v prejinjem mestu. Ali imel je ugodnejšo priložnost za zdravljenje in obljuba novega zdravnika, da ozdravi v treh mesecih, ga je napolnila a sladkimi nadaml, da bo kmalu popolnoma nov človek.
V svojih lepih nadah je zopet z lažjim sr-oem mlalll na svojo ženo v starem kraju.
Pfeafji je dolgo pismo, da se je toreaelil v drugo mesto in Jta varok je navedel la«, da je I-mel V rudniku težko delo, katero bi 110 Ubilo, če bi bH oital tam ie nekaj česa. Pravzaprav ie ni lagal, da je imel težko rudniško tiilo, toda ne tako, da ga ne bi bil ztaagoval. Ampak Marge-ta nl amela vedeti pravega vzroka nKgbve preselitve ln Martin je čutil, da bo ona toliko boty zadovoljna x njim, če ji "pove, da je spremenit tfelo in kraj svojemu zdravju na ljubo. Prostf jo je odpuščanja, ker je bil tako nemaren nekaj hiesecev; tega je bila kriva velika teleana utrujenost, ki ga je tako ubijala Je piaal — da se mti ni ljubilo niti pisati. Odslej bo drugače. Na koncil pisma je pa omenil, da jo neizrečeno p'ofrreš4 in srčno želi, da bi priš»alk njemu v Ameriko. Te besede je zapisal nalašč s iirokim ovinkom, kakor da bi hotel izvedeti od nje, kaj ona misli: bi H ila ali ne. V resnic! je pa nepopisno hrepenel po njej, ker potem — si je tolmačil — bi bil zdrav ln arečen kakor ie nikoli ne. Pismu je priložil nekaj denarja.
Ko je Martin porabil prva zdravila, kl jih je kupil pri profesorju Berringu, se mu je zdelo', da se mu vrača zdravje v veliki meri Vsi zunanji simptomi so nekam izginili in v splošnem se je počutil krepkejiega. Martina je to zelo razveselilo, fttel ai je v sreče, da je končno naletel na novega doktorja, ln v cerkvi, kamor je zopet radno zaha-jal vaako ned*1jb;> hvalil Boga, da mu jfc naklonil tako dobrega zdravnika ln pobožno je molil aa njegovo zdrav>. b
Komaj je čakal dneva, ko je Imel aopet obiskati drja. Berringa v Chlcagu. fte! je ttfa očivld-no osramočen, kajti peklo ga je, da je bil prvič kazal toliko nezaupnoatl napram aperialietu. Poplačal pa je to svojo napako a tem, da je navdušeno hvalil zdravila vpričo alovaškega tolmača, ln ga prosit, da naj v njegovem imenu izreče gorico zahvalo gospodu profeeorju.
Slovak je napihnil lica.
"No, ali vam nismo pravllif VI atp pa clncall ln se toliko bali."
"Oprostite, lepo prosim, drugI ao bili krivi in ne jaz. DrugI, kl so ml pobrali denar brez pomoči in ie sem mislil, da nl več zdravnika, kl bi ml pomagal."
"Seveda, ko ate laaili pismeno okrog mm-čev, kl oglašajo v časopisih. Ne veate 11, da zdravljenje na dištanco nl vredno pUkavega fižolat"
"Zdaj vem."
"Tpamo torej, da aa beet a izkazali hvaležnega gospodu doktorju na ta način, da boete ne aamo plačali preostanek Čimprej mogoča, temveč tudi povedali prijateljem ln znaneem, kje je do-her zdravnik, kadar ga potrebujejo."
"Bom, bom!"
Martin je položil na mizo pred pfofeeorja trideset dolarjev ko« drugi obrok. Zopet ae je težke ločil od trdo pridušenega denarja, kajti bili so zadnji centi, kl ao mu ostali od plače. V treno-tku mu je prišlo na mlael, kolikokrat al je more! obrisati pot s obraza, preden je dobil te cente — nit v drugem hipu ga je ohila sveta jeza.
