PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 34 (13.567) Trst, sobota, 10. februarja 1990 Zaradi prihoda Kohla in Genscherja Baker še en dan v Moskvi Protipredlog Gorbačova o številu enot v Evropi Včeraj Baker pri Gorbačovu - Previdno o morebitni združitvi Nemčij »Konstruktivni« ameriško-sovjetski pogovori o problemih razorožitve MOSKVA — Z obiskom pri Mihailu Gorbačovu se je zaključil tridnevni obisk ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja v Moskvi. Tam se je največ pogovarjal s svojim sovjetskim kolegom Eduardom Ševardnadzejem, državnika pa sta glavno pozornost namenila pripravi ameriš-ko-sovjetskega vrha junija letos v Washingtonu, pogledom velesil na najrazličnejša vprašanja mednarodne politike in nemškemu vprašanju, kot tudi pogovorom o razorožitvi. Glede pogovorov tako z Gorbačovom kot s Ševardnadzejem do včeraj zvečer ni bilo objavljeno skupno sporočilo. Opazovalci menijo, da so temu vzrok nekatera razhajanja v pogledih na morebitno združitev obeh nemških držav. Kot je poročala sovjetska televizija, so pogovori Gorbačova z Bakerjem trajali kar štiri ure. Gorbačov naj bi svojemu gostu predlagal, naj bi tako ZDA kot SZ skrčile število vojakov v vsej Evropi na 195.000 mož. S tem je sovjetski predsednik posredno odgovoril na Bushev predlog, naj bi Sovjetska zveza skrčila število svojih vojakov v Srednji Evropi na 195 tisoč. »Sovjetska zveza se zavzema za tako skrčenje v vsej Evropi, če pa predlog ZDA ne ustreza, potem kot zgornjo mejo predlagamo 225.000 vojakov na vsaki strani,« je glede ameriškega predloga še povedal Mihail Gorbačov, ki naj bi Po navedbah sovjetske TV tudi izrazil pričakovanje, da dobi odgovor na ta predlog še pred Bakerjevim odhodom iz Moskve. Seveda pa Gorbačov in Baker nista mogla mimo nemškega vprašanja, ki je bilo eno od osrednjih tudi na pogovorih s Ševardnadzejem. Glede morebitne združitve obeh Nemčij naj bi tako Gorbačov kot Baker pokazala »zanimanje, da do rešitve nemškega vprašanja pride v evropskem kontekstu in da nastane miroljubna država, ki bo lahko živela v sožitju s svojimi sosedami, ne da bi za kogarkoli predstavljala kakršnokoli nevarnost.« O pogovorih v zvezi z morebitno združitvijo nemških držav pa je Eduard Ševar-dnadze dejal, da sta imela z Bakerjem glede tega številne predloge, ki pa se za zdaj v nekaterih pogledih še razhajajo. Pred srečanjemw z Gorbačovom pa je Baker nadaljeval svoje pogovore s Ševardnadzejem. Sovjetskemu kolegu je ameriški državni sekretar predstavil nove ameriške predloge glede ugotavljanja števila mahevrirnih raket na letalih in števila proizvedenih, a še ne »razmeščenih« raket. Predlagal je tudi novo »formulo« za nadzorovanje poskusnih izstrelitev jedrskih raket in nova določila za ugotavljanje števila letal in oklepnih vozil. Tako Ševardnadze kot Baker sta pogovore o razorožitvi ocenila kot »konstruktivne«. Ob ostalih regionalnih problemih pa je Baker Ševar-dnadzeju predstavil tudi ameriški predlog glede sestave nove afganistanske vlade. Pri tem naj bi ameriška stran popustila glede Nadžibulaha, ki naj bi po ameriškem predlogu vodil začasno vlado, vendar pa naj bi se nato »umaknil«. Ševardnadze naj bi ta predlog sprejel brez konkretne obveze, glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasi-mov pa je dejal, da ameriški načrt ne upošteva dejanskega stanja v Kabulu in tudi ne težav, s katerimi se mora Nadži-bulah dnevno soočati. James Baker je za dan podaljšal svoje bivanje v Moskvi, da bi se tako lahko srečal z zahodnohemškim kanclerjem Kohlom in njegovim zunanjim ministrom Genscherjem, ki danes prihajata v Moskvo, kjer bo nemško vprašanje v ospredju pozornosti tudi na pogovorih s Sovjeti. Na mejah tudi blokade avtoprevoznikov Stavka carinikov Prevozi v krizi Vlada odobrila odlok o reformi carinske službe Jutri bodo stavkali tudi francoski cariniki Študentsko gibanje v vrtincu polemik Črni panter vztraja pri zasedbah univerz V ospredju vsa protislovja jugoslovanske stvarnosti Razhajanja v skupščini o kosovskem vprašanju RIM Problematika univerze je vedno bolj v ospredju pozornosti vse italijanske javnosti. Nezadovoljstvo študentov zaradi številnih nerešenih vprašanj, še zlasti pa nad zakonskim osnutkom ministra Rubertija o avtono-hiiji univerze, ki je privedlo do protes-thih oblik, kakršnih ne pomnimo od Znamenitega leta 68, se še ni poleglo. P J vsepovsod poročajo o ognjevitih Študentskih skupščinah. V ospredju je zlasti razprava o tem, ali naj se zased-univerz nadaljujejo, ali pa naj to °bliko protesta opustijo in pristanejo ha pozive samega ministra Rubertija, M ponuja izboljšave zakonskega osnutka, pa tudi drugih političnih Predstavnikov. . V tem okviru je izbruhnila tudi po-Jeniika med študentskim gibanjem in komunistično partijo, ki je preko od-Sovornega za univerzo Umberta Rani-orlja prav tako pozvala študente, naj Prenehajo z zasedbami in pristanejo ’ ^ pogajanja z vlado za izboljšanje zakona o avtonomiji univerze ter sploh Za izboljšanje pogojev in odnosov na italijanski univerzi. Prva polemična bodica je prišla s strani proletarske demokracije, ki očita KPI, da se je uklonila logiki pogajanj z ministrom. Ob Ranierijev poziv se je obregnil tudi vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Gianni Cuperlo. Naloga KPI ni ta, da narekuje, kaj je treba narediti, temveč da ponudi študentskemu gibanju vso politično pomoč v boju za ovrednotenje vloge univerze, ki jo je treba osvoboditi vseh spon gospodarskega pogojevanja, pravi Cuperlo, zato so vsi poskusi, da bi normalizirali to gibanje, brez smisla, kajti to gibanje je povsem avtonomno in brez političnih botrov in njegovo notranjo dialektiko je treba razumeti in spoštovati. Včeraj je vodstvo KPI krepko omililo Ranierijeve izjave. V poročilu tajništva stranke je rečeno, da bo študentsko gibanje samo odločalo o oblikah nadaljnjega demokratičnega in nenasilnega boja. Tajništvo se nato NADALJEVANJE NA 2. STRANI JANJA KLASINC BEOGRAD — Vsa protislovja jugoslovanske stvarnosti, predvsem pa različna koncepta reševanja kosovskega vprašanja sta prišla do izraza tudi v dvodnevni razpravi jugoslovanskega parlamenta. Čeprav je predsednik Drnovšek odprl v svojem uvodnem referatu celo vrsto vprašanj iz gospodarstva, notranje in zunanje politike, o katerih vseh 65 razpravljalcev skorajda ni spregovorilo. Govorili pa so predvsem o jugoslovanski rak rani -Kosovu. Toliko govorjenja v popolnoma nasprotnih smereh že dolgo ni bilo mogoče slišati v skupščinskih klopeh. Zdi se, kot da je bilo to doslej »rezervirano« za partijske sestanke, zdaj ko pa zveze komunistov praktično ni več, so se vse bistvene razprave končno prenesle v parlament. Skupščinsko razpravo je direktno prenašala beograjska televizija in delegatski spori so precej šokantno delovali na široko ob- činstvo. V 'Jugoslaviji namreč še ni prevladala zavest, da so različna mnenja nekaj legitimnega. Zato ker zlasti v Srbiji vidijo v vsakem, ki hoče kosovsko vprašanje reševati na miren in demokratičen način, sovražnike, je bila tudi delegatska razprava na zelo nizkem nivoju. Vse vprek so letele etikete separatistov, teroristov, kontrare-volucionarjev, sovražnikov Srbije in Jugoslavije in to predvsem iz srbskega in črnogorskega tabora. Slovenski in hrvaški delegati so pozivali k razumu, k dialogu z alternativnimi strankami na Kosovu, k ukinitvi izrednih ukrepov v tej pokrajini, medtem ko so makedonski in bosanskohercegovski delegati iskali rešitve nekje na sredini. Posebna zanimivost pa je bilo obnašanje albanskih delegatov s Kosova. Doslej so večinoma molčali ali pa brali drugje napisane referate, v katerih so obsojali svoje ljudstvo, sedaj pa so odločno rekli, da se ne more več vseh NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ameriške ocene glede Kosova <} ^ASHINGTON - Ameriški State r, Psrtment je pred dnevi ocenil, da so j>v*Padniki JLA na Kosovu zato, da bi IH hajkrajšem času vzpostavili red Sf/h etničnimi skupinami, ki so se njgPhdle in ne v vlogi sile za zmajša-ti(. hdroljubnega in legitimnega poli-tWt življenja«. To je za State Deje hhent izjavil Richard Boucher, ko v0j Ogovarjal na vprašanja o uporabi tticlj 6 na Kosovu. State department je va Objavil, da so na Kosovu jugoslo-bo ^ e oblasti ustanovile komisijo, ki Polir?.0,;ovila razloge, zaradi katerih je do |ba uporabila silo in če je prišlo St “er>ja človekovih pravic, ža , Department je pozdravil poziv precj a*09. ki ga je objavil predsednik šek; i(ecrtva Jugoslavije Janez Drnov-P0lit?akor tudi napore za uresničitev prir, ,c.njh in ekonomskih reform, ki bi Pikri, ue do mirne rešitve nakopiče-Problemov v državi, (dd) Emilija Romagna za Occhetta RIM Emilija-Romagna je s 77,9 odstotka glasov tista dežela, kjer ima Occhettov predlog o ustanovitvi nove politične formacije največ privržencev. Med posameznimi federacijami v Italiji pa je na prvem mestu Imola s 87,5 odstotka. Tako izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj posredovala tisku vsedržavna komisija KPI za kongres. Doslej se je o resolucijah, ki jih bo čez slab mesec obravnaval izredni kongres partije v Bologni, izreklo 4.461 sekcij, kar je okrog 45 odstotkov vseh partijskih sekcij v Italiji. Skupno je glasovalo že 142 tisoč članov partije od več kot pol milijona upravičencev. To pomeni, da je udeležba na sekcijskih kongresih dosegla 28 odstotkov, kar dokazuje, da je razprava, ki se je odprla v KPI, zelo občutena. Na vsedržavni ravni je odstotek zagovornikov Occhetto-ve linije znatno nižji kot v Emiliji-Romagni. V podporo predlogu za ustanovitev nove politične formacije se je doslej izreklo 65,1% članov, za »ne« pa skupno 34,9%. Od teh se je 31,1% izreklo za resolucijo Natte, Ingraa in Tortorelle, 3]8% pa za resolucijo Cossutte. Če podrobneje analiziramo dosedanje podatke, vidimo, da so v skoraj vseh federacijah Emilije-Romagne Occhetto-vi pristaši presegli 80 odstotkov. Na drugem mestu po Imoli je Modena s 86.6%. Premoč federacij Emilije-Romagne pre- kinja samo sicilska federacija iz Capo D'Orlanda s 84,2%. Sledita Bologna s 84% in Ravenna z 82,6%. Na deželni ravni sledijo Emiliji Basilicata z 72,9%, Molise z 72,5% in Sicilija z 72,2%. Neprijetne vesti pa prihajajo za vsedržavnega tajnika s Tridentinskega-Gornjega Poadižja. Tu je bila namreč prva resolucija deležna le 37,1%, medtem ko sta ostali dve resoluciji zbrali skupno 62,9% glasov. Na ravni posameznih federacij so najnižji odstotek za Occhettovo resolucijo zabeležili v Massi Carrari, kjer je prva resolucija dosegla samo 33,1%. Nekoliko višji, a še zmerom skrajno neugoden za Occhetta, je odstotek, ki ga je dosegel v Viareggiu, kjer je zanj glasovalo 36,9%. Skupno je doslej enajst federacij, v katerih vsedržavni tajnik ni dosegel 50 odstotkov. Te so Asti, Imperia, Bočen, Trento, Massa Carrara, Viareggio, Rim, Bari, Reggio Calabria, Catania in Carbonia. Cossutta je svoj največji uspeh dosegel v Astiju, kjer je zbral 36,9 odstotka, medtem ko jih je prva resolucija zbrala 46,5, druga pa 16,5. Na deželni ravni pa je Cossutta najbolj priljubljen ravno v naši deželi, kjer je doslej dosegel 9,3% privoljenj. Nihče pa ni zanj glasoval v Beneventu, Crotone-ju, Catanii, Ogliastri in Olbii. RIM — Italijanski cariniki nočejo popustiti. Pred štirimi dnevi so proglasili belo stavko za nedoločen čas, ker so po njihovem mnenju delovne razmere nevzdržne, težko pričakovana reforma pa v zamudi za dobrih petnajst let. „ Na Brenneru, v Aosti in drugod se na italijanski strani vije štiri kilometre dolga vrsta tovornjakov. Cariniki sicer redno opravljajo svoje delo od 8.00 do 14.00, vendar so popolnoma opustili delo v nadurah in dokaj pikolovsko aplicirajo vse carinske predpise. Tako je pri Sterzingnu včeraj smelo čez mejo 3.800 tovornjakov, kakih tisoč pa je še vedno ustavljenih na tovornem terminalu ali parkiranih vzdolž avtoceste, ki pelje v Avstrijo. Stanje postaja čedalje bolj kritično. Po štirih dneh na parkiriščih je marsikateri avtoprevoznik ostal brez denarja, le ponekod pa so poskrbeli za posebne prevoze, ki omogočajo voznikom tovornjakov, ki so parkirani najdlje, da pridejo do najbližje okrepčevalnice ali higienskih prostorov. Avtoprevozniki so tudi sami stopili v akcijo in poskrbeli za blokade, ki povzročajo nemalo težav rednemu prometu. Trdijo, da je italijanska carinska birokracija tako zamudna in zastarela, da je tudi brez stavke carinikov res težko priti preko meje. Kategorija carinikov se je avtoprevoznikom sicer opravičila za nevšečnosti, vendar je točno ob dveh zaprla urade, čeprav je iz Rima prišla vest, da je ministrski svet sprejel tekst delegiranega dekreta, ki naj bi odločal o bodoči sestavi nove carinske ureditve. Delegirani odlok vsebuje nekaj ključnih točk, ki bi