POROČILO O SLUČAJNIH NAJDBAH V SLOVENIJI Stane Gabrovec V tem poročilu so objavljene nekatere slučajne najdbe iz 1 . 1953, o katerih so lastniki zem ljišč, k je r so bili arheološki ostanki najdeni, sami obvestili muzej, ali pa je zanje N arodni m uzej oz. arheološki referat pri Zavodu za varstvo spom enikov zvedel posredno. V poročilo so vključena že znana in nepoznana najdišča, ki iz različnih vzrokov (močno zazidano ali uničeno najdišče) n ajb rž ne bodo v doglednem času predm et večjih arheoloških del, prav pa je, da so tako predm eti k o t najdišča v evidenci. Na drugi strani poročilo obravnava n ek atera najdišča, ki tako po svoji znanstveni problem atiki kak o r tudi sicer opozarjajo na potrebo sistem a­ tičnih izkopavanj. 1. Križevska vas (Sv. Križ) pri Moravčah Sv. Križ leži v h ribovju severno od Save m ed Lazami in Jevnico cca. 600 m visoko. Vas je do sedaj znana v arheološki literatu ri le po poročilu v Zborniku za um etnostno zgodovino,1 k je r Ložar poroča o o d k ritju p rez­ b ite rija poznogotske cerkve. Leta 1938 je naletel posestnik Vodnik, p. d. Vodenski mežnar, Sv. K riž 98 (pred letom 1918 št. 1), pri gradnji gospodar­ skega poslopja na sta re zidove. Ta in poznejša dela so bila povod o d k ritju stare, po Ložarju poznogotske cerkve. T ed a n je o d k ritje je bilo, kot p o u d arja že Ložar, arheološko zanimiv in precej redek prim er cerkvene stavbe, ki je bila v novejših časih iz neznanih vzrokov porušena in je postala arheološki objekt. Nova cerkev je bila zgrajena na drugem , oddaljenejšem mestu. Med zadajo svetovno vojno so Nemci vas porušili in med drugim i tudi vsa stanovanjska in gospodarska poslopja posestnika Vodnika. P ri g rad n ji novih prostorov (1 . 1950 stanovanjske hiše in 1953 svinjaka) je bilo mogoče ne samo dobiti natančnejši tloris stare cerkve, am pak tudi ugotoviti, da kaže isto mesto znake naselitve, ki segajo še v zgodnjo rim sko dobo. V vzhodnem podaljšku p rezb iterija poznogotske cerkve je gospodar p ri gradnji svinjaka spom ladi 1953 naletel na ostanke rim ske stavbe, od k atere je bil en prostor pokrit z mozaikom. P rostor m eri 2,5 X 1 m in sega še pod prezbiterij poznejše cerkve, m edtem ko je cerkvena la d ja toliko 1 Ložar, ZUZ 16, 1939—40, 104 ss. Sl. 1. Sv. Križ nad M oravčami Rimski mozaik Sl. 2. Sv. Križ nad Moravčami. Rimski mozaik (detajl) nižja, da je že uničila tla rim ske stavbe. D okaz za to so tudi ohranjeni cerkveni zidovi, v k aterih se dobe zazidani razm erom a bogati ostanki rim skega mozaika.2 To kaže na drugi stran i tu d i na to, da smemo računati n a precejšnjo razsežnost rim ske stavbe, kakor tudi n a dejstvo, d a ohranjeni in fragm entarno od k rit mozaični prostor, ni b il edini te vrste. O hranjeni rim ski zidovi, ki obdajajo m ozaični prostor, so solidne, očitno zgodnje izdelave, debeli 0,40 m. O d tega prostora gresta proti vzhodu še dva tan jša zidova, ki p a nato izgineta. To je vse, k ar smo mogli ugotoviti o zidovju rim ske arh itek tu re. Pripom niti pa moram, da sem prišel na m esto tik pred zazidavo prostora, da celotni prostor ni bil nikoli v celoti tako odprt kot ga kaže načrt, am pak, da je bilo m arsikaj treb a rek o n ­ stru irati po zelo zanesljivem pripovedovanju gospodarja g. Vodnika. Po ohran jen ih ostankih, ki so bili delno v ta nam en ponovno odkriti, in njegovem pripovedovanju, je študent I. Ribič napravil tudi načrt, ki delno korigira Ložarjevega,3 predvsem pa so v n je g a vnesene ugotovitve po letu 1950. N ačrt je v toliko shem atiziran, da zidove, ki so bili pri poznejših m odernih gradbah uničeni, ne podaja črtkasto, am pak prav tako zrisano- Mozaik (sl. i, 2) je bil slabo ohranjen. O rnam ent je trobarven. Rdeči, beli in črni kam enčki — rdeči so iz opeke — sestavljajo rob m ozaika, n o tran jo st pa je s pasom črnih in rdečih kam enčkov na beli podlagi ornam entirana s kom binacijo nekako luskinasto razdeljenih polkrogov, v polkrogih je ornam ent v obliki lista. P ribližno 1 cm2 veliki mozaični kam enčki (tesserae ali tessellae) so vdelani n a 5 cm debelo podlago iz m alte. Mozaik je ostal na terenu. Za točno d atiran je m ozaika nimamo gotovih prijem ov. Čeprav poznamo veliko število rim skih mozaikov, je to področje arheologije precej ne­ obdelano, že če govorimo o m ozaiku na splošno,4 k aj šele če pomislimo na študijsko obdelavo m ozaika n a slovenskih tleh in njegovo specifično problem atiko. Tudi rim ske stavbe, v kateri se m ozaik nahaja, ne m orem o časovno natančneje opredeliti. G lede na dobro, solidno gradnjo bi vsekakor sm eli dom nevati zgodnejši čas, konkretneje, dobo pred m arkom anskim i vpadi. Kot rečeno pa bi lahko točnejšo sodbo dala podrobnejša analiza ne najboljše ohranjenega mozaika. P ri tem je treb a upoštvati tudi možnost, da mozaik ni že iz prv e gradbene periode, am pak d a je lahko poznejši. Za zgodnjo datacijo rim skega kom pleksa bi govoril bolj kot mozaik tudi fragm ent rim skega nagrobnika, ki je bil n ajden na istem m estu že v sek u n ­ d arni uporabi. Služil je kot pražnik starogotske cerkve. D asi je bil najden že v drugotni legi, ven d ar očitno ni bil prinesen od daleč in verjetn o spada v čas rim ske arh itek tu re. Od nagrobnika je o h ran jen fragm entarno d v ak ra t prelom ljeni zgornji (sl. 3) in posebej spodnji del (sl. 4, 5). Sredina je izgubljena. Služil je, kot 2 V cerkvene stene vzidane fragm ente om enja že Ložar 1 . c. 105. Njegovo poročilo je treba v toliko popraviti, da m ozaik ni od prezbiterija pozno­ gotske cerkve, am pak iz starejše rim ske a rh itek tu re, za katero Ložar še ni vedel. „ - Jill! 3 L. c. 105. 