"f>mu se kremžimt Ali ne gre aa zdravje T. . . .NI II boljše dati vse In povrhn še dotian hki do
konca dni, kakor pa noaltl prokleto boleaenf"
Dr. Berring je pogledal paeljentu v oči, la Ver je M! slučajno dobre volje, mu je aa na ček Aa pot Ipd lilo pa roki
(Nadaljevanja.)
ne peroti bitje a toplim oblažu-
, x	..... . ijočim dihom, v obličju z najvob-
vse strehe, ožanla vsa obllčja in ^ ^^ in na
prodrla v vm, duie . In zdelo aa. J J be(|edttnli ; katerih sta.
Je, da je naila pot tudi preko mor-	Btarkft bljata na gvoje
ja v alovanake dežele . - Toda vrMk ^ gyoje „ive ^ nft gvoj
žaTibog ae je le tako zdelo. <	^ Ime ^ Wtja pa je.
Že na meji bodreke dežele je ;gej|trangka ljubezen.
te kraje.	,teia dula.
Bila si vzrok te moje današnje ° 6kofu ~ stricu nibila radosti, duša moja, zmagovalka •»■s« n^e8ar' • •	f
ai, o kakoržnl ni govora nikjer v j« v ^moto. . . Kra J -mu je letopisih naše dcmiovine, zatoimdl ponudil katerikoli kraj, da bi zi-tudi sodnica . . Strica izročam vel v njem svobodno po svoji vo-tvoji sodbi 1"	m. • • Vendar je škof odporno
"Sodi oatro—brez dbzira brez »majal z glavo, tebe bi bila anes tekla kri, da bi "Ne stori tega, kralj. . .
Že
NOV DUH 0 PROSLAVI 4 UIA.
Washington, D. 0. — pr(
nik Wilson priporoča, da Američani praznujejo skupi, Američani, katerih ziliel jf ^ v tujezemstvu, praznik proj nja neodvisnosti kot rojstvo ga in večjega duha denoki
CENA ZA MEHKI PRI ZNIŽANA.
Washington, D. 0. — Kur uprava naznanja, da se je , pri toni mehkega premoga zn a za 10 centov. Nova odredi postala veljavna v soboto i irani ljudstvu $60,000,000 datkih za premog.
bilo moralo zardeti nebo. . Soln ce je že itak vzhajalo krvavo. . Vreden nisem niti iskrice uemi ljenja.
samo s svojo prisotnostjo bi mo gel kazltl vajino srečo. . Koli ko more biti dnij mojega življe nja. . .Tako dolgo sem služil te
ORTOŽBA PROTI IZDEL01 OEM 8ESALK ZA 01
Waahington, D. 0. - Zv«
brtnn komisija obtožuje nije, ki izdelujejo oljne nabiralnike in drugo oro kršno služi za merjenje olj častne konkurence. Obtolei enajst kompanij.
POVIŠANJE PLAČE LJICAM
Stri«, moja sodba je od^rttfča- lesu, naj torej »daj alužim Bogu,
nje.
"OdpUičanje — tvoja aOdba. .. Torej me niti nočejo kaznovati.
Škof Valdemar je vrgel čelado na tla, ruval si t f lave pepelnate lase, hi na \Utnice mu je stopila bela pena. . . Val ao ae ga pre-ptrašHi.	. , ^
Stari moš je obetal z očmi na
kakor to zahtevo moj stan. (Dalje.)
UMOR IN SAMOMOR.
Pittaburgh, Pa. — John Mar-get jO ustrelil mra. Mary Bard-
.	____—. .... .... ner, po Izvršenem umoru je pa u-
Čemlnih; takoj jih je spoznal in atrelll sebe na domu Peter Dar-se grozno zamnejal. . Blaznel je. geta v Homateadu. Misterij »o-Krnlj Valdemar je namignil neka-j kriva tragedijo . terim Viterzom, da bi odvedH ubož-^ Darget je spal, njegova lena
4' Ne more ^blti trteče brez nesreče. . . Samo da ni hujšega I" se je oglasil učeni goepod Bskelsen. . .
"Tudi vam bode moja gospa sodnica.
Kralj Valdemat je apregovoril proti vtihim množicam ln pokazal z levico na Draguško. . .
"Ali morem aodltl, soprog moj, kakor ae mi ali najboljief"
"Tvoja beeoda je moja beseda. . ."