morale postopoma privesti Italijo do primerno modernega pojmovanja carinske dejavnosti. Uprava naj bi postala agilnejša, izgubila pa naj bi »borbonsko« strukturo, po kateri so bile nekatere carine pomembnejše od drugih, kar se je odražalo tudi na prestižu in plačah funkcionarjev. Carine naj bi si priborile upravno avtonomijo in naj bi bile neposredno odvisne od finančnega ministrstva. Uslužbencem bi morali priznati povišek plače, obenem pa bodo podprli mobilnost osebja. Zaradi tega bodo gradili tudi stanovanjska-naselja, ki bodo na voljo carinikom na delu v odročnih krajih. Bistveno pa naj bi obnovili tudi carinsko birokracijo, ki naj ne bi več sledila na terjanju davkov, pač pa predvsem na preverjanju vero-dostonjosti spremnih dokumentov. Kljub sprejetju delegiranega odloka pa so italijanski cariniki izrazili prepričanje, da je treba čim prej uvesti reformo in to ne na podlagi odlokov. Za ponedeljek so tudi francoski kolegi najavili stavko, kar je med avtoprevozniki sprožilo val negodovanj. Na sliki (telefoto AP): poleg stavke carinikov je promet zastajal tudi zaradi blokade avtoprevoznikov Predsedniki skupščin Slovenije, Koroške in F-JK Tja tesnejše sodelovanje v okviru skupnosti A-A Ekološka katastrofa pred kalifornijskim Hungtingtonom Razlita nafta dosegla obalo V ZDA že polemike o zamudi TRBIŽ — Predsedniki skupščin Slovenije Miran Potrč, Koroške Karin Ac-hatzova in Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo so včeraj na že tradicionalnem letnem srečanju (njihov gostitelj je bil trbiški župan Anselmi) poudarili, da vse tri dežele želijo še naprej ostati gonilna sila v skupnosti Alpe-Jadran. S tem v zvezi je predsednik deželnega sveta Solimbergo tudi predlagal organizacijo seminarja, na katerem bi obravnavali skupne predloge, ki bi jih bilo potrebno uresničiti. Posvet naj bi bil že jeseni v Gorici, kasneje pa naj bi podobne posvete organizirali tudi v ostalih deželah skupnosti Alpe-Jadran. Po mnenju Solimberga naj bi na posvetu govorili o skupni politiki, ki naj bi privedla do večje konkurenčnosti podjetij in prispevala k uvajanju novih tehnologij. Dogovorili pa naj bi se tudi za skupne pobude, ki bi prispevale k razvoju kmetijstva ter ovrednotile kmetijska in gorska področja. Posebna Neresničen očitek o pripadnosti framazonski loži P2 RIM — Tajnik višjega obrambnega sveta in bivši poveljnik karabinjerjev general Pietro Corsini je včeraj podal ostavko. Na to njegovo odločitev je vplivala izjava podtajnika za kulturne dobrine v Andreottijev! vladi Luigija Covatte, ki je med znano Zavolijevo televizijsko oddajo »Noč republike« označil Cor-sinija kot pripadnika zloglasne ira-mazonske lože P2. Užaljeni general je Covatto pozval, naj čimprej dokaže to trditev, v nasprotnem primeru pa naj odstopi s svojega odgovornega mesta. Podtajnik je nemudoma priznal, da se je zmotil ter se generalu opravičil. Medtem je predsednik republike Cossiga zavrnil generalovo odstavke ter izrekel priznanje za vse njegovo dosedanje delo v višjem obrambnem svetu. pozornost naj bi bila namenjena tudi razvoju turizma, problematiki okolja in informiranja. Prav v zvezi z informiranjem bo že spomladi na Koroškem srečanje novinarjev iz treh dežel. Predsednik deželnega sveta pa je opozoril tudi na priložnosti, ki se ponujajo s perestrojko, odprtjem enotnega evropskega trga, z zahtevo Avstrije po vstopu v ES in z družbenim ter političnim razvojem v Jugoslaviji, predlagal pa je tudi ustanovitev posebne banke podatkov in zasedanja skupnih komisij, ki naj bi obravnavale skupne probleme. S Solimbergom sta se strinjala tako Achatzova (prva ženska na čelu koroške skupščine) kot Potrč, ki se je tudi zavzel za čim tesnejši in po možnosti neposreden stik med tremi skupščinami. Predsednik slovenske skupščine je govoril tudi o novostih v Jugoslaviji, na povabilo predsednika Solimberga pa bo že v kratkem o tem govoril tudi v deželnem svetu FJK. LOS ANGELES — Nafta s tankerja American Trader je dosegla ekskluzivno obalo pri Huntingtonu in New-portu. Zaman so bili torej napori ekip za »prve posege«, ki so tanker »obkolile« s plavajočimi pregradami. Obalni straži je uspelo zajeziti le del razlite nafte, ker so kot običajno prispeli na kraj nesreče prepozno. Nedvomno bo to ponovno sprožilo val polemik v ZDA, saj so tokrat poleg ptičev, rib, morskih levov in drugtih organizmov prizadeti predvsem petičneži, ki imajo svoje vile ob tej prekrasni kalifornijski obali. Naravovarstveniki že dalj časa zahtevajo, da bi se oblasti lotile takih nesreč s pomočjo helikopterjev, ki bi spuščali pregrade in kemična topila, na kraj nesreče pa bi prišli že po nekaj minutah. Pri razlitju nafte (tokrat je v morje končalo skoraj milijon litrov surove nafte) je vsaka zamujena ura usodna. Na sliki (telefoto AP): reševalne ekipe skušajo odstraniti nafto z obale. Vlada odobrila zakonski osnutek o vabi pesticidov v kmetijstvu RIM — Vlada je včeraj odobrila zakonski osnutek, ki določa strožja merila in pogostejše kontrole pri uporabi pesticidov v kmetijstvu. Kot je povedal podtajnik predsedstva Cristofo-ri, vlada s tem ni želela dati neke vrste odgovora na razpis referenduma glede uporabe pesticidov, temveč naj bi bil glavni cilj skrb za zdravje prebivalstva in čistejše okolje. Istočasno pa naj bi vlada s tem zakonskim osnutkom prehitela predpise na področju ES, če pa bo osnutek potrjen v parlamentu, naj bi po mnenju vlade odpadli tudi razlogi za referendum. Osnutek poleg začasnosti dovoljenj za proizvodnjo in prodajo pesticidov določa tudi še dopustne meje protipa-razitskih sredstev v živilih. Te omejitve pa bi morali najmanj vsakih sedem let prilagajati spremenjenim določilom Evropske skupnosti. Ob tem pa zakonski osnutek predvideva okrepitev predlaganih struktur za ugotavljanje rastlinskih bolezni, določa pa tudi obvezno ustanovitev konzorcija proizvajalcev in uvoznikov pesticidov, da bi na ta način zagotovili ustrezno odstranjevanje embalaže za protiparazitska sredstva, predvsem pa, da bi zagotovili šolanje kadrov, ki bi kmetovalcev nudili pomoč za pravilno uporabo pesticidov. Zakonski osnutek tudi predvideva izdajo posebnih dovoljenj za proizvodnjo, prodajo in uporabo protiparazitskih sredstev, vendar pa bodo ta dovoljenja veljala le za določen čas in jih bo treba stalno obnavljati. ZSMS je odslej Liberalna stranka LJUBLJANA — ZSMS se odslej imenuje Liberalna stranka, ne povsem formalno, niti po črki zakona in kongresnih sklepov, toda v praksi bo to odslej njeno ime. Tako so povedali njeni predstavniki na včerajšnji predvolilni konvenciji, ki je potekala pod velikim geslom »Prepričaj se, preden te prepričajo«. Predsednik Jože Školč je v začetnem govoru med drugim takole napovedal vladavino liberalizma: »Veseli me, da vas lahko pozdravim na pragu prehoda iz mračnega obdobja anarhije v obdobje vladavine liberalizma. Da»bo liberalizem zmagal je jasno že vsaj od našega portoroškega kongresa naprej. Skoraj petdeset let zatem, ko je bila, tako vsaj pravijo, država osvobojena, je sedaj prišel čas, da se resno začnemo ukvarjati z zaščito tistega, za kar pri svobodi gre: za svobodo vsakega posameznika. Za našo stranko je to srečen trenutek. Pravijo nam, da so druge stranke v svoje programe vključile najpomembnejše postavke naših programskih izhodišč; nas to ne moti. Ne moti nas, da smo bili zadnja leta preizkusni laboratorij demokracije. Nasprotno, to se mi zdi naravnost imenitno. Vem, da je vse, kar se je izposodilo iz našega programa dobro in upam, da se bodo stranke naših programskih izhodišč držale tudi pri svojem praktičnem političnem delu. Kar se pa nas samih tiče, pričakujemo, da se bo spomladi naša vloga v političnem prostoru potrdila.« , _ O liberalizmu samem pa je govoril dr. Slavoj Žižek, ki je poudaril veliko slovensko liberalno tradicijo. Edini se je dotaknil tudi perečega jugoslovanskega vprašanja, katerega rešitev vidi samo v vsesplošnem demokratičnem procesu. Za zgled je dal Albance, ki so v nemogočih razmerah ustvarili lastne demokratične stranke. In Jugoslavija?'Žižek je rekel: »Če se bodo o Jugoslaviji pogovarjali Miloševič, Morina in Šuvar, bo zagotovo razpadla, če pa bodo za mizo skupaj sedeli legitimni predstavniki slovenskega naroda, Rugova in predstavniki prebujajoče se srbske demokratične javnosti, pa je nemara dogovor o konfederaciji še možen.« Nato so prebrali kandidatno listo za zbor združenega dela in zbor občin. Kandidatno listo za družbeno-politični zbor pa bodo objavili čez en mesec na novi konvenciji. Novopečeni liberalci so se pohvalili s kandidati za republiško predsedstvo, med katerimi so: Marko Demšar, primarij in predsednik zdravniškega društva, Alojz Križman, rektor mariborske univerze, dr. Bogdan Oblak, bolj znan kot Hamurabi in Slavoj Žižek doktor filozofije in teorije politike. Niso še povedali, kdo bo kandidiral za predsednika republike in se torej pomeril s Kučanom in Pučnikom, zelo verjetno pa bo to mariborski rektor, izredno ugledni Alojz Križman. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki raznih jugoslovanskih demokratičnih strank, ambasad, kongresnik iz ZDA, predstavniki zamejskih organizacij, številni novinarji, tudi iz tujine. Rugova včeraj ni mogel priti, bo pa danes gost ZSMS. g c Včeraj zaključili berlinski kongres socialistov in socialdemokratov ES BERLIN — Zveza socialističnih in socialdemokratskih strank Evropske skupnosti je včeraj zaključila svoje zasedanje v Berlinu. Ob koncu nekajdnevne razprave in soočanja o najbolj aktualnih evropskih vprašanjih, so delegati sprejeli dolg in razvejan dokument, ki sloni v bistvu na treh osrednjih postavkah. Socialisti in socialdemokrati Evropske skupnosti so izrazili popolno podporo sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu in njegovemu vztrajnemu izvajanju pomembnih političnih in družbenih reform. V tem duhu zadobi tudi besedica perestrojka povsem drugačen in globlji pomen. Svoje priznanje SZ so socialisti potrdili tudi takrat, ko so dovolili zastopniku KPSZ Valentinu Falinu, ki je bil poleg zastopnika KPI edini zunanji gost kongresa, da je pristopil k govorniški mizi in pozdravil skupščino. Prav tako pozitivno so v Berlinu ocenili željo obeh Nemčij, da se združita, vendar le pod pogojem, da pride do združitve v bodoči »ve- liki Evropi«, ki ne bi smela biti enotna le gospodarsko, ampak tudi politično. Socialisti in socialdemokrati ES so ob tem dejali, da sta NATO in Varšavski pakt organizaciji, o katerih ne kaže razpravljati v tej fazi, čeprav so tudi dodali, da bi morala pogajanja o razorožitvi postopoma krčiti vojaški pomen obeh v imenu poglabljanja politične dialektike. Poleg tega pa so si evropski socialisti zastavili vprašanje o politični in družbeni bodočnosti Evrope, kjer se rušijo komunistične trdnjave. Po mnenju socialistov in socialdemokratov ES ne sme padec komunizma v vzhodnoevropskih državah postati zmaga divjega kapitalizma. Med avtoritarnim socializmom in poslovanjem tako imenovanih »Chicago Boys« obstaja tudi tretja pot, ki ji pravimo demokratični socializem. V imenu tega socialističnega gibanja bi morali gledati na bodočnost tistih sil, ki se rojevajo na pepelu komunističnih partij. • Črni panter zelo pohvalno izraža o tem gibanju, ki je končno po tolikih letih prebilo amorfnost študentov ter pokazalo s prstom na hude pomanjkljivosti italijanskega univerzitetnega sistema, ki so posledica malomarnosti dosedanjih vlad in vsega vodilnega razreda v Italiji. Močni pritiski na študentsko gibanje, naj prekine zasedbe univerz, prihajajo predvsem s strani strank vladne koalicije. Med drugimi se je včeraj oglasil tajnik rimske federacije PSI Marianetti, ki je izjavil, da se mora zasedba končati. To še ne pomeni, je dodal Marianetti, da se socialisti nočejo soočati z občutenimi problemi italijanske univerze, študentom pa priznava, da so s svojim protestom opozorili vso javnost na žgočo problematiko. Kako se bodo po vsem tem ravnali študenti, na katere pritiskajo tudi z očitki, da z zasedbo preprečujejo reden potek izpitov. Na rimski univerzi La Sapienza so po včerajšnji skupščini priredili tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da je mogoče opraviti izpite kljub zasedbi, ki je torej ne nameravajo prekiniti. Še vedno se nadaljujejo tudi polemike, ki jih je sprožilo predavanje Težka nesreča v kemičnem obratu BERLIN — Tri osebe so izgubile življenje, 19 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih v včerajšnji eksploziji elektropeči za proizvodnjo kalcijevega karbida v vzhodnonemškem Halleju pri Leipzigu. Po pričevanju očividcev je prvi eksploziji, ki je raznesla peč, sledila druga, po kateri so se vneli v zraku razpršeni delci kalcijevega karbida in koksa. Toplota je bila taka, da