4 Cfr. W ollanka, Jöl 25, 1929, 7. Sl. 4. Sv. Križ nad Moravčami Spodnji del nagrobnika Sl. 3. Sv. Križ nad Moravčami. V rhnji del nagrobnika že om enjeno, za prag pri vratih cerkve. Večji del vrhnjega nagrobnika je bil zazidan, zato so črke in ornam ent v dobrem stanju. Spodnji del pa je ležal prosto in so zaradi tega črke močno zlizane in kom aj še vidne. N agrobnik je iz domačega apnenčevega kam na, kot se dobi v vasi, kar tudi p o trju je misel, da ga niso prinesli od daleč. Izdolbena jam ica v vrhnjem delu nagrobnika je od ležišča vrat. Središče vrhnjega dela spomenika nad napisom zavzema zatrep, čigar stranici sta bogato profilirani, v sredini je peterolistna rozeta. V n je j je upodobljen križ. Ob zunanjih krakih ležita dva sicer dobro, a bolj rustično izdelana delfina. V rhnji del je širok 74 cm, do 54 cm visok in debel 18 cm. Spodnji del je iz istega kam na, ohranjen Sl. 5. Sv. Križ nad Moravčami. Spodnji del nagrobnika (detajl) v enem kosu. Jasno se loči spodnji del, ki je bil v zem lji, od napisne plošče. T a ni oh ran jen a v vsej širini, am pak je na levi bolj ali m anj okrušena. Sedaj ohranjena širina znaša do 69 cm, o hranjen je v višini do 87 cm, debelina je ista, 18 cm. O ba dela sta od istega nagrobnika, čeprav zaradi uničenega srednjega dela ne bi bilo popolnoma nemogoče, vsaj teoretično, da gre za dva spomenika. P rvi videz to misel celo nakazuje: značaj velikih dobro ohranjenih črk iz zgornje polovice in kom aj še vidnih, izlizanih, iz spodnje je na prvi pogled drugačen, vendar gre to na račun na eni strani prav dobre ohranjenosti črk in na drugi zaradi uporabe do konca izlizanih O stanki napisa se glase: [T(ito)P) Cesernio ..............[SecuPJndo ................[Secu]ndin[us] |p]arentibus v(ivi) fecerunt. L(ocus) m (onumenti) qu(o)q(uo) v(ersus) p(edes) XXX Od gentilnega im ena C esernius je od prv e črke o h ran jen a le rah la sled zgornje črtice črke C, ki jo je z gotovostjo tolm ačiti kot C. P red imenom je še dosti prostora za praenom en. T itus sem dopolnil po A lj 176 in 177, možen je seveda tudi drugačen praenom en. Spomenik je torej nekdo postavil C eserniu; im e ni neznano na naših rim skih nagrobnikih. Predvsem je tu om eniti dva em onska napisa A lj 176 in 177 in napis z Spodnjih Gam elj A lj 209. V em onskih se om enjata obakrat osvobojenca, en k ra t T. C a e ­ sernius A ssupae I. D iphilus A quileiae sexvir, drugič T. C aesernius T. 1 . Januarius, prav tako sexvir, v napisu iz Spodnjih G am elj pa L. C aesernius Prim itivos, quinquevir in decurialis collegii fabrum . D opolnjeni imeni Secundus in Secundinus nista popolnom a sigurni, od prvega je o hranjen le -NDO, od drugega pa je še dobro vidna skupina črk -NDIN, pred prvim N je še h asta V-ja, spodnji fragm enti predstojećih črk p a se tudi ne upirajo danem u b ran ju . D ruga vrsta spodnjega dela nagrob­ n ik a je jasna, prav tako tr e tja oz. zadnja, vsaj po pom enu. Le okrajšava za sicer gotovi quoquoversus je malo dvoumna. Jasno je še viden prvi QV, tr e tja črk a je teoretično Q ali O in nato je po presledku za ožjo črko zopet dobro vidna leva hasta od V. O bičajna ok rajšav a za quoquoversus pedes je QQ(V)P in se dobi prav na em onskih spom enikih (CIL III 3869, 3875, 3885), ven d ar prinaša napis CIL III 3869 v prvem zapisku (Mitth. fü r K rain 1848, str. 91) isto okrajšavo kot je naša, ki jo je nato Mommsen korigiral v običajno formulo. Č rke iz zgornjega dela nagrobnika so visoke 6,5—7,5 cm in široke od 3—7 cm, pri spodnjem delu p a so črke visoke 4,3 cm, široke 3—3,5 cm. Oba nagrobnika sta na terenu in bosta vzidana v gospodarjevo poslopje. Izdelava vrhnjega dela nagrobnika govori za zgodnji čas: konec prvega, začetek drugega stoletja. Tudi ostali nagrobniki C aesernijev iz Em one in Spodnjih G am lj spadajo v zgodnji čas. Dasi dajem tu le poročilo o najdbah, m oram om eniti še križ v sredini rozete; p ara lele za to d aje Klemenc,5 ko o b ja v lja nagrobnik, ki so ga našli v -sekundarni legi n a A škerčevi ulici v L jubljani, k jer im a rozeta prav tako križ, spomenik pa sodi približno v isto dobo. Klemenc dom neva, da bi bilo križ možno tolm ačiti že- kot krščanski simbol. Za to drzno domnevo tudi naš spom enik ne daje opore. V rim sko dobo spada tudi sarkofag (sl. 6), ki je b il n ajden neposredno vzhodno od prostora z m ozaičnim tlakom (glej načrt). Sarkofag je bil z daljšo stranjo obrnjen v sm eri zahod—vzhod in tudi že sekundarno upo rab ljen za pokop dveh staroslovenskih skeletov. Sarkofag je fragm en­ tarn o ohranjen, večkrat prelom ljen, na vrhu delno odbit. Dolg je 193 cm, širok 71 cm, visok do 40cm. S tene so do 12 cm debele. Sarkofag je nepro- filiran, brez pokrova, izdelan iz m oravškega apnenčevega kam na. Dolžina sarkofaga kaže na nežgan grob. G lede na to ugotovitev je vsekakor umestno postaviti vprašanje, v koliko smemo sarkofag postaviti v zvezo z nagrob­ nikom in arhitekturo, ki smo jo domnevno postavili tudi v čas rim skega nagrobnika. Za časa nagrobnika p ri nas skoraj ne moremo misliti na nežgan pokop. T orej je treba raču n ati z