V Torej ate proati vseh da vik o v . .Samo ohranite našeijMi rodu aveatobo, katere st^'i«A'obljubili — od vnukov ni v*nke.
In zopet je teško popisati vriskanj«, od katerega ae je treslo o-zračje gotovo do Ringetedta. Brodniki ae niao niti mogli pomiriti. .
Za četrt ure ao ae valile proti aeveru množice ljucbtva, kakor bi bilo morje preatopllo bregove. Ribiči in brodniki ao igiramUl lepo dobroti jlvo kraljico popolnoma do Rlngatedata. In niti drugi dan se jim ni ljubilo domov na aveja obrežja v lesene, a glino ometane koše.
Draguškl je prišel na misel tuji vitez šele tedaj, ko je bfla aama v svoji sobi. Toda danea je bila pre-več — preveč trudna in aa nodol-go ao ae jI aafprle oči v lepe sanje . .Samo sem ter tja je vatalo pred njenimi očmi 8ob«4irdovo o-bllčje, takoj pa je laiginllo in na uiesa ao ji neprestano donele be-| sede: "Ti al alava danske dej ti al radost Dancev, ti ni šaat Ške delale ln celega našega n da."	■■
Trem bratom Ceminom je tudi nehote prišla v glavo rabel na najmlajšega brata, in airer haš tedaj, ko je neanani vitez .podajal kralja Valdemaru avoj meč. Toda nlko> ——•	na mlael, da bi mo-
gel ta biti on. Kako ln aakaj b\\' tndi prišel aeml. . . RUi bi sicer aelo radi ostali več čaaa na kra* I Ijevskem dvoru; tada tukaj jlna|: al bilo abetanka. . . O očetu jim je aeveda vae povedala kraljic«, vedeli eov da Je Živ la adrav, todal; aakaj bi mu ie naprej delali skrbi, va, še Jih ie m objokuje!
je pa bila od doma ob času tra<< • dije.
Dargota so zbudili streli, in ko je prihltel doli, je našel Mar*
Fort Wayne, Ind. — Šolikij
je sklenil, da poviša plačo skim učiteljicam. Učiteljice odslej dobivale 600 dolarj leto kot minimalno plačo, poviša vsako leto za $75, ne doseže maksimalno letn od $1,100 do $2.000.
CKNEJSA VOŽNJA ZA JAKE.
Washington, 26. maja. -1 niski ravnatelj McAdoo je r cLi cčanil naredbo, da je v« na železnicah za ameriške vc zni?.ain ua en cent na milja. Adoo izjavlja, da je treba t lom t lajšati vožnjo, ko »e v U AeŽbflišč domov po slovi dno odhajajo čez morje.
Olienem poročajo, da bi vi ravnateljstvo železnic povišal vornino za 15 do 18 odstotki vozne cene za osebo bodo po nc va četrt do treh Četrtir na miljo. Naredba bo uradi ja/ijena še danes.
:: VABILO ::
NA
VESELICI
/
katero priredi Društvo štev. 142 S. S. P. Z. v White Vnlley, Ps dne 30. maja tL (Decbration Day) v Slovenaki dvora«
Pričatek veselice točno ob 3 upri popldan. Vaaelica traja kakor je bilo aklenjeno na druitvel aeji dne 10. maja.
Uljudno vabimo va« aoaedna društva tukaj in v bi.i nji okolici in vae alavno alovenako občinatvo, da nas n goštevllno poseti.
Igrala bo izvrstna godba na pihala i* KxporU. J Za vaadrugo potrebno in za točno poatrežbo bo a krm
odbor. —	-
Vai na veaelico in ae zabavajte z nami! OB
..........a.........»ao.....
SLOVENSKI GARAGE
.v i.i	vrat« Automobile. Zmoten ms»_ vsw -
HMHNWiMf V	IBPVH
vse vrata automobile. Zmoten se« TJJ".. M#UVtk b
•ja posebna posornotrt je pa i« elektnAaia m^j- ^ J i^T" ^ gtorsa« baterije Is v* «» u
pokvarijo
Aa

CENA je le IMS lahke sa me—Čas edptain*. Se r^P0"" mm, am potreba jot«.	B
GRAHEK S CARAGt,^
WmiMk. lastnik. 10 L Laka St.. ..........