je za dalj časa gasilcem onemogočila, da bi pogasili požar. Elektropeč se skupaj z drugimi tremi nahaja v največjem vzhodnonemškem kemičnem koncernu Buna. Že pred časom bi morali te peči zapreti, ker niso več ustrezala varnostnim standardom, med drugim so do skrajnosti onesnaževale ozračje. Ob tem se že vsiljuje sum, da je uprava koncerna skušala pred zaprtjem do skrajnosti izkoristiti zmogljivosti peči, kar bi lahko botrovalo nesreči. Vsekakor pa je premier Modrow že imenoval posebno komisijo, ki bo razčistila vso zadevo. I bivšega rdečega brigadista Ghignoni-ja na fakulteti za politične vede rimske univerze La Sapienza. Spet se je oglasil predsednik senata Spadolini, ki je dejal, da bi bilo zelo hudo, ko bi na univerzo padla senca terorizma. Študentsko gibanje odgovarja, da spoznavanje preteklosti še ne predstavlja kaznivega dejanja, in napovedujejo, da se bo seminar o letu 68 nadaljeval. • Razhajanja v skupščini Albancev enačiti s teroristi in separatisti, da Albanci na Kosovu niso enakopravni s Srbi in Črnogorci na Kosovu, da o zadnjih demonstracijah ne moremo govoriti kot o terorizmu in da so jih diferenciacije praktično izrinile iz političnega življenja Jugoslavije. Se najbolj je bodla v oči zaključna beseda podpredsednika državnega predsedstva Borisava Joviča, ki je kosovske dogodke precej drugače ocenjeval od predsednika Drnovška, oba pa sta poudarila, da govorita v imenu predsedstva. Tako je, na primer, Jovič rekel, da gre na Kosovu za poskus separatistov, da zrušijo legalno oblast, pa da je predsedstvo SFRJ odločeno, da tudi s silo intervenira na Kosovu, o čemer Drnovšek ni gbvoril. Medtem O gradnji ječpasovmee Šennlj-Zagreb ZAGREB — Predsednika republiških izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske Šinigoj in Milovič sta včeraj podpisala v Vili Zagorje protokol o nabavljanju tujega kapitala za gradnjo avtoceste Šentilj-Zagreb. Gradnjo avtoceste so poverili bavarsko-avstrijski zadrugi »Pyhrn Autobahn-Jugosla-wien« (Pirinska avtocesta-Jugos-lavija). Tako se je v Zagrebu zaključila prva faza pogajanj, ki jo je pred dvema letoma odprl Ante Markovič v Miinchnu. Gradnja avtoceste bo stala predvidoma 660 milijonov dolarjev. Denar bodo zbirali na evropskem denarnem tržišču (80 odstotkov celotne vsote), ter doma. Koncesija za izkoriščanje avtoceste bo trajala 30 let, nakar bo večpasovnica iz Šentilja v Zagreb postala last SR Slovenije in SR Hrvatske. ko je Drnovšek opozarjal, da je treba iti v dialog s kosovskimi novoustanovljenimi strankami, pa je Jovič opozarjal, da nekatere teh strank podpirajo separatiste. Razprava pa se je v četrtek ponoč* na povsem nepričakovan način preki; nila. Delegati so se namreč naveličali; mnogi imajo doma resne opravke, saj po večini niso profesionalci, in so ha tiho lepo odpotovali domov. Od tridesetih Slovencev so ostali samo trije' manjkali pa so tudi mnogi Hrvati, Bosanci in celo nekateri Srbi. Nastal'j® vik in krik in novo obtoževanje. Sej0 so morali prekiniti, končali so jo včeraj z najbolj slabim možnim zaklju®' kom in neustreznimi sklepi. Razumna in pomirjevalna stališča predsednika Drnovška, ki jih je izr®' kel v imenu vsega predsedstva in torej tudi Joviča, so preslišali. Zato pa v sklepih mrgoli teroristov, poudarja s pravilnost posredovanja JLA in nap0^ veduje novo še odločnejšo bitko »vsemi sredstvi pravne države«, kar J V srbskem žargonu postalo sinonim gumijevke, solzilec in smrtonosne r fale, za pretepanje in ubijanje. O p1 iskavi se govori bežno in neobvezu] . če, razgovora z demokratičnimi 511 :a praktično ni, ker ne priznavajo obs J _ takih sil. Je pa stari prosrbski jug°s vanski program za Kosovo. Bundesbanka in vsenemška denarna unija Medtem ko se Helmut Kohl mudi v Moskvi, kjer skuša iztržiti podporo načrtu za združitev Nemčij, mora guverner Bundesbanke Poehl odgovarjati na vsiljiva vprašanja časnikarjev glede zamisli o denarni uniji med "sestrama". Kohl se zavzema, kot znano, za čimprejšnjo monetarno integracijo, Poehl pa je mnogo previdenejši glede spojitve zahodne in vzhodne marke oziroma uvedbe west marke kot skupne denarne enote. »Postopek za uresničitev denarne unije nam' ne bo za nobeno ceno ušel iz rok,« je poudaril Karl Otto Poehl in dodal: »Bundesbank bo še naprej vodila svojo protiinflacijsko politiko in četudi bomo morali seči po izdatnih sredstvih za posojila "vzhodnim bratom", bo veliki obseg varčevanja v naši državi lahko preprečil ponoven vzpon obrestnih mer.« Guverner Poehl meni, da se je treba lotiti problema denarne združitve postopoma. Ni namreč dovolj, da se v Vzhodni Nemčiji uveljavi DM, kakor misli Kohl, ampak so za uspešno izpeljavo denarne unije nujno potrebne predvsem temeljite in dolgoročne gospodarske reforme: »Ko bi se omejili zgolj na uvedbo zahodne marke kot enotnega denarja, bi to škodilo obema Nemčijama.« Prav zaradi tega pa je treba čimbolj raztegniti dvostransko sodelovanje, ki ga lahko sicer zavre nasprotovanje zdajšnjih vzhodnonemških oblasti popolni prilagoditvi tamkajšnjega gospodarskega sistema zahodnim načelom. Vzhodna Nemčija bi morala po Poehlovem mnenju najprej oblikovati tak bančni sistem kakršen je v Zahodni Nemčiji, kjer centralne banke posameznih dežel poslujejo pod direktnim nadzorom Bundesbanke, vtem ko trgovske banke in hranilnice skrbijo za običajne storitve v prid prebivalstva. Šele tedaj bi lahko "zahodne" banke odpir-le podružnice v Vzh. Nemčiji in šele tedaj bi lahko uvedli DM kot skupno denarno enoto, je dejal Poehl. Bo kapital res »sproščen« že prvega maja? Italija bo popolnoma sprostila gibanje kapitala že maja letos, torej dva meseca prej, kot določajo predpisi Evropske skupnosti. To je sporočil takoj po včerajšnji seji vlade minister za proračun Paolo Cirino Pomicino. Kakor je znano, se glasi rok, do katerega morajo države članice ES liberalizirati pretok kapitala znotraj dvanajsterice, na začetek meseca julija. Proračunski minister je pojasnil, da namerava vlada sprejeti že v začetku marca zakonska določila glede obdavčevanja dohodkov od kapitala (capital gains), ki jih bo moral seveda potem odobriti še parlament, kar pomeni, da bi morala začeti veljati v maju. Vzporedno z uvedbo davka na dohodke od kapitala naj bi vlada zmanjšala - kot je napovedal minister Cirino Pomicino - davek na obresti, ki jih denarne ustanove zaračunavajo imetnikom tekočih računov in hranilnih knjižic. Ministrski svet je včeraj odobril ustrezni zakonski osnutek Renata Ruggiera Vendarle tudi v Italiji »merchant bank« za investiranje kapitala v tuja podjetja Ministrski svet je odobril zakonski osnutek, po katerem naj bi še letos ustanovili finančno družbo z javnim in zasebnim kapitalom SIMEST - Societa per le imprese miste alT-estero. Gre za pobudo, s katero naj bi pospešili italijanske naložbe na tujih tleh oziroma oblikovanje mešanih podjetij, torej internacionalizacijo italijanskega gospodarskega sistema v vidiku Evrope 1993. V bistvu bo to nekakšna merchant bank, ki bo imela delniški ustroj in ki bo denarno podpirala vlaganja v tujini - v prvem letu poslovanja predvsem naložbe na Poljskem in Madžarskem. Po zakonskem osnutku, ki ga je predložil vladi v odobritev zunanjetrgovinski minister Renato Ruggiero, bo znašala začetna glavnica družbe SIMEST 98 milijard lir; 98 milijonov lir bo odpadlo na delnice nominalne vrednosti 1000 lir, od katerih jih bo 50 milijonov lir podpisal desetčlanski državni odbor, ki mu bo predsedoval sam minister Ruggiero in v katerem bodo direktorji zavoda Mediocredito centrale, zavoda za zunanjo trgovino ICE in zavoda za zavarovanje izvoznih poslov SACE pa še predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, zaklad, državne udeležbe, industrijo, proračun in seveda zunanjo trgovino ter zastopnik zveze veleindustrij cev. Nadaljnjih 30 milijonov delnic bo lahko podpisal spet Mediocredito centrale, preostalih 18 pa bo šlo denarnim ustanovam in zavodom, zasebnim podjetjem, podjetniškim organizacijam in družbam z državno udeležbo. Dejansko bo imel javni sektor 51, privatni pa 49 odstotkov kapitala. Ta naj bi se v treh letih povzdignil na 500 milijard lir, ki jih bo upravljal Mediocredito centrale. Kakor piše v uradnem sporočilu ministrstva za zunanjo trgovino, bo glavna naloga nove družbe ta, da bo podpirala z realnimi storitvami v prvi vrsti majhna in srednje velika podjetja, ki nameravajo investirati na tujem. Poleg tega bo lahko SIMEST prevzemala manjšinske deleže v novoustanovljenih joint-ventures, ki pa jih bo morala po treh letih spet prepustiti članom mešanih podjetij. Merchant bank bo poslovala v skladu s splošnimi gospo-darsko-političnimi smernicami medministrskega odbora CI-PES, medtem ko bo za njeno operativno plat skrbel poseben tehničen odbor, ki mu bo predsedoval Renato Ruggiero. O doslednem uresničevanju posameznih investicijskih načrtov bo odločal upravni svet. V večini drugih industrializiranih držav so bile merchant banke uvedene že pred časom. Od tod tudi ministrov predlog oziroma njegova odobritev v ministrskem svetu. Na Italijo odpade danes 7% svetovne trgovine, toda samo 5% mednarodnih investicij, je naglasil Ruggiero s pripombo, da je znašal ta delež v začetku osemdesetih let komaj 1,5%, da je tudi zdaj prenizek, a da bo mogoče s to novo pobudo neskladje popraviti. Kakor rečeno, bo SIMEST .v prvem letu podpirala predvsem naložbene operacije v vzhodnoevropskih državah, s čimer se bo vključila v ustrezno politiko Evropske banke za Vzhod v podporo gospodarskih reform v teh državah. Pozneje se bo njen delokrog seveda raztegnil. Ob neprestanem stopnjevanju političnega spletkarjenja za prevlado nad Enimontom, radiotelevizijsko ustanovo in drugimi organizmi Kam bo privedlo trenje med državo in zasebniki? Ob nenadni, vendar ne tako nepričakovani družbeno-gospodarski in politični revoluciji na evropskem vzhodu, ki že pogojuje ves tržno usmerjeni ekonomski sistem na Zahodu, se vsiljuje vprašanje, kdaj se bo začelo kaj spreminjati tudi v družbah, ki se ponašajo s parlamentarno demokracijo. Kdaj bo skratka napočil trenutek, ko se bo začela demokratična revolucija tudi znotraj kapitalističnega aparata. Trditev, da je kapitalist nujno antidemokrat, kakor je bil v preteklosti, danes ni več verodostojna, še manj pa obvezna, kajti on se mora spopadati z enakimi, iz leta v leto stopnjujočimi se problemi, kakor jih ima kdo drug, to pa zato, ker te probleme prinaša razumski in tehnološki napredek in so zategadelj vsesplošni ne glede na takšno ali drugačno ureditev neke skupnosti. Vprašanje je le v tem, kdo bo uspel v svoji kratkovidnosti ali daljnovidnosti bolje uskladiti svoje interese in privilegije z vsem, kar prinašajo časi. Žalostno. In vendar ni mogoče drugače obravnavati žolčnega kreganja, kdo bo imel največ od kemijskega holdinga Enimont, kdo od ustanove ENEL, kdo od upravljanja železniške mreže, kdo od radijske in televizijske režije oziroma ustreznega reklamnega biznisa in tako naprej. Je vse to res le priprava na konkurenčno veletekmo, ki se bo začela z evropsko združitvijo januarja 1993, oziroma z nategovanjem vrvi, kdo bo bolje izkoristil priložnosti, ki jih odpira vzhodnoevropska revolucija? Kaže, da ne, saj prisostvujemo nedostojanstvenemu prepiranju med nekaterimi vladajočimi strankami, katera si bo prilastila večji delež tega ali onega ne glede na stvarne potrebe občanov in ne glede na tržne zakonitosti. Ugledni ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith je med nedavnim obiskom v Italiji (predaval je v Bologni in pri Benetkah) naglasil, da ga ni toliko strah izkoriščevalstva, ki lahko spremlja izrazite kapitalistične pojave, kolikor pa neumnosti in nesposobnosti povprečnega kapitalista. V Italiji (in drugje) se lomijo kopja za to, kdo se bo prej polastil družbe, koncerna ali holdinga - je dejal Galbraith - ne vprašujejo pa se, ali se bodo znali potem uspešno spopasti z mednarodno stvarnostjo. DRAGO GAŠPERLIN mi ir ! # ,.fP. » Banca Agricola > Kmečka banka Gorica lllllllli NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE ■»m V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 6.2. 9.2. Uradne kotacije Generali 40250 39.195 Uoyd 17000 16800 Uoyd risp 11480 11450 Ras 26500 24500 ^AS risp 12200 12000 Sai 18400 17900 risp 7850 7700 ^ontedison 1962 1935 ^ontedison risp 1248 1235 Rirelli 2860 2750 Pirelli risp 2820 2850 '>'rel|j risp. nc 2120 2120 Snia 2750 2670 risp 2720 2680 jmia risp. nc 1700 1630 Rinascente 7650 7570 Rinascente priv 3900 3900 Rinascente risp 4100 3880 ^r©muda 2860 2850 £remuda risp 1800 1910 3160 3120 ®lp r‘sp 2880 2870 “astogi 358 338 c°niau 4390 4340 6.2. 