daljšo naselitvijo in pokopavanjem 5 AV I, 1950, 116 ss. v rim skem času na istem mestu. K ajti tudi sarkofag, čeprav drugotno uporabljen, ni mogel p riti od daleč. S tem pa m oram o računati tudi na d aljši obstoj arhitekture, tudi še po m arkom anskih vojskah, vsaj še v tre tje m stoletju. S tem pa danes tako neizrazito m esto še daleč ni izčrpalo sta rih ostankov. Kot že om enjeno sta bila v rim skem sarkofagu pokopana dva Staroslovenca. In sicer so bile v samem sarkofagu kosti odraslega skeleta, Sl. 6. Sv. Križ nad Moravčami. Sarkofag ki je imel ob glavi uhan, nad njim pa je bil otroški skelet. Obsenčni obročki so bili po izpovedi gospodarja v zem lji nad odraslim skeletom in p rip ad ajo otroškem u. Kosti niso ohranjene, pač pa je gospodar ohranil p rid ev k e in jih podaril N arodnem u m uzeju. 1. Bronast uhan lunastega tipa z vloženim em ajlom . Lunasta ploščica im a na zgornjem robu v sredini nastavek v obliki trna. Spodnji rob je prav rahlo nazobčan. Zelen em ajl p o udarja obliko lunaste ploščice. Velikost 3 X 3,7 cm. Risba 1. 2. Obsenčni obroček iz brona s stožčasto zaključenim a koncema Pr. 4,4 cm, deb. žice 0,2 cm. Risba 4. 3. Obsenčni obroček iz bronaste žice, s stožčasto zaključenim a kon­ cema. Pr. 4,3 cm, deb. žice 0,2 cm. Risba 7. 4. Obsenčni obroček iz bronaste žice z nesklenjenim a enostavnim a koncem a. Pr. 3,1 cm, deb. žice 0,2 cm. Risba 3. 5. Obsenčni obroček iz bronaste žice z nesklenjenim a koncema. Tip obsenčnika s stožčasto zaključenim a koncema, čeprav so ti zaključki kom aj zaznatni. Pr. 3,2 cm, deb. žice 0,2 cm. Risba 2. 6. Obsenčni obroček iz b ronaste žice z nesklenjenim a, toda stikajočim a se koncema. Eden se končuje v dvojnem stožcu. Pr. 1,8 cm, deb. žice 0,15 cm. R isba 6. 7. P rstan, sklenjen, iz bronasto srebrne zlitine okroglega preseka. Izdelan je slabo in nenatančno. Pr. 2,5 cm, deb. žice do 0,3 cm. Risba 5. G radivo je torej tipično ketlaško in ga m oram o d a tira ti v konec devetega a li v deseto stoletje. To je seveda čisto o k v irn a datacija in jo lahko eventualne bodoče n ajd b e še nebistveno korigirajo. Bolj kot datacija, ki na podlagi ugotovljenega gradiva ni problem atična, je važna ugotovitev pokopa v sarkofagu. Ta je očitno rim ski in so ga Staroslovenci uporabili drugotno, ne pa tu d i izdelali. Za to misel dajo an tičn i ostanki n a istem m estu vso podlago, enakega m n en ja je za slične pokope v D alm aciji tudi Korošec.6 D ruga ugotovitev pa je naseljenost tega k ra ja po naših prednikih v tem času na področju, k je r slovanske n ajd b e niso tako pogoste. Sv. Križ p r i M oravčah je geografsko vezni člen m ed L jubljano, Rojam i pri Mo­ ravčah in najdišči v kam niškem okraju. Čisto ketlaški značaj najdb v tem krogu je razum ljiv. 6 Uvod v m aterialno k u ltu ro Slovanov zgodnjega srednjega veka. L j. 1952, str. 90. Na istem m estu tudi ostala literatu ra z obravnavo slovan­ skega pokopa v sarkofagih. Z novejšim i deli je izpopolnjena tudi podoba poznogotske cerkve, k atera edina je bila znana že p rej in o k ateri poroča Ložar. Priloženi tloris d a je celotno sliko stavbe, od katere je Ložar lahko ugotovil le prez­ b iterij in nekoliko popravlja Ložarjev tloris. Po novih ugotovitvah je bila cerkvena lad ja dolga 13,5 m, široka 8,9 m, zvonik je kvadraten, stranica m eri 3,3 m, stene p rezb iterija so dolge 2,6 m, razen najvzhodnejše, ki m eri 2,3 m. O stalih podatkov in ugotovitev, ki jih daje že Ložar, ne ponavljam . Bili so o d k riti tudi novi deli om eta s freskam i, en fragm ent prinašam v fotografiji (sl. ?), večina pa je ostala v zemlji. Slične freske om enja že Ložar. Po m nenju E. Cevca in M. Z adnikar ja, novi podatki ne dajejo povoda za sprem injanje L ožarjeve ugotovitve, da j e b ila cerkev zgrajena v poznogotski dobi. Zgodovinsko ozadje porušenja o staja še vedno nejasno, m orda bo za to res mogel prinesti razjasnitev že od L ožarja om enjeni župnijski arhiv v M oravčah, ki ga iz tehničnih vzrokov nisem mogel izkoristiti. Važnejša pa je seveda kontinuiteta v starejši čas, do staro­ slovenske dobe. Tudi ta arheološko ni dokazana, dasi je teoretično misel vabljiva. Pripom niti pa je treba, da poznamo prostor vendarle slučajno, da ni bilo nobenih strokovnih kaj šele sistem atičnih izkopavanj. Tloris cerkve je sicer narejen po ohran jen ih zidovih, k aterih mesto danes lahko še kontroliram o, vendar pa ni izključeno, da sedaj o h ran jen i tem elji niso prva faza krščanske cerkve. Kot rečeno pa za n a d a ljn ja razglabljanja nimamo dokazov. C erkev je bila obdana z obzidjem , ki je v tlorisu tudi danes še vidno in spada brez dvom a v čas cerkve. G ospodar poroča, da se na sam em terenu znotraj obzidja pogosto dobe črep in je in kosti. Le sistem atična dela bodo lahko pokazala, v katero časovno dobo tega zani­ m ivega m esta spadajo. K eram ični fragm enti, ki jih h rani N arodni muzej še iz časa Ložarjevega poročila, sodijo v m lajšo dobo, očitno v čas pozno­ gotske cerkve. C elotni prostor današnjega bivališča posestnika V odnika je zanimiv prim er sk o raj kontinuitetne naselitve. Če se vprašam o po vzroku te dolgo­ tra jn e naseljenosti na tem, na zunaj izrazito nepom em bnem k raju , lahko rečemo, da je bila za vso n ad aljn jo naselitev tega m esta očitno odločilna prva rim ska stavba, to pa so zgradili na tem m estu verjetno zaradi m