16
Ventil 15 /2009/ 1
Poročilo o sejmu Euromold 2008 v Frankfurtu 
Na sejmu je razstavljalo 1523 podje-
tij, obrtnikov, zasebnikov in drugih
razstavljavcev iz 38 držav Evrope,
Azije in Severne Amerike. V okviru
sejma je bilo poleg zelo izvirnih
razstav organiziranih veliko sreïanj
in raznih posvetovanj o tematikah, ki
so direktno ali le posredno povezane
z dejavnostjo sejma.
Moto tokratnega sejma je bil: Od 
oblikovanja preko prototipne izde-
lave do serijske proizvodnje. 
V Frankfurtu je od 3. 12. do 06.
12. 2008 potekal Euromold, pet-
najsti mednarodni sejem orod-
jarstva, livarstva, brizganja plas-
tike, materialov za orodja, strojev
ter opreme in sorodnih ter sprem-
ljajoïih dejavnosti. Sejem je na-
menjen orodjarjem, livarjem,
oblikovalcem izdelkov in orodij,
raïunalnikarjem in tudi varilcem
oziroma podjetjem, ki pokrivajo
varilsko dejavnost z vidika re-
paraturnega varjenja orodij. V
znanstveno-strokovnem smislu
pa je namenjen raziskovalcem,
razvojnikom, inženirjem in vsem,
ki orodja naïrtujejo, oblikujejo,
izdelujejo in uporabljajo.
Prav ta moto lahko v teh kriznih ïasih
služi tudi nam v Sloveniji. Pri vseh
izdelkih, ki jih danes uporabljamo
v praksi, je poleg funkcionalnosti
in uporabnosti pomembna oblika
(dizajn), da privabi kupca. Zato je
prav, da zaïnemo nov proizvod ali
izdelek že pri snovanju in naïrtovanju
v funkcionalnem smislu tudi smisel-
no oblikovati in mu dati privlaïno
obliko.
V štirih dneh je sejem obiskalo 58.
842 ljudi iz 87 držav.
Razstavni prostor je bil razporejen
po tematskih sklopih v petih loïenih
halah. Struktura razstavljavcev je bila
zelo razliïna. Najveï prostora je bilo
namenjenega naïrtovalcem in izde-
lovalcem orodij za razliïne namene.
Teh je bilo 21,6 %. Na drugem mestu
so bili z 8,9 % razstavljavci s podroïja
raïunalništva, od namenskih raïunal-
nikov za programiranje na modelih
in naïrtovanje v virtualnem okolju
pa vse do raïunalniške opreme in
programov za izdelavo orodij v real-
nem okolju. Na tretjem mestu so bila
z 8,1-odstotno udeležbo podjetja,
ki prodajajo orodja, jih tudi upora-
bljajo in z njimi izdelujejo razliïne
produkte, zlasti orodja za brizganje
plastike, za tlaïno litje barvnih kovin
in njihovih zlitin in številna druga.
Na ïetrtem in petem mestu po številu
razstavljavcev so bila podjetja, ki se
ukvarjajo z modeliranjem oblik orodij
in potekom procesov, s prototipno
izdelavo v realnem in virtualnem
okolju. Strukturo podjetij, ki so raz-
stavljala na sejmu, so organizatorji
še razdelili: na podjetja, ki izdelujejo
ali le posredujejo orodne stroje, na
razstavljavce, ki imajo splošen opis
dejavnosti z imenom inženiring v
orodjarstvu, podjetja, ki se ukvarjajo z
oblikovanjem, podjetja, ki so na raz-
stavnih prostorih predstavljala razne
materiale in metalizacijo, na razsta-
vljavce, ki ponujajo dodatno opremo
v orodjarstvu, zagotavljanje kakovo-
sti, specialni procesi in drugo.
Najveï razstavljavcev je bilo sicer
iz Nemïije, od drugih držav pa je
bila najbolj zastopana Kitajska. Iz te
dežele je bilo kar 17,4 % vseh tujih
razstavljavcev. Njej je sledila Italija z
11,2 %, nato Francija s 6,7 % in Južna
Koreja s 6,0 %. Vse druge države so
bile zastopane z manj kot 5 %. Tudi
Slovenci smo imeli med razstavljavci
svojega predstavnika.
V konferenïni dvorani so se v vseh
treh dneh vrstila razliïna posveto-
vanja, predavanja in specialne kon-
ference. Orga-
nizatorji so po-
svetili posebno
pozornost hitro
rastoïim trgom
v Rusiji, Indiji
in na Kitajskem.
Tako je bil en
dan posveïen
posebnemu fo-
rumu za Rusijo,
drugi dan pa Ki-
tajski in Indiji.
Vsako leto na
sejmu podelijo
veï priznanj in
razliïnih nagrad.
Tu naj omenimo
samo priznanje
za najbolj ino-
vativno idejo s Utrinek iz razstave
DOGODKI – POROČILA – VESTI

17
Ventil 15 /2009/ 1
podroïja orodjarstva za bodoïnost.
Zlato priznanje za najboljšo idejo je
prejelo podjetje Huntsman Advanced
Materials, ki je predstavilo nov sistem
za hitro izdelavo orodij.
Sam sem si sejem ogledal zaradi re-
paraturnega varjenja orodij. Razvoj
na tem podroïju je bil v zadnjem de-
setletju zelo velik, vendar neenako-
meren. Na sejmu ni bil prikazan. Raz-
stavljali so skoraj vsi veïji proizva-
jalci laserskih naprav za reparatur-
no varjenje orodij. Zelo malo je bilo
razstavljavcev z varilnimi žicami. Na
celotnem sejmu pa nismo našli niti
enega predstavnika, ki bi razstavljal
klasiïno varilno opremo za varjenje
TIG, varjenje s plazmo ali za elektro-
iskrno navarjanje. Iz teh podatkov
lahko sklepamo, da smo v Sloveniji
pri reparaturnem varjenju vseh vrst
orodij korak pred drugimi v Evropi.
Na sejmu smo moïno pogrešali e-
kologijo. Skoraj ni bilo opaziti pod-
jetij, ki bi se na tak ali drugaïen
naïin ukvarjala z reciklažo odpadnih
snovi, npr. raznih hladilnih teko-
ïin, starih izrabljenih orodij, odpad-
kov pri obdelavi z odrezavanjem itd.
Tudi s podroïja varnosti pri delu in
zašïitnih sredstev je bilo zelo malo
razstavljavcev.
Prav gotovo je obisk sejma koristen
za vse, ki se na tak ali drugaïen naïin
ukvarjamo z dejavnostmi, ki jih je po-
krival sejem, saj ponuja veliko novih
podatkov, idej in informacij, ki jih ni
mogoïe dobiti pri vsakdanjem delu,
v literaturi ali na internetu.
Prof. dr. Janez Tušek
UL, fakulteta za strojništvo
DOGODKI – POROČILA – VESTI