9.2. Fidis 7400 7210 Gerolimich 117 115 Gerolimich risp 89 88 SME 3800 3550 Štet 5010 Štet W 10 Štet W 9 — — Štet risp 4100 4150 Tripcovich 12200 12200 Tripcovich risp. nc 4350 4290 Att. Immobiliari 5390 5220 FIAT 10370 10150 FIAT priv 7160 6955 FIAT risp 7250 7055 Gilardini 4845 4700 Gilardini risp 3820 Dalmine 400 396 Marzotto 8130 8075 Marzotto risp 8030 8050 Marzotto risp. nc 5890 5830 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U 800 810 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 11200 10800 9.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,30 BTP maj 1990 10,5%.. 99,45 +0,05 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,05 +0,30 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,00 —0,30 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,00 —0,10. CCT ECU 1985/93 9% ____________ 96,70 +0,21 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,90 —0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,85 +0,42 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,25 —0,15 CCT april 1992 10%.......... 95,55 +0,10 CCT julij 1992 IND.......... 98,55 +0,05 CCT januar 1991 IND ..... 100,15 —0,05 CCT julij 1993 IND ......... 98,80 — 9.2. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,30 + CCT februar 1991 IND .... 100,35 — CCT februar 1997 IND 93,55 —0,05 CCT junij 1993 CV IND 96,65 + 0,10 CCT marec 1991 IND 99,95 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND 96,85 — CCT sept. 1993 CV IND ... 96,00 — CCT avgust 1992 IND 98,80 — CCT avgust 1993 IND 98,85 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 100,15 —0,10 CCT avgust 1991 IND .... . 100,60 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 94,55 —0,11 CCT avgust 1996 IND 94,05 —0,05 CCT april 1991 IND 100,45 — CCT april 1995 IND 94,05 —0,05 CCT april 1996 IND 94,40 CCT december 1990 IND . . 101,00 + 0,10 CCT december 1991 IND . . 100,15 — CCT december 1995 IND . . 97,75 — CCT december 1996 IND . . 93,90 —0,05 IlllMBM 1* III MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE -—.___________________________9.2. spr. % ŽIVlLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO c[ivar ..................... 11300 —0,96 ;riia:::::::::::: G‘'na Ass. ord.............. 13590 'taij®1.91' Ass. . Abe*ASs. 1o°o La p°nPiaria spa............ 54000 ll0V(Hreviden,e ............ 19900 FUts,Adriatico ............. 16800 *4S raz- ••• Ve, Sp' P°rt Ur, °rd. G1 Poi . e>' priv; V nca Co mm. Italiana 2260 InterJ0 ltalian° ..... Vdib0a"ca priv........ °anca............... 18420 A INDUSTRIJA - CEMENT 42993 —1,31 40300 + 0,25 12390 —0,08 1726 —1,65 13590 —0,07 39250 —1,21 13140 —3,42 111950 —0,20 54000 —3,66 19900 —2,69 16800 — 24200 —3,12 11980 —0,83 20600 —0,96 23000 + 0,88 15580 —0,95 4860 —2,21 2260 —1,61 2682 —1,54 58600 + 2,81 18420 —1,73 rgo ord. .......... 13200 —1'86 Mond'eHSSO.............. 22760 - PoC°:' ................. 18750 -0,79 Cerneaf: EdUoriale..... 6000 —0,08 ,lr ................. 3380 —1,46 ■______________________ 9.2. spr. % Italcementi.................. 126300 —0,14 Unicem........................ 26780 +0,11 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5605 —0,81 Enimont 1529 —0,59 Fidenza Vetrar 1000 8890 —0,67 Italgas 3090 —1,28 Mira Lanza 61500 —0,49 Montedison 1000 1960 + 1,40 Montefibre 1265 + 0,40 Pirelli 2753 —0,43 Pirelli risp 2119 + 1,63 Recordati 13460 —1,03 Saffa 10950 —1,35 Snia BPD 2719 —0,59 Snia Fibre 1915 — Snia Tecnopolimeri .... 6850 —0,07 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente .... Standa ........ Standa risp. pori Alitalia cat. A . . Alitalia priv. . . . Italcable...... SIP ........... SIP risp. port. . . Sirti.......... ELEKTROTEHNIKA - FINANCE ___ Ansaldo Trasporti ........... 5440 —1,00 Tecnomasio................... 3540 — Bastogi........................ 334 —1,76 7510 —0,92 33220 —0,15 12800 —0,70 2325 —0,21 1649 —1,08 17100 —0,58 3140 —0,51 2851 —1,66 13551 —1,38 9.2. spr. % Bonifiche Siele 28180 —1,47 Bonifiche Siele risp 9111 —2,02 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4820 —1,23 CIR risp 4890 —0,61 Cofide 4600 —0,76 Comau Finanziaria 4255 —2,14 Editoriale SpA 3245 —0,15 Euromobiliare 6072 —1,35 Ferruzzi Agric 2460 —1,32 Fidis 7111 —1,67 Fimpar 3300 — Finarte 6430 — Fiscambi Holding 5320 —3,10 Fiscambi risp 2400 + 0,42 Fornara 3490 —0,57 Gale . 24010 —0,37 Gemina 2045 — Gemina risp 1370 —0,20 Gerolimich . 115,50 — Gerolimich risp. port. . . . 88 —0,28 IFI priv 25300 —0,51 IFIL fraz 7500 —0,86 IFIL risp. port. fraz 3910 —1,76 Italmobiliare . 200000 —1,96 Pirelli & C 9695 —0,36 Riva Finanziaria 9090 —0,66 Saes 3581 —0,53 Schiapparelli 1312 —1,43 Sisa 3530 —0,14 SME 3571 + 0,22 SMI Metali! 1580 —1,25 SMI Metali! risp 1250 + 0,81 SOGEFI 3585 —0,39 Štet 4953 —0,92 Štet risp. port 4150 —1,17 Tripcovich 12300 + 1,82 9.2. spr. % Tripcovich risp. nc 4285 + 0,23 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5220 —1,42 Calcestruzzi 17700 —0,56 Cogefar 7210 —0,48 Del Favero 6775 —0,51 Grassetto SpA 16050 —1,32. IMM Metanopoli 1599 —1,72 Risanamento Napol! . . . 44900 + 0,34 Vianini 5389 —0,30 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3280 + 1,20 Danieli & C 10900 + 1,80 Data Consyst 11115 + 1,05 Fiar SpA 20450 + 2,76 Fiat 10249 + 0,01 Fiat priv 7020 —0,85 Fiat risp 7104 —1,31 Franco Toši 30050 —0,13 Gilardini 4701 —0,19 Magneti Marelli 1948 —1,62 Merloni 2940 —0,68 Necchi ord 4000 —0,25 Olivetti ord 6890 —2,49 Olivetti priv 4700 —0,84 Pininfarina 13800 —0,11 Rodriguez SpA 10585 —0,70 Safilo 10820 —0,82 Safilo risp 11400 —0,87 Saipem 3210 —0,62 Saipem risp 2910 —0,68 Teknecomp 1390 —0,71 CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 IND . CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND . . CCT januar 1992 IND . . CCT januar 1992 11% . CCT januar 1993 IND . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . CCT januar 1995 IND . . CCT januar 1996 IND . . CCT julij 1990 IND______ CCT julij 1991 IND .... CCT julij 1995 IND______ CCT julij 1996 IND .... CCT maj 1991 IND ... . CCT maj 1992 IND________ CCT maj 1995 IND________ CCT maj 1996 IND________ CCT maj 1997 IND________ CCT marec 1991 IND . . CCT marec 1995 IND . . CCT marec 1996 IND . . CCT marec 1997 IND . . CCT nov. 1990 IND_______ CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND_______ CCT nov. 1992 IND ... . CCT nov. 1995 IND_______ CCT nov. 1996 IND ... . CCT oktober 1993 IND . CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND . CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 1990 IND ... . CCT sep. 1991 IND_______ CCT sep. 1995 IND_______ CCT sep. 1996 IND_______ CTS marec 1994 IND . . CTS april 1994 IND ... ED SCOL 1975/90 9% . ED SCOL 1976/91 9% . ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% _________ 9.2. spr. % 101,35 — 100,20 +0,05 99,75 — 98,50 —0,05 96,30 —0,05 93,55 —0,05 101.15 — 100.40 —0,05 98.45 —0,05 97.60 — 97,30 — 93,65 — 96.10 —0,05 100.20 +0,05 100,50 —0,05 95.45 — 94.85 +0,05 100,50 — 94,00 —0,05 94.25 —0,11 92.70 —0,05 100,65 — 94.45 —0,11 95.25 93.25 — 100.05 — 100.90 ,—0,10 100,30 —0,05 98.10 +0,05 95.20 —0,05 93.15 —0,05 97.85 — 99,95 —0,05 100,25 —0,05 95.05 — 93.05 —0,05 100,05 — 100,40 — 94.40 —0,16 94.20 —0,05 74.60 —D,20 74,55 —0,20 101,00 — 99.90 — 98,35 — 101,60 — 72.70 —0,27 Drevi v tržaškem Kulturnem domu Da bi zedinil rod slovenšne cele... Drevi ob 20.30 bo v tržaškem Kulturnem domu dan slovenske kulture 90, ki se bo odvijal pod geslom ' Da bi zedinil rod slovenšne cele..." Bistveno obeležje letošnje proslave je skupen nastop vseh Slovencev, saj so jo pripravile Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev. Scenarij prireditve je pripravil Janez Povše, režiser gledališko povezane prireditve pa je Marko Sosič. Pri proslavi sodelujejo še šola Glasbene matice, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in deželni sedež RAL Podporo so dali slovenski denarni zavodi. Na prireditvi bosta nastopila mešani pevski zbor "Milan Pertot" iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot in moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka^ Dalje bodo nastopili gojenci glasbenih šol David Žerjal, Maila Ozbič, Vasja Legiša, Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Furlanich, Claudia Sedmach in Miran Devetak. Glasbeni del prireditve se prepleta z besedilom, ki je sestavljeno iz verzov in odlomkov sodobnih slovenskih zamejskih pesnikov in sicer Vinka Beličiča, Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aleksija Pregarca, Irene Žerjal, Aceta Mermolje, Marija Čuka, Ljubke Šorli, Brune Pertot, Borisa Pangerca in Zore Sakside. Med sodobnimi verzi pa bomo slišali tudi Prešernove stihe in odlomek iz Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca. Tekste bodo podajali Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec in Drago Gorup. Poudarek celotne proslave je na narodnih vprašanjih in na tem, kako so naši ustvarjalci v svoji intimi občutili narodno stisko, voljo po uveljavitvi, pripadnost in zgodovino, snidenje in ločitev. Geslo proslave "Da bi zedinil rod slovenšne cele..." se udejanji v prireditvi, ki je obrnjena v intimno doživljanje sveta in usode. Prireditelji so s tem želeli naglasiti, kako je najgloblje doživljanje slovenstva malo bučno, vendar v svoji notranji perspektivi trdno in žilavo. Celotna sporočilnost predstave sloni v bistvu na sodobnih delih in tekstih, kar dokazuje, kako določena problematika ni pri nas nikoli usahnila med tokovi kaotično modernega in lažno univerzalnega. Kljub jasni navezanosti na korenine pa je prireditev zelo sodobna in govori v sedanjem trenutku sedanjemu človeku. Nikakor ni naključje, da so se prireditelji združili" v sodelovanju ob temah, ki so neglede na idejne in druge razlike vsem skupne in ki v bistvu usodno zaznamujejo to, kar opredeljuje neko skupino kot narod. Na tržaški proslavi bo slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. Gre torej za eminentno osebnost, ki je s svojim delom vidno zaznamovala slovensko kulturno in ne samo kulturno polje. Vsekakor bo današnja proslava vredna, da jo obiščemo in tudi s prisotnostjo primerno obeležimo vseslovenski kulturni praznik. Z objavo v uradnem deželnem vestniku Proračun deželne uprave je od včeraj pravnomočen Včeraj je stopil formalno v veljavo finančni proračun dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki ga je deželni svet odobril v drugi polovici lanskega decembra. Ustrezni dekret je bil objavljen v uradnem deželnem vestniku, ki prinaša tudi besedilo razvojnega načrta za triletje 1990-1992. S tem se je uradno končal zapleteni postopek za odobritev teh pomembnih finančnih dokumentov, ki so bili, kot je znano, oblikovani na osnovi hudih krčenj denarnih sredstev, ki jih rimska vlada vsako leto namenja deželam s posebnim statutom. Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je v tiskovni izjavi izrazil zadovoljstvo nad dokončno odobritvijo proračunskih dokumentov, čeprav je bil postopek težaven in posebno zapleten. Rimski izvedenci so zelo natančno preverili vsa proračunska poglavja, do precejšnjih težav je prišlo le na področju zdravstva, kjer bo morala deželna uprava na zahtevo vlade krčiti proračun za približno 150 milijard lir, ki jih je prej dobivala od vsedržavnega zdravstvenega sklada. Gre za kočljivo in vsekakor še povsem odprto politično vprašanje, tudi zato, ker so deželne uprave s posebnim statutom že enotne nastopile pri ustavnem sodišču, češ da je krčenje finančnih sredstev, ki ga je odredila vlada, nezakonito in istočasno protiustavno. Deželni proračun je vsekakor po Rinaldi- jevem mnenju dovolj realističen dokument, ki stremi po dosegi zastavljenih ciljev deželnih upraviteljev, ki so s tem v zvezi že oblikovali neke vrste prednostno lestvico za nujne posege na nekaterih področjih. V tem okviru bo Dežela posvetila prvenstveno pozornost zaščiti okolja. Dokončno odobritev deželnega proračuna je včeraj ocenil tudi odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone, ki je podčrtal, da bo ta dokument spodbudil nekatere nujne posege na področju krajinske zaščite in javnih del, pri čemer bo morala Dežela ukrepati v sozvočju s pobudami osrednje rimske vlade. Carbone ugotavlja pravilnost skupnega posega pri ustavnih sodnikih, dodaja pa, da ta poteza ne bo smela prejudicirati odnosov Dežele z rimskimi oblastmi, ki jih bo treba še dalje gojiti ob spoštovanju pristojnosti krajevne uprave in centralne vlade. Veliko pozornost, kot že omenjeno, bo deželna vlada posvetila zaščiti okolja. Carbone glede tega podčrtuje, da bo morala Dežela sedaj na tem področju neposredno skrbeti za nekatere resorje in nekatere posege, ki so bili doslej v pristojnosti Rima. To v glavnem velja tpdi za posege na področju gospodarstva, pri čemer se bo morala tudi Furlanija-Julijska krajina