očnega studenca, ki tu izvira in daje vedno dovolj dobre vode. Ruševine antične arh itek tu re so privabile nove slovenske naseljence, da so tu pokopavali — običaj ni niti nenavaden niti nov — spomin na te stare pokope pa je verjetno tudi dal misel, da se tu zgradi krščanska cerkev,7 v kolikor niso bile za to odločilne prav tako ruševine rim ske stavbe, ki so nudile na samem m estu obilen gradbeni m aterial. D a je bil ta dejansko uporabljen, nam govore ostanki rim skega m ozaika v stenah cerkve. Prvi 7 Cfr. Kastelic, ZČ 6—7, 1953 (Kosov zbornik), 107, k je r avtor loči grobišča okrog cerkve (Mengeš, Komenda, L ju b ljan a itd.), v nasprotju z Bledom, Bohinjem . P tujem in s tem nakazuje vprašanje: ali so po dokončnem p o k ristjan jen ju Slovenci postavili enostavno cerkev na ne­ kdanjo nekropolo, segajočo še v poganski čas, ali pa so po utrditvi cerkvene organizacije prestavili pokopališče na mesto okrog nove cerkve. Je torej nekropola pogojevala nastanek cerkve ali obratno? Možni so seveda ob istem času obojni prim eri. vzrok za postavitev cerkve je bil m očnejši v starejšem času, če torej vendar ne izpustim o iz vida danes resd a popolnom a teoretične in nedoka­ zane podstavke, da om enjena poznogotska cerkev le ni b ila prva krščanska cerkev n a tem mestu. Tudi za postavitev km etijskih poslopij je soodločala prisotnost gradbenega m ateriala na samem mestu. D a je bila rim ska arh ite k tu ra z mozaikom postavljena na tako oddaljenem k raju od tedanjih rim skih centrov, tudi cest, je nekoliko Sl. 7. Sv. Križ nad Moravčami Fragm et freske iz gotske cerkve čudno, dasi imamo tudi za to paralele, Ker mislim, da je treb a nagrobnik in arh itek tu ro pripisati istem u lastniku, bo treb a prisotnost rim ske a rh i­ te k tu re razložiti z dejavnostjo fam ilije C aesernijev, osvobojencev, m ed katerim i je m orda treba videti tudi sorodstveno zvezo. Z napisov A lj 176, 177 in 209 vidimo, da so vršili tudi javne službe; v prv ih dveh prim erih duhovniško, za katero so se potegovali predvsem osvobojenci, ki jim je bila dru g a k arie ra zaprta,8 L. C aesernius pa je bil poleg teg a še decurialis collegii fabrum . Očividno imamo opravka z bogato družino, ki je težila tudi za tem, da se javno uveljavi. C aesernie poznamo tudi iz A quileje, tudi T. C aesernius A ssupae libertus D iphilus je bil sexvir v A quileji (A lj 176). P ri tem je vsekakor zanimivo tudi to, da je bil osvobojenec nekega Ilira, Assupa, je nam reč po vsej verjetnosti ilirsko ime.8 Čas n astan k a rim ske arh itek tu re je vsekakor tre b a postaviti v prvo stoletje. 8 Saria, GMDS 16, 1935, 124 s. 8 Saria, 1 . c. 125. Kako dolgo je rim ska vila ostala še naseljena, je nemogoče reči, k er nim am o podatkov. Prisotnost sarkofaga, torej pokopa, ki ga prav tako po vsej verjetnosti n i ločiti od prebivalcev te rim ske arh itek tu re, bi dala slutiti vsaj še tre tje stoletje, torej odločno še čas po m arkom anskih vojskah, Vsa arheološka preteklost Sv. Križa je zaenkrat strn jen o ugotovljena le n a dom ačiji posestnika Vodnika in sega, k o t smo videli, v zgodnje- rim sko dobo. D a je bila vas naseljena že tudi v ilirski dobi skoraj ne m ore biti dvoma. Gorska planota nad levim bregom Save je v strnjeni zvezi z Vačami, ki so po zračni črti oddaljene kakih 10 km od Sv. Križa. N a kam niški strani ilirsk a najdišča niso tako pogosta, vendar obstoje: Mengeš, Kamnik, Lukovica i. dr. Ilirskih najdb v sami vasi še ni izpričanih, vendar d aje hrib G radišče pod vasjo že po im enu kot po oblikovanju tal, že otipljivejšo podlago za to domnevo. 2. Straža pri Št. Rupertu Vas leži pod Veselo goro, n a njenem južnem vznožju, zahodno od ceste, ki vodi z Rakovnika v Št. R upert, v M irenski dolini, ki je bila gosto naseljena tako v halštatski kot v rim ski dobi. Središče prazgodovinske naseljenosti je bil M okronog in njegova b ližn ja okolica, k je r poznamo v O strožniku, Slepšku, Sv. K rižu tako n ajsta re jše ilirsk e n ajdbe n a D olenj­ skem kot najpom em bnejše keltsko najdišče. Iliri pa niso naselili le vzhod­ nega področja doline, am pak vso dolino oz. boljše višine v n je j in ob n je j. Iz neposredne okolice je treb a om eniti gradišče na sami Veseli gori in gom ile v okolici R akovnika, ki so jih prvič preiskovali že leta 1951. Znana so nam izkopavanja — žal ne predm eti — na teh gom ilah še iz let 1873 (izkopaval I. Steklasa) in 1883 (Pečnik).1 0 Kompleks teh gomil in izkopa­ v a n ja so po vsej verjetnosti segala tudi n a področje, od koder izvirajo tu o b ja v lje n e najdbe. N ekaj desetin m etrov od glavne ceste R akovnik—Št. R u­ pert, tik pod potjo, ki vodi od om enjene glavne poti v samo vas Stražo, im a posestnik Zupančič, Straža 30, nasproti svoje dom ačije njivo, iz katere je 28. m arca 1953 izkopal grobove in raztresene posam ezne predm ete, ki so predm et poročila. O m enjena n jiv a leži na danes močno splaniranem terenu, k je r je bil včasih gozd. Po pripovedovanju gospodarja je bil teren pred p lan iran jem ponekod tudi po tri m etre višji. Ta gozd je grof Barbo v času m ed obem a vojnam a prodal kmetom. Sem moram o brez dvoma lokalizirati vsaj del gomil, ki jih om enjajo poročila okrog R akovnika.1 1 V kolikor niso gomil na tem mestu prekopali že v om enjenih letih, so bile za časa k rčen ja gozda in p la n iran ja med obem a vojnam a uničene. Grof Barbo si je pri p ro d aji tega zem ljišča zagotovil, d a mu k m etje izročijo vse arh e o ­ loške predm ete, n a katere bi p ri svojih delih naleteli, delno pa je še tudi sam kopal v tem času. K m etje so predm ete vsaj delno grofu tudi oddajali. V grofovi zbirki so bile tudi izkopanine iz prvih izkopavanj. Med drugo 1 0 Steklasa, Zgodovina župnije Sent R upert na D olenjskem , Lj. 1913, str. 8. 