temeljito pripraviti na nova »brezcarinska« evropska obzorja. Danes in jutri na sporedu zadnji kongresi sekcij KPI Danes in jutri se bodo v tržaški pokrajini odvijali še zadnji kongresi krajevnih sekcij KPI v pričakovanju pokrajinske skupščine, ki bo na sporedu konec prihodnjega tedna. Za danes napovedujejo kongrese sekcij Pratolongo, Tomažič, železniškega sektorja, Pescatori in Marije Magdalene, jutri dopoldne pa bosta kongresa v Dolini in na Proseku. Gre za pomembne kongresne preizkušnje, ki znajo precej vplivati na notranja razmerja sil na bližnjem pokrajinskem kongresu, saj bodo danes in jutri izvolili še približno šestdeset delegatov. Največ članov (368) ima sekcija Pescatori, ki združuje komuniste od Sv. Ane, s Kolonkovca in od Sv. Sergija, velika pa je tudi sekcija Pinko Tomažič v mestnem središču, ki šteje 231 članov. Precejšnje pričakovanje vlada za jutrišnji kongres dolinske občinske sekcije, proseška sekcija KPI pa združuje tudi konto-velske komuniste. V ponedeljek bomo torej imeli jasno sliko o tem, koliko delegatov so pravzaprav zbrale tri politične resolucije, ki bodo predmet razprave na vsedržavnem kongresu KPI v Bologni. Palačo gradi družba Sasa »Likof« za nov center pomorskih dejavnosti Na zelo preprost način, tudi zaradi tega, ker je deževalo, so včeraj imeli likof na veliki stavbi, v kateri bodo svoj sedež imele mornariške družbe. Stavbo z nazivom Palazzo della Marineria (na sliki - foto Magajna) gradi družba Sasa. V stavbi, ki ima osem nadstropij nad zemljo (pod njo sta dve nadstropji za parkirišča in druge servise), bodo svoje poslovne prostore imeli Tržaški Lloyd, Fincantieri in družba Sasa. Tržaški Lloyd se bo sem preselil iz palače na Trgu Unita (ki jo bodo odkupili drugi, Deželna uprava ali kakšna velika mednarodna finančna družba). Prav tako se bodo v to stavbo vselili vodilni kadri in tehniki ladjedelniš-ke družbe Italcantieri, ki so zdaj v nekaterih drugih stavbah. Načrt stavbe je družba Sasa predstavila javnosti lansko pomlad. Z deli na gradbišču so pričeli lanskega 20. aprila. V manj kot desetih mesecih je gradbeno podjetje SEA v sodelovanju z drugimi vgradila temelje in zgradila kletne prostore in stavbo do strehe. Obljubljajo, da bo stavba vseljiva že na pomlad leta 1991, torej čez nekaj več kot leto dni. Vtem ko so za gradbena dela uporabili domača podjetja, so za vgraditev steklene fasade nalogo poverili nekemu specializiranemu podjetju iz Bologne. Pri nas ni namreč podjetij, ki bi se s tem ukvarjala. Načrt za stavbo je naredil inž. Giovanni Cervesi, ki tudi vodi gradbena dela. Doslej so v 168 delovnih dneh na stav-bišču opravili 58.000 delovnih ur. Stavba je visoka 26 metrov, uporabili so 980.000 kg železa in 10.500 kubičnih metrov betona. Stavba stoji tik poleg večje stavbe zavarovalni ce Lloyd Adriatico in gradbišča stavbe deželne finančne družbe Friulia. Na še vedno neuporabljenem prostoru poleg teh stavb bo tržaška občina zgradila plavalne bazene. SLOVENSKA PROSVETA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Kulturni dom v Trstu, danes, 10. februarja 1990, ob 20.30 »... DA BI ZEDINIL ROD SLOVENŠNE CELE...« DAN SLOVENSKE KULTURE ’90 Nastopijo: Mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj (vodi Aleksandra Pertot), Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (vodi Zdravko Klanjšček), recitatorji Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec, Drago Gorup, sodeluje Karin Mezgec, gojenci glasbenih šol David Žerjal, Maila Ozbič, Vasja Legiša, Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Furlanich, Claudia Sedmach in Miran Devetak. Slavnostni govornik: BORIS PAHOR Scenarij: JANEZ POVŠE, režija: MARKO SOSIČ V sodelovanju s šolo Glasbene matice, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, Deželnim sedežem RAL Prireditev so podprli slovenski denarni zavodi. Jutri v okviru Glasbenih večerov Duo Kuret-Frigotto na Opčinah Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert za violino in harfo iz ciklusa Openski glasbeni večeri. Glasbeno srečanje bo tokrat zanimivo in privlačno zaradi nenavadne instrumentalne zasedbe pa tudi, ker se mlada izvajalca prvič skupaj predstavita naši publiki, čeprav je eden od glasbenikov zelo dobro poznan v naših krogih Duo sestavljata namreč violinist Igor Kuret in harfistka Francesca Frigotto. Igor Kuret, uveljavljen slovenski tržaški violinist, je začel študij violine na šoli Glasbene matice, diplomiral pa je na tržaškem konservatoriju. Študije je nadaljeval najprej v Ljubljani in v Fiesolah, naknadno pa se je izpopolnjeval še v Kblnu, Diisseldorfu in Hannovru pri mednarodno priznanih pedagogih. Poleg bogate koncertne dejavnosti se posveča tudi pedagoškemu delu ter sodeluje na raznih seminarjih. Povabljen je bil na obisk v Specialno šolo za talente v Vzhodnem Berlinu, sam pa je tudi pobudnik Mednarodne poletne šole za mlade glasbenike po pooblastilu predsednika ESTE-Sira Yehudija Menuhina. Francesca Frigotto, mlada harfistka iz Bočna, je z odliko opravila glasbene študije v rojstnem mestu. Uspešno se je uvrstila na številnih tekmovanjih v Italiji in v Avstriji; leta 87 je osvojila L mesto v kategoriji za soliste na tekmovanju RA1 in si tako prislužila vrsto koncertov z znamenitimi orkestri in s snemanji po Italiji, Avstriji in Zahodni Nemčiji. Leta 88 je nastopila z Evropskim mladinskim orkestrom ECYO pod vodstvom Claudia Abbada. S skupino »Musiča 900« je'posnela CD ploščo za Ricordi. Duo bo izvedel dela Rusta, Krumpholza, Boieldieuja, Spohra in Donizettija. Kitajska predstavnika na obisku v Založništvu tržaškega tiska V prejšnjih dneh sta obiskala našo založniško hišo gosta iz daljne Ljudske republike Kitajske, predstavnika uglednega pekinškega gospodarskega dnevnika International Trade News, ki ga izdaja kitajsko ministrstvo za zunanjo trgovino. Glavni urednik dnevnika Wang Baorong in šef oddelka za zunanje odnose Sun Jishan sta imela pogovore z upravitelji Založništva tržaškega tiska in Publi-esta, ki v Italiji zastopa kitajski časopis na področju oglasnega trženja. V spremstvu predstavnikov ZTT sta nato kitajska gosta obiskala še Tržaški Lloyd, kjer ju je sprejel predsednik Tommaso Ricci, in Avtonomno ustanovo za tržaško pristanišče, kjer sta se pogovarjala z namestnikom glavnega direktorja Francom Deg-rassijem in odgovornim za mednarodno sodelovanje Giulianom Veronesejem. Na sliki (foto Magajna) kitajska predstavnika med pogovori na sedežu ZTT. Lepa Prešernova proslava prvih razredov zavoda »Ž. Zois« »Ker rod lepe Vide ne umre...« Da je naša mladina vredna Prešernovega in našega zaupanja ter da hoče usmerjati svojo vsestransko nadarjenost v korist naše ogrožene narodnostne skupnosti, se je izkazalo tudi na naših proslavah ob dnevu slovenske kulture. V tem članku bomo pobliže predstavili prireditev prvih in drugih razredov Trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« in geometrskega oddelka, ki se je odvijala 8. februarja v Marijinem domu v Rojanu. Razdelitev na skupine je bila potrebna, da bi lahko prišlo čim bolj do izraza dejavno sodelovanje dijakov samih in da bi tako laže doživeli utrip slovenske kulture. Prireditev se je začela z ubrano pesmijo Prešernove Zdravljice. V spoštljivi drži in popolni zbranosti so jo odpeli vsi dijaki v dvorani pod vodstvom profesorice Magde Bizjak. Sledila je predstavitev književnikov z Brega, ki jih je poglobljeno orisala profesorica Ester Sferco. Nato so nastopili z branjem pesmi oni sami: Marij Čuk, Boris Pangerc, Aleksij Pregare in Nadja Švara. Slednjo je predstavila profesorica Irena Žerjal. S tem, da so bili pripravljeni odzvati se vabilu, so dokazali, da jim pomeni poezija veliko dragocenost, ki ni stvar preteklosti, ampak je zraščena z njihovim življenjem, z zemljo, na kateri živijo, prepojena z otožnim ali ironičnim nadihom, z izvirno metaforiko, s stisko in kljubovalnostjo sodobnega človeka. Dijaki so sledili z velikim zanimanjem, kar dovolj zgovorno priča o tihem spoštovanju naših ustvarjalcev, ki »s Parnasa dežele so očetne«, obenem pa je bila ta pozornost nedvomno sad zelo primernega izbora pesmi in neposrednega, pristnega nastopa že omenjenih pesnic in pesnikov. Glasbene točke so izvajali harmonikarji, ki so dijaki našega zavoda. Izkazali so se kot tehnični virtuozi s pretanjeno glasbeno občutljivostjo. Andrej Sancin je izvajal Izraelske slike Jehuda Openheimerja, Aleksander Samec So- nato št. 2 Vladislava Solotavjeva, Dario Šavron pa Rusko suito Chendereva. Spored sta povezovali dijakinji Daniela Bogateč in Martina Fister, ki sta bili obenem tudi nagrajeni za najboljši učni uspeh. Osrednja točka programa je bil prizor iz dramskega dela profesorja Josipa Tavčarja, s čimer so se dijaki in profesorji želeli pokloniti spominu dolgoletne prisotnosti plemenitega človeka in ljubitelja gledališča, slovenske besede, umetnika in profesorja. Nastopali so dijaki: David Puntel, Katja Lorenzi, Lara Stanco, Miroslav Chert, Federica Frasinelli in Marko Križ-manič. Predstava je tekla brez zastojev, saj so dijaki odlično obvladali besedilo. Režijske domislice, pa tudi igralska nadarjenost igralcev, so bile prvine, ki so približale problematiko Prihodnje nedelje sodobni mladini. Trenja med starejšo in mlajšo generacijo, obenem pa razpetost med idealom in stvarnostjo so igralci predstavili nadvse doživeto. Z izrazito, ponotranjeno igro, je izstopal David Puntel nosilec glavne vloge, ki je znal izraziti celo paleto čustvenih odtenkov zanesenega učitelja Srečka, od navdušenje do jeze, upa, obupa, nežnosti, nasilja, ironije ter sanjsk6 zagledanosti v srečo, ki bi mu jo predstavljal zadetek ne loteriji. Ostali igralci so se mu odzivali v ubranem sozvočju skupinskih prizorov in dialogov. Delo je režirala profesorica na zavodu »Žiga Zois«, peS' niča Irena Žerjal. . Vsem, ki so kakorkoli prispevali k zamisli in uresničit^1 te prireditve, se profesorski zbor najlepše zahvaljuje, tako g. Stanku Zorku za dvorano, dijakom za požrtvovalnos » kulturnikom pa za obisk, ki je dal pečat prazniku slovenske kulture. »Ker rod lepe Vide ne umre...« TANJA REBULA S posveta Inštituta Gramsci o bodočnosti Trsta S podjetnostjo je treba izkoristiti sedanji izredni zgodovinski trenutek Deželna komisija obiskala Katinaro in glavno bolnico V obeh tržaških bolnicah hudo pomanjkanje osebja Po vseh posvetih in programskih konferencah ter neizvedenih načrtih mora Trst premostiti svojo shizofrenijo in izkoristiti vse priložnosti razvoja, ki mu jih nudi sedanji izredni zgodovinski trenutek. Tako se je glasil poziv, ki je prišel do izraza na včerajšnjem posvetu »Bodočnost za Trst«, ki ga prireja Inštitut Gramsci FJK v sodelovanju z Združenjem industrijcev, Trgovinsko zbornico, Konzorcijem za upravljanje Centra za tehnološke in znanstvene raziskave in Avtonomno pristaniško ustanovo. Posvet je Inštitut priredil, kot je dejal predsednik Petronio, da bi sprožili razpravo, ki naj »bi zarisala smernice neke uresničljive bodočnosti«. Na te koordinate se je oziral tudi evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je uvedel razpravo (prof. Par-rinello se ni mogel udeležiti posveta). Po ugotovitvi, da se je Trst več desetletij razglašal za "most" med različnimi političnimi in gospodarskimi sistemi, ne da bi opravljal te vloge, je Rossetti orisal "nove evropske in mednarodne scenarije", ki bodo preizkusni kamen za tržaški vodilni razred. Omenil je spremembe v Vzhodni Evropi, nove odnose med Evropsko skupnostjo in EFTA, sredozemsko politiko ES in sprostitev tržišča po letu 1992. V zvezi s prvim vprašanjem je poudaril, da bo bodoči politični položaj v Vzhodni Evropi veliko odvisen od tega, kako bo ES pomagala vzhodnim državam. Gotovo pa je, da bodo nove razmere odprle veliko neizkoriščeno tržišče. Zaradi novih konkurenčnih odnosih v ES pa Trst ne bo mogel računati na državne "pakete" in davčne ugodnosti, tako da bo moral nujno izostriti svojo podjetnost. Gibčnejše bi morale postati tudi javne ustanove, kot je Trgovinska zbornica, ki naj posameznim podjetjem nudijo več pomoči. Glede na vse spremembe bi se Trstu lahko odprlo torej prostrano tržišče od Sueškega kanala do Severnega morja do Sovjetske zveze. Pozivi k podjetnosti in večji strokovnosti (tudi s preučevanjem družbenega in gospodarskega tkiva vzhodnih držav) so v nadaljnjem delu razprave torej preglasili trditve, da ima Trst že utrjen položaj (kot je dejal predsednik Trgovinske zbornice Tombesi). Tako je deželni tajnik CGIL Treu omenil upravne in birokratske ovire, ki onemogočajo že samo upravljanje teritorija. Javne ustanove, kot sta Trgovinska zbornica in Ustanova za industrijsko cono, delujejo večkrat osamljeno in neskladno. V takih razmerah je torej nemogoče načrtovati kvaliteten "naskok" na nova tržišča. Podobnega mnenja je bil tudi tajnik PSI Perelli, po mnenju katerega je Trst sposoben pripraviti dobre načrte, a jih zaradi pomanjkanja sodelovanja ne uresničuje (oziroma zamuja z izvajanjem). Občinski svetovalec KPI Pessato pa je pozval ^"skladnemu upravljanju mesta", saj ni mogoče gledati na gospodarski razvoj, ne da bi spodbujali tudi družbenega razvoja. Včerajšnji uvodni del posveta je zaključil predsednik komisije za bilanco v senatu Andreatta, ki je najprej poudaril, da vsa obmejna območja živijo v depresiji in da podiranje meja poživlja njihovo ekonomijo. Zato je izrazil prepričanje, da mora tudi s tem namenom Zahodna Evropa pomagati Vzhodni. V zvezi s Trstom pa je predlagal nekaj zelo konkretnih gospodarskih in finančnih pobud: ustanovitev finančnega trga v pristanišču, posodobitev pristaniških struktur, da bi privabili nove tuje podjetnike, ustanovitev središča za preučevanje slovanskih držav na univerzi in prirejanje tečajev iz računovodstva in trgovinstva za upravitelje podjetij in družb v Vzhodni Evropi. Na sliki (foto Magajna) uvodni pozdrav prof. Petronia na posvetu. Komisija za zdravstvo deželnega sveta, ki jo vodi predsednik Oscar Lepre, je včeraj obiskala tržaško splošno bolnišnico in bolnišnico pri Katina-ri in se srečala tudi z nekaterimi vodij oddelkov, da bi preverila stanje v obeh najpomembnejših tržaških zdravstvenih strukturah. V delegaciji so bili poleg predsednika še svetovalci Vattovani (KD), Gam-bassini (LpT), Wehrenfennig (Zeleni) in Budin (KPI). Na Katinari se je komisija sestala z ravnateljem kirurškega oddelka prof. Leggerijem, ki je obrazložil težave oddelka. V njem imajo namreč osem operacijskih sob, zaradi pomanjkanja bolničarjev in pomožnega osebja pa ne morejo nuditi bolnikom vse zaželene nege. O pomanjkanju osebja je spregovoril tudi ravnatelj tretjega oddelka za splošno medicino D'Agnolo. Dodaten problem ustvarja tudi dejstvo, da morajo v oddelek marsikdaj sprejemati ostarele ljudi, ki sicer niso bolni, a potrebujejo nego. Bolnišnica nadomestuje tako domove za onemogle, ki jih je premalo, ali pa so predragi. Z vprašanjem pomanjkanja osebja pa se srečujejo skoraj v vseh drugih oddelkih, in tudi v splošni bolnišnici niso glede tega problema nič na boljšem. Splošna bolnišnica ima na žalost še dodatne probleme zaradi zastarelosti stavbe. Neprimerni prostori so krivi med drugim za pomanjkljivo higijeno in za vrsto drugih težav. Primarij ortopedskega oddelka Martinelli se je tako pritožil, da je že pred meseci poslal vodstvu Krajevne zdravstvene enote diapozitive, ki dokazujejo, kakšne so razmere v bolnišnici. Odgo- vorni pa so samo vzeli na znanje dejstvo in, tako pravi prof. Martinelli, nič naredili. Dobro so obnovili in opremili kardiokirurški oddelek. Ekipa, ki ji načeljuje prof. Branchini, izvaja vrsto posegov, omejuje pa jo že kronično pomanjkanje osebja. Oddelek za intenzivno nego ima na primer osem postelj, lahko pa sprejmejo samo tri ali štiri bolnike, ker je premalo bolničarjev, da bi skrbeli za osem pacientov. Tudi samo čakanje na operacijo je pretirano dolgo, ponoči pa en sam bolničar skrbi za desetine bolnikov. Zaradi tega operirajo letno samo od 250 do 300 bolnikov, medtem ko je oddelek tehnično tako opremljen, da bi lahko izvedli tudi 500 kirurških posegov. SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 12. februarja 1990, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepi 17. občnega zbora SKGZ 2. Volitve izvršnega odbora 3. Razno V Italijansko-avstrijskem krožku Gustav Januš bral pesmi tudi v Trstu Po Vidmu in Gorici je znani koroški pesnik in kulturni Ustvarjalec Gustav Januš, ki ga prištevajo med "literarne očete" Koroške, obiskal tudi Trst. V četrtek zvečer, in sicer na praznik slovenske kulture, je bil namreč gost tržaškega Italijansko-av-strijskega kulturnega krožka, ki je tokrat prvič gostoval slovenskega ustvarjalca, pa čeprav ima ta avstrijsko državljanstvo. Kot običajno, je bila tudi ta prireditev Italijansko-avstrijskega krožka dobro obiskana, med običajnim občinstvom pa je bilo ludi nekaj slovenskih poslušalcev. Januš je svoje pesmi bral v Uemščini (prevedel jih je Peter Handke), a tudi v slovenščini in Kalijanščini (njegova italijanska zbirka je izšla pri krminski 2aložbi Braitan). Na sliki (foto Križmančič) G. Januš med branjem svojih Pesmi. Sinhrotron predmet debate na seji občinske komisije Urbanistična komisija pri Občini Trst se je na svoji zadnji seji obširno ukvarjala s podrobnostnim načrtom za urbanistično področje T8, kjer načrtjujejo gradnjo sinhrotrona. Občinska skupščina je svojčas že odobrila podrobnostni načrt, komisija pa mora pregledati in kasneje odobriti posamezne dele tega obširnega plana o sinhrotronu in o vseh njemu vzporednih dejavnosti. Izvedenci Znanstvenega centra pri Padričah in tisti, ki jih je imenovala občinska uprava, so komisiji predložili prvi odsek podrobnostnega načrta, zaradi številnih nejasnosti pri tem projektu pa so razpravo odložili. Krajevne zdravstvena enota je že pred časom izrekla vrsto pomislekov predvsem glede grezničnega omrežja in kanalizacije, kritike pa so prišle tudi s strani komunista Giorgia De Rose, ki je predlagal odložitev razprave in poglobitev vseh obravnavih vprašanj. Po krajši razpravi je pristojni odbornik Cecchini pristal na odložitev in se obvezal, da bodo strokovnjaki v kratkem izpopolnili ves načrt. O zadevi se bo po vsej verjetnosti znova ukvarjala tudi občinska skupščina. Delegacija ZK Hrvaške v Trstu Včeraj je bila gost deželnega in pokrajinskega vodstva KPI delegacija skupnosti reških občin pri Zvezi komunistov Hrvaške, ki jo je vodil član predsedstva Josip Kukuljan. Goste, ki sta jih sprejela odgovorni za mednarodne odnose pri deželni KPI Claudio Tonel ter pokrajinski tajnik Nico Costa, so zanimale predvsem italijanskem izkušnje v volilnem boju in tehnike raziskav javnega mnenja. Na včerajšnjem sestanku je tekla beseda tudi o bližnjem obisku tržaških komunistov v Pulju in na Reki, ki bo konec meseca. ■ Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti se je v Milanu srečal z ameriškim konzulom Johnom Boylejem. Slednji je seznanil Biasuttija s skorajšnjim obiskom, ki ga bo imel veleposlanik ZDA Peter Secchia v Trstu. Konzul Boyle in predsednik Biasutti sta se med drugim razgovarjala o sodelovanju med ZDA in našo deželo na področju znanstvenega raziskovanja in o gospodarskih izmenjavah. Obisk ameriškega ambasadorja naj bi obstoječe stike še okrepil. V Bregu je v mili zimi pognalo zgodnje cvetje Kompjuter openske hranilnice v dar Slovenskemu pastoralnemu središču Va k'ovensko pastoralno središče v Trstu s sedežem v Ulici Risorta 3 je ustano-Ki že od svojega nastanka leta 1981 deluje na verskem, obenem pa na pri °t riostnem in socialnem področju. Že od svoje ustanovitve skuša pomagati trf,Lrt^Gvanju vsakovrstnih problemov, kot je npr. pereče vprašanje pomoči po-Rteg11111' ostarelim in osamljenim. Ustanova je namenjena Slovencem, 1 ■' Pripadniki večinskega naroda v slovenskem jeziku. ki živijo 21 mestnih župnijah, .v katerih ni službe i (z,. 'Jravni svet Hranilnice in posojilnice na Opčinah je ugodno rešil prošnjo in dišt ednim darom (nakup kompjuterja in tiskalnika) omogočil pastoralnemu sre-PWC,doben in Kiter način dela pri pripravi in tiskanju vsega potrebnega za Pruke slovenske narodnostne skupnosti, ki so razkropljeni po mestu. $0(j0^a sliki (foto Magajna) predsednik Hranilnice Pavel Milič izroča nov, en kompjuter voditelju SPS g. Mariju Gerdolu. Razpisali natečaj za slovenske osnovne šole Športna šola Trst vabi učence na preučevanje naše preteklosti Na zadnjem rednem sestanku odbora Športne šole Trst so se dogovorili za nadaljnje pobude te organizacije, ki skrbi za gibalni in splošen razvoj mestnih osnovnošolskih otrok. Športna šola Trst bo v teh dneh tako razpisala kulturni natečaj, ki bo veljal za ocenjevanje letošnje osnovnošolske olim-piade z naslovom »Sledovi naše preteklosti«. Učenci naj bi doma, pri svojih dedih, sorodnikih, znancih in drugod iskali najmanj trideset let stare fotografije, diplome, značke, zapisnike, nagrade, drese, rekvizite in podobno. Ves ta material bi razvrstili v tri kategorije: šport, šola in ostalo. Oceno bo podala posebna strokovna komisija, SŠT pa bo v sodelovanju z odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. V nedeljo, 25. februarja, pa bo Športna šola Trst (od 15. do 19. ure) na stadionu 1. maj priredila že tradicionalno otroško pustno rajanje s plesom in organizirano animacijo. Srečanje manjšinjskih gibanj o centralizmu in avtonomiji Na temo, o kateri se zadnje čase veliko razpravlja, se pravi o »Centralizmu in avtonomiji« prireja danes furlansko avtonomistično gibanje »Union furlane« posvet, ki je izrazito obarvan z manjšinsko problematiko. Posveta, ki bo v videmski palači Aiace s pričetkom ob 18. uri, se bodo namreč udeležili predstavniki raznih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Italiji. Najavljeni govorniki so namreč: posl. Union valdotaine Luciano Ca-veri, deželni svetovalec in predstavnik gibanja Union del popolo veneto Ettore Beggiato, bocenski pokrajinski svetovalec Alfonz Benedikter in tržaški občinski svetovalec SSk Aleš Lokar. Naš fotograf Mario Magajna je pri kulturnem domu "France Prešeren" v Boljuncu posnel cvetoči mandelj. Mila zima je namreč privedla do tega, da je v Bregu, kjer je sonce toplejše kot na Krasu, veliko dreves pognalo mlado cvetje. Drevesa se "zbudijo" in tako odgovorijo na klic toplote, čeprav je prav zgodnje cvetje v največji nevarnosti. Nenadna pozeba lahko povzroči toliko večjo škodo, v začetku februarja pa nikakor ne moremo govoriti o koncu zime. Predvsem ne v zadnjih letih, ko je za božič suho in toplo, sneg pa pobeli vrhove februarja in marca. Vsekakor je od nekdaj cvetenje mandeljnov pomenilo konec mraza in tegob in naznanilo upanje, da je mrzlega vremena zaenkrat konec. Mandlji so sicer nekdaj cveteli šele okoli velike noči, ko so bile želje o nastopu toplejših dni bolj utemeljene. Želimo si, da bi to prezgodnje cvetje ne pozeblo... Ob izgubi ljubljene mame in none Albine izreka iskreno sožalje Zorku, Eriki in Maxiju Skavtska družina iz 3. Stega Dekliški zbor Slovenski šopek izreka občuteno sožalje svoji članici Eriki ob izgubi drage none. KD Kraški dom vabi na dan slovenske kulture SODELUJEJO: MePZ Logatec, recitatorji KD Kraški dom. Predstavitev raziskave o kamnolomih v repentabrski občini. Prireditev bo jutri, 11. t. m., ob 17. url v Kulturnem domu na Colu. SKD Igo Gruden pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina in Hranilnice in posojilnice v Nabrežini priredi predstavitev knjige O NABREŽINSKIH KAMNOLOMIH v torek, 13. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Režija: Jože Babič Jutri, 11. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 razstavlja slikar DANTE PISANI. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja dela do 15. februarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOG-LIO. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. V galeriji C. P. A. - Centro Piccola Arte - v Ul. Bernini 4 razstavlja do 15. t. m. svoja dela slikarka FULVIA FERMO. V Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, je odprta razstava DVOJEZIČNOST PRED MACCANI-COM. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje, do 16. t. m. od 9.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. __________gledališča______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes, 10. t. m., ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu osma ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red L). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzu-cato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. V ponedeljek, 12. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani prvi ciklus videov LA SCU-OLA DELLE REGINE (Leyla Gencer). Vabila pri blagajni gledališča. ROSSETTI Nocoj ob 19. uri (red prva sobota) bo Teatro Stabile iz Turina predstavil O'-Neillovo delo STRANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 17. uri IL TEATRO AMERICAN© v organizaciji Ettora Capriola. Drugi del. Vstop prost. LA CONTRADA - CRISTALLO Danes, 10. t. m., ob 10.00 bo na sporedu ponovitev igre za otroke LJNVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Danes, 10. t. m., ob 10.20 gostuje na Proseku (osnovna šola) s pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji Marka Sosiča. izleti SPDT prireja jutri, 11. februarja, avtomobilski izlet na Vrhe nad Vipavsko dolino. Na krožni poti bo približno 4 ure hoje in izlet je primeren za vse. Zbirališče udeležencev je na Opčinah pred Prosvetnim domom ob 9. uri. Potrebna pojasnila daje Franc Armani (tel. 415318). KD France Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz,' operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114. razne prireditve Zveza upokojencev Devin-Nabrežina prireja danes, 10. t. m., ob 17. uri v gostilni Silvester v Nabrežini PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci. Dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade priredita jutri, 11. t. m., ob 16.30 v osnovni šoli v Devinu PREŠERNOVO PROSLAVO. Poleg domačih zborov bodo sodelovali še osnovnošolski otroci in ŽPZ ter dramska skupina PD Jurij Fleišman iz Berničevega pri Ljubljani. V Društvu slovenskih izobražencev bo ponedeljkov večer 12. t. m. posvečen 100-LETNICI ROJSTVA LITERARNEGA ZGODOVINARJA DR. FRANCETA KOBLARJA. Govorila bosta dr. Stane Gabrovec in prof. Alojz Rebula. Začetek ob 20.30. SKD Barkovlje vabi na PREŠERNOV PRAZNIK, ki bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Slavnostni govornik Ciril Zlobec. Sodelujejo: recitator Stane Raztresen, solo-pevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Barbare Kordaš ter domači pevski zbor Milan Pertot. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 10. februarja 1990 VILKO Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 7.27. Jutri, NEDELJA, 11. februarja 1990 MARIJA PLIMOVANJE DANES: ob 3.49 najnižja -24 cm, ob 9.26 najvišja 43 cm, ob 15.55 najnižja -63 cm, ob 22.30 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1026,8 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja s sunki do 40 km na uro, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessandro Rigo, Ales-sio Zavadlal, Francesca Delise, Isabella Cesnik, Beatrice Belcaro, Camilla Nic-hetti, Margherita Tornaghi, Sara Dorsi, Davide Serra, Alessandro Claudi. UMRLI SO: 76-letni Luigi Mauri, 71-letni Giuseppe Vinante, 63-letna Luciana Triglia, 33-letni Giampaolo Pozzetto, 84-letna Giulia Campello, 80-letni Gugliel-mo Bohregger, 81-letna Antonia Doz, 82-letna Rosina Mustacchi, 89-letni Bruno Galvani, 92-letni Ernesto Domini, 87-let-ni Ettore Crevatin, 84-letni Giovanni Pa-voni, 64-letni Galliano Steganini, 86-let-na Neha Corti, 58-letna Liana Barbini. OKLICI: igralec Lorenzo Gioielli in igralka Tullia Alborghetti, geometer Lu-ciano Colonnelli in uradnica Paola Tor-cello, podčastnik Gianfranco Ruggiero in gospodinja Elisabetta Casula, uradnik Roberto Richter in uradnica Noemi Gus-setti, mizar Aldo Novel in v pričakovanju zaposlitve Patrizia Škerlj, uradnik Igor Brana in šolnica Erika Veglia, električar Carmelo Carbonaro in uradnica Marzia Opassich, mizar Corrado Catto-nar in delavka Fiorenza De Bortoli, delavec Sergio Beltrame in prodajalka Deborah Tarlao, uradnik Ettore Lodi in šolnica Meri Di Chiara, finančni stražnik Fab-rizio Cavalli in univerzitetna študentka Beatrice Giovannini, trgovec Domenico Sifanno in prodajalka Michaela Nuzzo, vrtnar Marco Valecic in prodajalka Ros-sana Pertot, delavec Antonio Pertan in točajka Mirella Cammarata, gasilec Ma-urizio Stolli in delavka Antonella Ra-bach, šolnik Francesco Ulcigrai in fizioterapevtka Paola Nobili, trgovec Fulvio Mreule in farmacevtka Alida Novembre, tehnik Franco Cossutta in univerzitetna študentka Clara Žago, tehnik Bruno Cer-naz in natakarica Mira Rajko, industrijski izvedenec Alessandro Del Perio in poklicna bolničarka Loredana Visintin, kovač Fabio Coretti in v pričakovanju zaposlitve Serena Marchio. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. februarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, UL L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. (JI. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST vabi na predavanje z diapozitivi in videofilmom JURE ŠTERK 3 X ATLANTIK MINI TRANSAT 1989 v soboto, 17. t. m., ob 16. uri za tečajnike in mladino, ob 20. uri za člane in prijatelje. SVETOVALNICA FORTUNA, p. p. 348, 61101 Ljubljana Partnerja za zakon ali prijateljstvo si lahko izberete kar doma. Pomagala vam bo FORTUNA z računalniško obdelavo podatkov, tako kot to delajo v vseh razvitih državah. Pošljite naslov, priložite znamke za 5,00 din in posredovali vam bomo vprašalnik s podatki o delovanju (pošiljka je brez naših oznak). Poizkusite, prihranili vam bomo čas, denar in marsikatero razočaranje. razna obvestila Sekcija KPI občine Dolina vabi na IZREDNI SEKCIJSKI KONGRES, ki bo jutri, 11. t. m., ob 9. uri v centru A. Uk-mar-Miro pri Domju. KD Kraški dom vabi vse, ki bi želele izdelati nošo ali urediti staro, da se v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 zglasijo v Kulturnem domu na Colu. Uvodno srečanje bosta vodili Marta Košuta in Nadja Kriščak, ki bosta na razpolago za morebitne nasvete. Pogrebno društvo iz Trebč vabi vse člane na občni zbor, ki bo jutri, 11. t. m., ob 15.30 v župnišču. KD Fran Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje standardnih in latinskoameriških plesov, ki jih vodita učitelja Renzo in Patrizia. Tečaji se bodo začeli v sredo, 14. t. m., v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Za informacije tel. na št. 815207. Pustni odbor občine Dolina vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti sprevoda, na sestanek, ki bo v torek, 13. t. m„ ob 20.30 v taverni v Boljuncu. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI iz Prage. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri, jutri, 11. t. m„ ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za violino in harfo. Nastopata IGOR KURET -violina in FRANCESCA FRIGOTTO - harfa. Na sporedu: Corelli, Vivaldi, Donizetti. Vabljeni! Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 89/90 - V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE in MIRAN KOŠUTA, klarinet. Na sporedu: Mozart, Florjane, Borodin. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od ponedeljka, 12. t. m., dalje. Mandracchio V ponedeljek, 12. t. m., ob 22. uri bo KONCERT ameriškega kitarista Tala FARLOWA, ki ga organizira Tržaški jazz klub. kino ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Palle d’ac-ciaio, kom. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Vendetta trasversale NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II ritomo dei tre moschettieri, pust., i. Richard Chamberlain, Michael York. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □ MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio. EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati e Ram-ba Nera: le super scatenate, porn., □ □ CAPITOL - 15.30, 22.00 Black Rain - Pi-oggia sporca, i. Michael Douglas. LUMIERE - 16.30, 22.00 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, i. Jacgueline Bisset. ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. RADIO - 15.30, 21.30 La signora del taxi di notte, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990. V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo. Na liceju France Prešeren bo v petek, 16. t. m., ob 10. uri Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj Janko Messner. mali oglasi OSMICO je v Zgoniku odprl Mario Milič. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. 19-LETNO dekle s končano šolo za ta-petnika in dveletno prakso išče katerokoli resno zaposlitev na Goriškem ali Tržaškem. Tel. (003865) 31846 ali (040) 228582. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali varuška. Tel. (003865) 65693. PRILOŽNOST: fiat 1300 mirafiori, letnik '76, nove gume, nov motor, avtoradio, komaj opravljena revizija, prodam za 1.100.000 lir. Tel. na št. 225590 v večernih urah. ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v zgornjih prostorih. PRIZNANA firma nudi zainteresiranim v Jugoslaviji zaposlenost z izredno dobrim zaslužkom. Tel. na št. (040) 299012. IZGUBIL se je šest mesecev star psiček svetle barve z rdečo ovratnico v okolici Proseka. Odgovarja na ime Pipo. Tel. 212018. PRODAM stanovanje v Ul. Capodistria. Tel. 911578 ob uri kosila in večerje. PRODAM stanovanje 63 kv. m, prvo nadstropje, v bližini železniške postaje in v neprometni ulici. Tel. od 12. do 13. ure na št. (040) 416233. PRODAM domač teran. Tel. na št. (003865) 65693 po 20. uri. PRODAM hladilnik/zmrzovalnik 360 1 zelo malo rabljen. Tel. 211754. PRODAM alfo 33 1500 TI, letnik '87, rdeče barve, 35.000 km, za 11.700.000 lir. Tel. (040) 730415 v popoldanskih urah. PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic, letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za 6.500.000 lir, Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure. PRODAM dobro vpeljano kemično čistilnico v Nabrežini Kamnolomi. Tel. 412087 od 19. do 20. ure. AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508. OTROŠKI STOLČEK za avto do 9 mesecev starosti, prodam. Tel. 228785. PRODAM fiesto L 900, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 295937. PRODAM volkswagen scirocco 1100, letnik '77. Tel. (0481) 534148. AGENCIJA zaposli dekleta 18/30 let za gledališke predstave in na televiziji. Poslati takoj sliko cele postave ter številko kroja na ESO PRESS, Ul. Servais 126, Turin. SI BREZPOSELN, imaš več kot 22 let, imaš lasten avtomobil in hočeš imeti zadoščenje pri delu, tudi part time? Če si zainteresiran, javi se v Ronkah, Ul. Roma 76, v ponedeljek, 12. t. m., ob 18. uri. _________prispevki_____________ Namesto cvetja na grob Franja Kosovela daruje Vanja Turina 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Boris in Dana Možina darujeta 100.000 lir za nakup klavirja Glasbeni šoli v Špetru. V spomin na Ladota Rebulo darujeta Pino in Andreina Perčič 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. čestitke KORADOTU SEDMAKU vse najboljše za rojstni dan mu želijo mama, tata in Suzana. -------tržno obvestilo-- KREMO1/10 Najnovejša odkritja raziskovalcev Nudimo večno mladost Naskok na lekarne NEW YORK — Odkar so ameriški in evropski baroni dermatološke raziskave potrdili vest, da je znanost res na tem, da premaga gube, se je razpasla prava množična mrzlica. V Evropi so raziskovalci neke multinacionalne družbe pripravili kozmetični preparat na osnovi retinola (kaže, da je mladost na voljo le v nekaj gramih mazila) in so snov temeljito testirali. Profesor Puschmann Klinike za sperimentalno dermatologijo iz Hamburga pravi: »Res je učinkovita. Naj omenil le to, da vidno zmanjša število in globino gub ter ne povzroča nikakršne neljube posledice.« Ta glas se širi že nekaj časa, tako da so ljubitelji mladosti pričeli oblegati lekarne. »Še nikoli nisem videl toliko ljudi, ki je povpraševalo po eni sami kremi. Vsaj polovica mojih strank, in najbolj zahtevni so prav moški, mi je rezervirala kremo, s skromnimi pošiljkami kreme pa lahko žal zadovoljim le malo klientov,« pravi neki rimski lekarnar. S kozmetično retinolsko kremo, ki manjša število gub in jo je testiral profesor Puschmann, zalaga tržišče multinacionalna družba Korff, ki ima svoj sedež v New Yorku in ustvarja kozmetične preparate namenjene lekarnam. Komercialno ime kreme je Anti Age Retard in jo je mogoče dobiti v lekarnah v več verzijah za različne starosti: od 35, 45 in od 55 let naprej. KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j. razpisuje prosto delovno mesto za uradnika (oz. uradnico) 1. kategorije s pogodbo o usposabljanju in delu in sicer za 24 mesecev v smislu zakona z dne 19. 12. 1984 št. 863. Prošnjo lahko vložijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. italijansko državljanstvo; 2. diploma knjigovodje; 3. starost do 28. leta na dan razglasa. Prošnje, sestavljene na nekolkovanem papirju s priloženo fotokopijo diplome oz. vojaškega odpusta ali drugega enakovrednega dokumenta, morajo biti predložene v tajništvu Posojilnice najkasneje do 20. februarja 1990. Kandidate bo izbral in sprejel v službo upravni svet Posojilnice v Nabrežini. UPRAVNI SVET menjalnica 9. 2. 1990 _ TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar 1242,700 1230,— Japonski jen 8,558 8,300 Nemška marka 744,100 741.— Švicarski frank 833,380 830.^- Francoski frank 218,740 217,— Avstrijski šiling 105,657 105,200 Holandski florint ... 659,790 657,— Norveška krona 192,690 190." Belgijski frank . 35,531 35,100 Švedska krona 210,500 206." Funt šterling ... 2099,550 2075,— Portugalski eskudo . 8,424 8." Irski šterling ... 1971,500 1940,— Španska peseta 11,468 11." Danska krona .. 192,500 190,— Avstralski dolar 933,500 900." Grška drahma .. ....'. 7,897 7,500 Jugoslov. dinar ..... — 100." Kanadski dolar . 