1 1 Steklasa, 1 . c. 8; IMK 14, 1894, 38. svetovno vojno je bil Barbov grad razrušen, usoda arheološke zbirke grofa B arba mi ni znana. N a n jiv i posestnika Zupančiča se k ljub splaniranem u terenu še danes dobe tako izkopanine iz časa Ilirov kot Rim ljanov. H alštatske najdbe so bolj sporadične, očitno ostanki iz že uničenih gomil. Podobnih najdb je po izjavi gospodarja Zupančiča bilo mnogo tudi na sosednjem terenu. P rav tako p a se dobe tudi ostanki iz rim ske dobe, tako iz grobov kot arhitekture. Značaj arh ite k tu re je popolnom a neznan, po gospodarjevem pripovedo­ v an ju p ri malo globljem o ran ju stalno n alete na isti njivi na ostanke starih, očitno rim skih zidov. To je vse, k a r vemo o n je j. Opis najdb a) iz halštatske d o b e. Leta 1936 j e grof Barbo podaril N arodnem u m uzeju tri predm ete, ki izvirajo verjetno tu iz bližine in jih priključujem objavi letos izkopanih predm etov. Sestav n ajd b e je neznan. 1. B ronasta zapestnica, m asivna, nesklenjena, konca se stikata. V nanji rob je široko nažlebljen, žlebovi so ponovno profilirani. Pr. 11,3 cm, deb. 0,6 cm. Inv. št. P 7128. Tab. I, 1. 2. Bronasto kolesce. Z unanji in n otranji obod sta povezana s štirim i prečkam i. Pr. 4,7 cm. Inv. št. P 7130. Tab. I, 3. 3. Bronasto kolesce. Zunanji obod, ki je delno fragm entiran, in notranji sta zvezana s štirim i prečkam i. Pr. 4,7 cm. Inv. št. P 7129. Tab. I, 2. M orda p rip ad ata kolesci k okrasu konjske opreme. Vsi ostali predm eti izvirajo iz letošnjega leta. P redm eti pod št. 4, 5, 6 in 7 so bili najdeni, po pripovedovanju gospodarja, skupaj. 4. O broček od pasne spone, udet v okov iz bronaste pločevine, s katero je bil p ritrje n na pas. O broček je na vnanji strani razčlenjen s širokimi žlebovi. 5 cm dolg okov iz bronaste pločevine je bil n a vrhnjem zunanjem robu rahlo napiljen in p ritrje n z dvem a kovicam a na pas. Zadnji del b ro ­ nastega Okova je nazaj upognjen. Pr. obročka 3,2 cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. P 10011. Tab. I, 4. 5. Sličen okov od pasne spone z obročkom, ki je na vnanji strani ra z ­ členjen s širokim i plitvim i žlebovi, ti pa so ponovno razčlenjeni s trem i plastičnim i črtam i D. okova 5 cm. Pr. obročka 3,5 cm. Deb. 0,5 cm. Inv. št. P 10012. Tab. II, 4. 6. F ragm ent ovratnice iz m asivne bronaste žice, okroglega preseka. Na vnanjem robu je okrašena s prečnim i žlebiči. Vel. oh ran jen eg a fragm enta 10,5 cm, deb. 0,5 cm. Inv. št. P 10013. Tab. II, 3. 7. F ragm enti bronastih votlih zapestnic. F ragm enti so na zunanji strani ornam entirani s prečnim i gostimi zarezam i, ki se kom binirajo z okrasom dveh kanelur, ki sto jita v 0,4 cm razm aku. Deb. zapestnice 0,5 cm. Vel. največjega fragm enta 6,2 cm. Konci zapestnic so bili vdeti drug v drugega. Inv. št. P 10015, Tab. II, 1 . 8. B ronast gumb z 2,5 cm široko glavico iz bronaste pločevine. Glavica je na zunanjem robu napiljena. Zanka na no tran ji strani ni ohranjena. Inv. št. P 10014. Tab. II, 2. Podano halštatsko gradivo samo po sebi ni pomembno niti redko. Žal p red sta v lja po vsej verjetnosti ves ostanek številnih gomil okrog R akov­ nika. Ne d a bi bilo potrebno ob teh skrom nih o stan k ih n a v a ja ti številne paralele, lahko ugotovim o, da p rip ad a gradivo sred n ji in predvsem m lajši h alšta tsk i dobi in d a je bogato zastopano n a sam ih n ajd iščih iz M irenske doline kot tu d i drugod v tem času. b) I z rimske dobe. P ri n ajd b ah iz tega časa smo toliko n a boljšem , d a nam je možno rek o n stru ira ti vsaj delno en grob. G rob I. G rob je bil obdan s ploščatim i kam ni, ki so bili povprečno visoki 60 cm, široki do 40 cm in debeli do 6 cm te r so od vseh štirih stran i o b d ajali žaro. N a vrhu pa je bil grob p o k rit z napisno ploščo. N apisna stra n je b ila o b rn je n a navznoter in je zaradi tega napis odlično o h ra n je n in čitljiv. Ž ara je b ila delno zd robljena in jo n a jd ite lji niso ohranili. O stali grobni pridevki so o h ran je n i (sestav groba dajem po p rip o v ed o v an ju n a j­ d iteljev in je zanesljiv). 1. N apisna plošča (titulus) je iz zrnatega b elega m arm ora, napisna stran je delno p re k rita s sigo. 5,6 cm širok rob je d v a k ra t p ro filiran . N a­ pisno p o lje je vglobljeno.V p rv ih dveh v rstah so črk e visoke 3,5 cm in široke do 3 cm. V zadnjih v rstah visoke 3,5 cm in povprečno 1,5 cm široke. N apisna plošča m eri 45 X 42 cm in je 6 cm debela. Togivepus O ptati, f(ilius). et M elissa. C ai(filia), vivi f(ecerunt) sibi. et. Sperato, f(ilio) an(norum ). XVIII V napisu sta dve ligaturi, o b a k ra t je vezan I s k ra tk o črtico nad zad n jo ozirom a v drugem p rim eru nad p rihodnjo črko (sl. 8). N apisna plošča je v D olenjskem m uzeju v Novem m estu. 2. O lje n k a iz rdeče gline. N ajo b ičajn ejšeg a tip a z žigom FO R TIS na dnu. Rahlo vglobljeno dno je k anelirano s trem i krožnim i, koncentričnim i kaneluram i. P lastični obroček, ki loči diskus od ram ena, n a k aterem sta dve plastični, n ep red rti vzboklini, ni zak lju čen v disku, am p ak tv o ri kanal, ki se n a nosku okoli o d p rtin e za ste n j nekoliko razširi in zak lju či v loku. D. 11 cm, viš. 3 cm. Inv. št. R 8085. Tab. III, 2. 3. Čaša g u b an k a iz stekla. F rag m en tarn o o h ran je n a. Izraz ita noga im a proti sredini dvignjeno dno, tru p se pro ti v rh u raz širja, rahlo usločen v ra t je n ag n jen navzven. Viš. 9,5 cm, pr. dna 3,5 cm, deb. stekla 0,5 mm. Inv. št. R 8086. Tab. Ill, 1. 4. B akreni as cesarja Lucia Vera. A : L VERVS AVG ARMENIACVS G lava L. V era desno R : TR P IIII IMP II COS II S C na obeh stran eh v polju. V ik to rija stopa levo, v levici drži palm ovo vejo, v desnici venec. Leto dec. 163—dec. 164. T eža 10,90 gr, vel. 27—27 mm. K ovnica Rim. RIC 1392. T udi o stale n ajd b e izv irajo iz grobov, toda ne iz istega. P rip a d ajo če grobno gradivo je bilo uničeno. Tako je b ila n ajd en a fib u la v žari, ki ni o h ran jen a, Titov novec v grobu, obdanem s ploščam i, H adrianov na p o v r­ šini nekega drugega groba. Stane G abrovec: Poročilo o slučajnih n ajd b ah v Sloveniji SV KB.1Ž PRI- MORAVČA-M 1_E6>END M ■ mili I PRVA POZ.IPAVA OKOLI L 1 0 0 pRVG>A POZIDAV* V 15. STOJ. IV///////! TRETJA POZIRAVA OD O "19^- Četrt a po zipa v a po h. s v e t . vojni PftJTUČlE PP.V&.6 HI&L TL * PA.VE H 1/16 iv o m « , L*PI« »AZA H J P ft_E Z R lTEM J T L A IZ. b \ O Z A IK /X PRI ftlKV VIU t lTT kaIZë ik ü t) K.LET pRVÛsB Ht&C TLA DROBNICE A V C iV /Ä T A c 49SS X I5/V L l&NAcipr *4E>lZ lllll lllllllill ll z id o v je neznaneûjv po r ek u v r in ZID IZGvINE I ----M N *)D l£tE RIAS. N AG.ROBNEGA SPOKE NIKA- 5. F ib u la iz brona. Visok lok pravokotnega p resek a z glavičastim profi­ lira n im izrastkom na sp red n ji stra n i in trem i m anjšim i izrastk i na zadnji stran i loka. Igla je p ri trje n a n a ša rn ir v 3,5 cm širok p rečn i nosilec igle okroglega preseka, ki je na koncu p ro filiran z dvem a prečnim a kanelu- ram a. V rh n ji del ležišča igle je o rn am e n tiran z vrezanim i rom boidi. D. 6,5 cm, viš. 3 cm. Inv. št. R 8084. Tab. III, 3. Sl. 8. S traža p ri Št. R upertu. N apisna plošča iz groba I. 6. B ak ren i as c e sa rja Tita. A : IMP T CAES VESP AVG P M TR P COS VIII. G lava T ita z lovorjevim vencem , desno. R : AETERNIT AVGUST S C levo in desno v polju. A eternitas sto ji desno, z levo nogo stopa n a globus, v levici d rži cornu copiae, v desnici žezlo. Leto 80. K ovnica Rim. Teža 11,37 g, vel. 25—26 mm RIC 123. 7. B ronasti dupondius H adriana. A : IMP CAESAR TRAIANUS HADRIANUS AVG G lava H adriana z žar- kovno krono, desno; na levi ram i je obleka. R : PONT MAX TR PO T COS III S C na obeh straneh v polju, FORT RED spodaj. F ortuna sedi levo. V levici drži cornu copiae, v desnici krm ilo. Leto 119. Kovnica Rim. Teža 12,98 g. Vel. 28 mm. RIC 571. Grob z napisno ploščo je časovno om ejen po najdbi novca1 2 v grobu. P red letom 164 grob ni mogel nastati. Z ozirom na stil črk v napisu se od te letnice ne smemo preveč oddaljiti. N apisna plošča je to rej iz druge polovice drugega stoletja. Im e Togivepus je pri nas neznano, pač pa imamo im ena kot Togio, Togius, Togus; predvsem v Noriku. P rav tako poznamo im ena s korenom drugega dela:1 3 Vep., Vepo, Vepus, Veponus, Veponius, Veponia, Vepogenius, Vipo. G entile Vepo se dobi na spom eniku iz bližnjega Tržišča pri M okronogu (CIL III, 10795 s popravkom P rem ersteina CIL III, p. 2328, 28 add.). V ečina teh imen je iz N orika. Rendič1 4 našteva ime Vepus, ki se dobi tudi n a Livanskem polju (Spomenik 88, 1938, 122 n. 22, z risbo) med ilirskim i imeni. H older1 5 ga ima za keltskega. Grško im e M elissa je tudi že znano v naših k rajih (CIL III, 2185, 5635, 4977). Zanim iva je ta kom binacija očitno domačega in grškega imena. K ronologija do sedaj znanega rim skega dela grobišča je drugo sto­ letje. Tu opisani predm eti, predvsem pa denar, to potrjuje. F ib u la pod št. > je sta re jša v arian ta te vrste. Prečni nosilec igle je brez okrasa, izrastki na obeh koncih loka so m ajhni. Po Kovrigovi1 6 nastopi ta tip v 3. stoletju. Na našem najdišču je, sodeč po ostalem gradivu, vsaj že iz začetka 3. sto­ letja, če že ne iz d ru g e polovice 2. stoletja. N aseljenost M irenske doline v rim skem času je prav tako že bogato izpričana. Skozi dolino je šla rim ska cesta iz T rebnjega (Praetorium La- tobicorum) v Savsko dolino. T rasa ceste, ki jo n av ajata P rem erstein-R utar,1 7 seveda ni gotova, am pak jo le domnevamo po več ali m anj slučajnih najdbah iz doline. Tudi beneficiarna postava v T rebnjah je bila delno ustanovljena z ozirom na to cesto.1 8 Blizu rim ske ceste je ležala tudi naša postojanka. Ne da bi hotel navajati in dopolnjevati še en k rat vseh n ajd b iz M irenske doline, om enjam le Malo Sevnico pri Mirni, k jer gre očitno za večje rim sko naselje, o katerem pa še danes ničesar ne vemo, dasi ga om enjata že F re y e r in A rneth.1 9 K m etje še danes pri globljem o ran ju zadevajo na zidove. Mnogo rim skega d en a rja iz te postojanke h ran i do­ mačin Ambrožič v svoji numizmatični zbirki. 1 2 Vse novce je določil A. Jeločnik, za k ar se mu tudi na tem mestu zahvaljujem . 1 3 Za sestavljenke z Vep-mi je dal ljubeznivo na razpolago svojo kartoteko z zbrano literaturo J. Sašel. Tudi na tem m estu n aj lepša hvala. 1 4 Ilirska onom astika na latinskim natpisim a u D alm aciji. 3. P rilog V jesniku za arh. i hist. Daim. 52, 1948, 28. 1 5 Cfr. Žganjer. V jesnik za arh. i hist. Daim. 53, 1952, 18 in tu citiranega H older ja , Altcelt. Sprachschatz 5, 178. 1 6 Kovrig, D ie H aupttypen der K aiserzeitl. Fibeln in Pannonien, 1937, str. 125. 1 7 P rem erstein-R utar, Römische Strassen, str. 26. 1 8 Saria, GMDS 22, 1941, 36. 1 9 F reyer, M itth. d. Hist. Vereins 1851, str. 26, A rneth, W iener Sitzungs­ berichte phil. hist. CI. 6, 206. 3 Trebnje Važna rim ska postojanka Praetorium Latobicorum čaka na eni stran i še sistem atičnih izkopavanj kakor tudi objave že do sedaj znanega g ra­ diva, od katerega poznamo v dobri obdelavi zaenkrat le številne kam enite spom enike te beneficiarne postojanke. Letos je C erk Anton daroval m uzeju v L jubljani rim sko tehtnico, ki je bila n ajdena leta 1929 med državno cesto in občinskim poslopjem . Ker tovrstno gradivo pri nas ni posebno bogato, v te j zvezi tehtnico objavljam . i. Rim ska tehtnica, prelom ljena, iz brona. O ba konca tehtnice sta za­ k ljučena s stožčasto glavico, m anjši del, na katerega so obesili predm et, je kvadratnega preseka in im a tri zanke; zgoraj je zanka, n a kateri je te h t­ nica visela, spodaj in ob strani za obešanje predm eta. D aljši del, kam or so obešali utež, je tanjši, rom bičnega preseka, označen z zarezam i, ki so označevale težo. D. 21,5 cm. Inv. št. R 8081. Tab. II, 5. 4. Dobe pri Kostanjevici K ostanjevica z okolico je arheološko že znana tako po najdbah iz ilirske kot iz rim ske dobe. Om eniti je tre b a predvsem Sv. Križ, k je r so našli po Pečnikovem poročilu2 0 na Starem gradu, k je r je bilo ilirsko gra­ dišče, ostanke iz halštatske, latenske in rim ske dobe, pod gradiščem na njivah proti Sv. K rižu p a halštatske grobove. V Narodnem m uzeju je nekaj nad 50 predm etov iz gomil iz okolice K ostanjevice, večina iz Pečnikovih izkopavanj leta 1891, ki niso točno lokalizirana. D obe leže 2 km zahodno od K ostanjevice ob poti proti Novemu mestu. V literatu ri2 1 so do sedaj om enjeni le rim ski grobovi in gomila. Spomladi leta 1953 so v bližini vasi v gozdu na prostoru ca. 20 m2 otrebili gozd, da napravijo drevesnico. Zem­ ljišče je last K arla K untariča iz Dob, kopala je gozdna uprava. P ri tem so naleteli na prazgodovinske žgane grobove in jih uničili. V celoti je bilo uničenih devet grobov, desetega je izkopal prof. M. Kugler iz Brežic. Po podatkih, ki sem jih še mogel dobiti, so bili grobovi izrazito v vrstah, ugotovljeni sta bili dve vrsti v smeri sever—jug, grobovi so stali v raz­ d alji 4—4,5 m, vrsti pa sta bili m ed seboj oddaljeni 7—8 m. Žare so bile razm erom a plitvo pod površino, vendar je zaradi velikosti žar dno groba doseglo globino 80—100 cm. Grobovi so bili delno, ne vsi, pokriti s kam ni­ tim i ploščami, ki so delno ostale še na terenu in m erijo do 60 X 60 cm in so debele od 10 do 35 cm. V vseh grobovih so bile velike žare, približno veli­ kosti kot je o bjavljeni prim er. Y njih so bile večkrat še m anjše posode, n ekatere b a je z ročkam i, kalcinirane kosti in pepel. O kakršnihkoli ko­ vinskih najdbah ni vedel nihče ničesar povedati. Grobna jam a ni bila izrazito oblikovana, v enem prim eru je bila nad kam nito ploščo n ajdena m ajhna posodica. Grobovi leže v ilovnati zem lji. Od desetega groba, ki ga 2 0 IMK 14, 1904, 194. 2 1 Pečnik, 1 . c. 194. je izkopal prof. Kugler, je o h ra n je n a žara v fragm entih in deli skodele, ki je b ila v n jej. T a grob ni bil p o k rit s ploščo. 1. Ž ara iz sive gline, m ešane s peskom. Ravno dno je na zunaj rahlo poudarjeno. N estrogo bikoničen tru p ima največjo površino v sredini, prehod v v ra t je po u d arjen s trem i horizontalnim i linijam i, sre d n je visok Sl. 9. Dobe p ri K ostanjevici. Žara iz groba 10 v ra t im a horizontalno razvrnjeno ustje. Tik pod največjo površino im a žara horizontalno plastično rebro, razčlenjeno z odtisi p alčke ali kakega d ru ­ gega drobnega predm eta; na štirih sim etrično razpostavljenih koncih se plastično reb ro razširi v 3—4 cm dolge in 2 cm debele plastične držke. Pr. dna 16,5 cm, n ajv eč je površine 62 cm, u stja 36 cm, viš. cca. 55 cm. Žara je delno sestav ljen a in se n a h a ja tren u tn o še v brežiški gim naziji. 2. F ragm enti skodele z navznoter uvitim ustjem . Dno je dvignjeno. Pr. dn a 8 cm, viš. in pr. u stja se iz fragm entov n e da ugotoviti. Na podlagi žare lahko grobišče s precejšnjo gotovostjo uvrstim o v ma- riborsko-ruško grupo. V velikih žarah iz te grupe imamo nedvom ne p aralele tako po form i kot po okrasu. Tudi skodela z navznoter ovitim ustjem , dasi kronološko netipična, je v m ariborsko-ruški grupi zelo pogosta. P om anjkanje kovinskega inventarja, ki je tudi v m ariborsko-ruški grupi relativno redko, izenačenost grobnih najdb, tako da nimamo velike razlike v bogastvu po­ sam eznih grobov, am pak so vsi grobovi enakom erno zm erno bogati, to ugo­ tovitev le p o trju je. Način pokopa tudi ustreza m ariborsko-ruški skupini. V te j zvezi bi samo om enil še najdbo m ajhne posodice nad kam nitno ploščo, ki jo m oram o tolm ačiti v zvezi z grobnim kultom . P rim er, ki je prav tako izpričan v samem M ariboru in tudi drugod, n. pr. n a Bledu. S tem je dana tudi okvirna d atacija: H allstatt B po Reinecku (1000—850). Pom en novo odkritega grobišča je velik in leži v geografski legi novega najdišča. M ariborsko-ruška grupa je geografsko ozko om ejena v glavnem na P odravje. N ajnovejša S taretova izkopavanja v Dobovi so odkrila podobo tega časa in te skupine v Posavju. Bistveno slabše pa poznamo istočasne najd b e iz D olenjske. O strožnik je m ariborsko-ruški grupi časovno gotovo paralelen, kako daleč p a sega k u ltu rn a paralelnost, vemo še vse prem alo. K ostanjevica leži p red vrati bogatih dolenjskih najdišč in bo v mnogočem lahko razjasn ila razm erja med m ariborsko-ruško in m okronoško skupino (da tako im enujem H allstatt B horizont D olenjske) in n ju n a vplivna raz­ m erja. Mordia razjasni tudi konec ozirom a prehod m ariborsko-ruške grupe v nove tvorbe, ki so do sedaj delno prav tako nejasne. Že poznano halštatsko gradivo iz kostanjeviške okolice, ki ga hrani N arodni m uzej, je iz gomil in časovno m lajše. Tipološko ga k arak terizira vaška vozlasta, čolničasta in certoške fibule. T orej časovno 700—400 pr. Kr. po golem tipološkem m erilu. P ri ogledu novega najdišča me je študent F. K uhar opozoril še n a druga arheološka najdišča v bližini, k je r so km etje že izkopali žare in d ru g e predm ete. P ri bodočem izkopavanju novega n a j­ dišča, ki bo nujno, bo treb a tudi ta znanstveno preveriti in klasificirati. ZUSAMMENFASSUNG B ericht über einige Zufallsfunde in Slowenien Sv. Križ bei Moravče Auf der Stelle, wo Ložar im Jahre 1939 das P resbyterium einer in neu erer Zeit aus unbekannten G ründen zerstörten spätgotischen K irche entdeckt hat, konnte man beim N eubau eines W ohn- und W irtschafts­ gebäudes den gesam m ten G rundriss der gotischen K irche und ausserdem noch Reste aus ä lterer Zeit feststellen (siehe Plan). So z. B.: Reste rö­ m ischer A rchitektur m it Mosaik (Abb. 1, 2). Ih r U rsprung reicht w ah r­ scheinlich in die zw eite H älfte des 1. Jahrhunderts zurück. W eiter ist da ein röm ischer G rabstein des Cesernius, d er später als Schw ellenstufe der spätgotischen K irche verw endet w urde (von diesem G rabstein sind n u r d er obere und der u n tere Teil erhalten Abb. 3, 4, 5); ebenso auch ein röm ischer Sarkophag (Abb. 6), in dem zwei altslaw ische Skelette m it typischen K öttlach-K ulturbeigaben b estattet w urden. D ieser heute be­ deutungslose O rt ist ein interessantes Beispiel einer fast kontinuierlichen Besiedlung. F ü r den Bau der röm ischen A rch itek tu r w urde w ahrscheinlich die noch heute an dieser Stelle sich befindende Q uelle m assgebend. D urch die T rüm m er der röm ischen A rchitektur, die m indestens noch im 3. Ja h r­ h u n d ert u. Z. bestehen m usste, w urden altslaw ische A nsiedler herangelockt, die dort ih re Toten begruben. D urch die T rüm m er der röm ischen A rchi­ tek tu r, ebenso als vielleicht auch durch das A ndenken an die altslaw ische N ekropole, w urde auch der Bau ein er christlichen K irche bedingt. D er H ügel G radišče (Ringwall) u n terh alb des heutigen D orfes gestattet aber auch die A nnahm e einer B esiedlung bereits zu r Zeit der Illyrer. Straža bei St. Rupert In dem A cker des Besitzers Zupančič w erden sporadisch noch im m er G egenstände aus der H allstatt Zeit ausgegraben, die w ahrscheinlich als letzte R este zah lreich er G rabhügel, die sich hier befanden (Anm. 11), b e­ trac h tet w erden dürfen. D as gesam m te Inventar der vorherigen A usgra­ bungen, w elches im Besitze des G rafen Barbo sich befand, ist h eute v er­ schollen. D as im Ja h re 1953 auf dem h eute bereits plan ierten T errain gefundene M aterial (Tab. I, II) lässt hauptsächlich au f den Junghallstatt schliessen. Auf der gleichen Stelle findet m an auch R este röm ischer A rchi­ te k tu r und G räber. Ein G rab w ar von S teinplatten um geben und m it einer A ufschrifttafel (Titulus Abb. 8),zugedeckt. In dem selben G rabe befand sich noch eine U rne, ein F altenbecher (Tab. Ill, 1), eine Ö llam pe (Tab. III, 2) und eine M ünze des Lucius V erus aus dem Ja h re 164; auch aus den übrigen R esten ist zu schliessen, dass w ir hier m it einer N ekropole aus dem 2. Ja h r­ h u n d ert u. Z. zu tun haben. D ie S tätte befand sich w ahrscheinlich in der N ähe der röm ischen S trasse aus P raetorium Latobicorum , nach dem Savetal. Dobe bei Kostanjevica G elegentlich der W aldrodung zwecks E rrich tu n g eines B aum gartens w urden 9 illyrische G räb er m it U rnen, grösstenteils m it P latten zugedeckt, zerstört. Aus dem 10. G rabe ist eine U rne erhalten, ebenfalls F ragm ente ein er Schüssel m it einem nach innen gebogenen M undsaum . M etallgegen­ stände w urden im 10. G rabe nicht gefunden. Es ist w ahrscheinlich, dass m an M etallgegenstände auch für die übrigen G räber nicht annehm en kann. D ie erw ähnte U rne h a t ih re P arallelen in den grossen U rnen d er M aribor-R uše G ruppe und auch der zerstörte Teil der N ekropole gehört in diese Zeit. H ier haben w ir vorläufig das südlichste Beispiel für die M aribor-R uše G ruppe in Slowenien, es ist auch am nächsten den grossen U n terk rain e r F undorten. D urch vollkom m ene D urchforschung dieser N ekropole könnte m an w ichtige A ngaben fü r das V erhältniss des H allstatt B H orizontes im D rava- und Save-G ebiet einerseits und der U n terk rain e r F undorte (Mokronog) anderseits gewinnen.