1040,— 1000,— ECU 1515,500 Na domu Lepe Vide Alegorično hrepenenje Lepe Vide, od davnega vsajeno v čustvovanje slovenskega naroda, ima tudi na pragu 21. stoletja posebno poslanstvo: predvsem kot spoznanje, ki naj narodu krepi samozavest in obuja zgodovinski spomin. Iztekajoče se tisočletje že naznanja vizije, odpirajoča se obzorja presegajo ustaljena gledanja in čustvovanja, ki so bila čestokrat največja bolečina zlasti majhnih narodov. Dokumentarni film Od Križa do Štivana, ki sta ga pripravili režiserka Mija Jan-Že-kovič in novinarka Dorica Makuc (v sredo, 14. februarja, ob 16.50 na TV-Lj 1), je posvečen domu Lepe Vide. Avtorici sta skozi zgodovino prisluhnili utripu tega lepega, nekoč povsem slovenskega dela slovenske zemlje in zabeležili narodnostni trenutek Devina in njegove okolice. film sobota 20.30 Rete 4 La contessa scalza (dram.) sobota 0.10 RAI 1 Amori di una bionda (kom.) nedelja 20.30 RAI 1 Ultimo minuto (kom.) nedelja 20.30 Odeon Le colline blu (vestern) ponedeljek 20.30 Italia 1 Frances (dram.) torek 20.30 RAI 2 Scorpio (krim.) torek 23.15 RAI 3 Lola Darling (kom.) sreda 20.30 RAI 3 Oualcosa di travolgente (kom.) četrtek 20.30 Rete 4 Irma la dolce (kom.) četrtek 22.45 Odeon L'incidente (dram.) petek 20.30 Italia 1 Alien (fant.) petek 23.10 TV-Lj 1 Film: Amarcord (kom.) glasba sobota 22.30 Telefriuli La Boheme (opera) nedelja 13.45 Rete 4 Andrea Chenier (opera) nedelja 17.00 RAI 2 Koncert Enza Jannaccija nedelja 23.20 Rete 4 Zubin Mehta dirigira Mahlerja nedelja 0.45 RAI 2 Stan Getz Ouartet šport sobota 11.25 RAI 3 in TMC Ženski smuk sobota 12.10 RAI 3 in TMC Moški smuk sobota 16.55 TV-Lj 1 Košarka: Zadar-Cibona nedelja 12.10 RAI 3 in TV-Lj 1 Ženski superveleslalom nedelja 20.30 Italia 1 Boks: Tyson-Douglas nedelja 23.45 Italia 1 Ali Star Game četrtek 23.00 RAI 2 Košarka - finale it. pokala ali sobota 20.30 RAI 2 Črnilnik ali kompjuter ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Film: Crimine silenzioso (krim., ZDA 1958, r. Don Siegel, i. Eli VVallach) 8.30 Dokumentarec v angleščini 9.30 Nanizanka: II commissario Mou-lin della Polizia Giudiziaria 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.30 Sobotni šport: atletika 16.30 Sedem dni v Parlamentu 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Škotska 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Aspettando Sanremo (vodita L.Banfi in R.Arbore) 22.45 Dnevnik in Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: Amori di una bionda (kom., ČSSR 1965, r. Miloš For-'man, i. Hana Brejchova, Vladi-. mir Pucholt) 7.00 Variete: Patratac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Izobraž. oddaja: Gvatemala 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.50 Variete: La rete 16.15 Izobraž. oddaja: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling • 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Aktualnosti: Univerza na razpotju - Črnilnik ali kopjuter, vmes film Rita Rita Rita (kom., VB 1984, r. Willy Russel, i. Michael Caine, Julie Walters) 22.50 Dnevnik - nocoj 22.40 Debata o univerzi s sodelova- 23.45 samonica, ženski nogomet in bi-lijard njem prof. Antonia Rupertija Nočni šport: boks Colombo-Ca- 9.40 Koncert: Mednarodni klavirki festival v Brescii in Bergamu, Komorni orkester dirigira Agos-tino Orizio (Haydn, Mozart, Beethoven; S. Bunin in G. Oppitz -klavir, Ph. Hirshhorn - violina, D. Geringas - violončelo) 11.25 SP v smučanju: ženski smuk (iz Meribela) 12.10 SP v smučanju: moški smuk (iz Laaxa) 13.30 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.25 Italijanske dežele 15.05 Videosport: rugby in teniški turnir AT P 17.00 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Dokumentarna oddaja: Alla ri-cerca dellarca (vodi Mino Da-mato) 23.20 Nočni dnevnik 23.35 Teniški turnir ATP 1.20 Filmske novosti Črnilnik ali kompjuter, to je vprašanje! Na zatožni klopi druge državne mreže je tokrat italijanska univerza. Marsikdo je že opozoril, da je univerza na razpotju, nocojšnja oddaja pa nosi še izzivalnejši naslov Črnilnik ali kompjuter. S predstavniki univerzitetnega, kulturnega in znanstvenega sveta se do pogovarjal Gi- ancarlo Santalmassi (na sliki), med gosti pa bo Minister za univerze in znanstvene raziskave prof. Antonio Ruberti. V tokratno tematiko prav gotovo spada prijeten in globoko človeški film Rita Rita Rita, ki ga je režiser Lewis Gilbert posnel po komediji Educating Rita. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Gara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale5zavas 17.00 Dok.: L'arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Vuppies 2 (kom., It. 1986, r. Enrico Oldo-ini, i. Massimo Boldi, Jerry Cala) 22.20 Nan.: Hollywood Beat 23.20 Aktualno: Šfoghi 0.35 Nanizanki: Lou Grant, 1.35 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virgpniano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto delL-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La contessa scal-za (dram., ZDA 1954, r. Joseph Mankiewicz, i. Ava Gardner, Hum- . phrey Bogart) 23.05 Vesti iz parlamenta 23.50 Rubrika: Regione 4 24.00 Film: Il fantasma del volo 401 (dram., ZDA 1978, r. S. Štern, i. Ernest Borgnine) 2.00 Nanizanki: Dragnet, 2.30 Adam 12 ITAt-IA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.35 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.30 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 19.30 Nanizanka: Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Indagine ad alto rischio (krim., ZDA 1987, r. James Harris, i. James. Woods, Lesley Ann Warren) 22.30 Šport: Wrestling 23.15 Rubrika: Veliki boks 0.25 Variete: La notte delle sigle ODEON_______________ 7.00 Risanke in nanizanka 8.30 Zdravniška rubrika 9.00 Nanizanka: Ouattro in amore 10.30 Dok.: Il Leonardo 13.00 Rubriki: Top motori, 13.30 Forza Italia 15.00 TV film: In gualsiasi lingua (kom., ZDA, i. Nanette Fabray) 16.00 Nadaljevanki: Pasio-nes, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Film: La banda dei raz-ziatori (vestern, ZDA 1936, r. Joseph Kane, i. John Wayne) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Reportaža (pon.) 20.20 Film: 1975 - Occhi bi- anchi sul planeta Terra (fant., ŽDA 1971, r. Boris Sagal, i. Charl-tonHeston) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Top Motori 23.00 Film: City Limits (fant., ZDA 1985, r. Aaron Lipstad, i. Darrell Larson) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 8.55 SP v štirisedežnem bobu (iz St. Moritza) 11.25 SP v smučanju: ženski smuk in moški smuk 13.15 Šport show: atletika in štirisedežni bob 17.15 Film: Bambole e botte (pust., Hong Kong 1984, r. Samo Hung) 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cavalieri selvag-gi (pust., ZDA 1971, r. John Frankenheimer, i. Omar Sharif, Leight Taylor-Youg) 22.30 Koncert: Tuck and Petti Live 24.00 Film: Katie - La ragaz-za di copertina (dram., ZDA 1978, r. Robert Greenald, i. Kirn Ba-singer) TELEFRIUI.I_________ 12.00 Rubrika: Megawatt 12.30 Želja po glasbi 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Napovedi za A ligo 16.00 Musič box 17.00 Rubrika: Italia ore 6 18.00 Rubrika: Ouark 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: La sfida (dram., It. 1957, r. Franco Rosi, i. Rosanna Schiaffino) 22.00 Nanizanka: Il brivido e Lavventura 22.30 Opera: La Boheme (Giacomo Puccini) 0.15 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_______________ 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.15 Lonček kuhaj, 9.25 Ciciban dober dan, 9.40 To je igra, 10.00 Pojdi nekam, ne ve se kam, 10.15 Ex Libris - Opera, 10.55 Miti in legende islamskih ljudstev, 11.10 Nagelj s pesnikovega groba, 11.45 Ex Libris -Gledališče 13.05 Zabavnoglasbena oddaja: Ženska pod zvezdami (pon.) 14.20 Film: Lassie - popotnik (pust., ZDA 1966, r. Dick Moder-Jack B. Hively) 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Risanka 16.55 DP v košarki: Zadar-Cibona 18.30 Iz tropskega deževnega gozda 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Nad.: Lepi upi (L. Greer, 4.del) 23.20 Film: Utrdba (srh., Avstral. 1985, r. Arch Nicholson, i. Rachel Ward, Sean Garlick) TV Koper______________________ 10.00 Golden Juke Box (pon.) 11.30 Rubrika: Fish Eye 12.00 Dok.: Speciale Čampo base 13.45 Rubrika: Sottocanestro 14.30 Košarka - prvenstvo NCAA 15.30 Dokumentarec: Čampo base 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Oddaja o športu: Juke Box 18.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Speedy 22.25 Nogomet - angleško prvenstvo 0.10 Oddaja o športu: Juke Box 0.40 Dokumentarec: Čampo base TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 20.10 TV okno 20.15 Film: Grissomova tolpa (dram., ZDA 1971, r. Robert Aldrich) 22.25 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v tržaškem Kulturnem domu; 11.35 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MPZ Razpotje s Cola; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Alamut (5. del); 18.35 Orkestri; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Metlika je Šparta; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zlata snežinka; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesi; 8.20 Programma piu; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33-Za mlade poslušalce; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 18.40 Mi in vi; 19.00 Znameniti podpisi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos tekme Jadran-Castel San Pietro; 23.30 Nočna glasba. | FILMI NA MALEM EKRANU TV NOVOSTI Nevidna reka Reka Timava s svojim ponikanjem in različnimi imeni predstavlja prav gotovo zanimivost, ki je vredna, da jo spozna tudi širši krog. To se bo zgodilo nocoj, ko bodo na RAI 3. v oddaji Alla ricerca dell arca Mina Damata predstavili video-dukumen-tarec Videoesta z naslovom II Hume lan-tasma. Osnutek je izdelal Roberto Ive, režijo je oskrbel Gianpaolo Penco, snemalec je bil Mario Manfredi, toneč pa Žarko Šuc, ki je poskrbel tudi za montažo. Snemalna ekipa, ki ji je v Škocjanu pomagalo vodstvo jame, na italijanski strhni pa so ji priskočili na pomoč speleologi Ad-riatice in SPDT, je sledila toku reke, izpod Snežnika do Štivana, tako na površju kot v podzemlju, kjer je to seveda mogoče. Edinstveni so posnetki iz 319 metrov globokega brezna pod Trebčami, kamor je prvič stopila TV ekipa, med Križem in Nabrežino pa se je ekipa spustila tudi v jamo Noe, v kateri, pravijo, je v preteklosti ležal del struge te skrivnostne reke. Nocojšnji dokumentarec predstavlja v resnici nekakšen preludij daljšega dokumentarnega filma, ki ga namerava Video-est pripraviti za Festival gorskega filma v Trentu. V isti oddaji bodo nocoj predstavili tudi videoclip II sole neha pioggia o pevki Aliče, ki ga’ je Videoest uresničila z režiserjem Pencom, snemalcem Miranom Hrovatinom in toncem Žarkom Šucem. LA CONTESSA SCALZA — The Barefoot Contessa — Bosonoga grofica, ZDA-It. 1954. V soboto, 10. februarja, ob 20.30, na Rete 4. Dramatični film. Po zaslugi ameriškega režiserja Humphreyja Bogarta neznana španska plesalka Ava Gardner postane velika filmska zvezda. Za nekdanjo plesalko flamenka se tako začne živahno in briljantno življenje. V vrtincu najrazličnejših pustolovščin se romantična Ava Gardner usodno zaljubi v italijanskega grofa Rossana Brazzija, ki je zaradi vojne rane postal impotenten. Nesrečna »grofica« je zanj pripravljena žrtvovati tudi življenje. Znani hollywoodski režiser in producent Joseph L. Mankiewicz je realiziral to prefinjeno melodramo z montažo štirih izsekov v flashbacku in jih povezal z dramatično sekvenco o pogrebu tragične ljubimke. Rete 4 nam spet ponuja v ogled to znano uspešnico prav zaradi blestečega nastopa žalostne protagonistke, ki je pred kratkim umrla. / T VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:_______________ 1 T A L 1 J A N S K E TV MREŽE ■ RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Nadaljevanka: La spilla nera (r. Maurice Frydland, i. Caroline Chaniolleau, 1. in 2. del) 8.30 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Afriška odiseja 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Ultimo minuto (kom., It. 1987, r. Pupi Avati, i. Ugo Tog-nazzi, Diego Abatantuono) 22.10 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: La legge (kom., It.-Fr. 1958, r. Jules Dassin, i. Gina Lollobri-gida, Marcello Mastroianni) 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno (ured. Osvaldo Bevilacgua in Er-manno Corbella) 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.00 Glasbena oddaja: Enzo Jannacci, 30 anni senza andare fuori tempo 18.20 Šport: SP v smučanju - ženski veleslalom (povzetki) 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Dudu Dudu (vodita Pino Caruso in Claudia Mori) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Oddaja o židovski kulturi 23.45 Oddaja o kulturi: L'aquilone 0.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz 89: Stan Getz Ouartet 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - II tesoro ritrovato 9.50 Nedeljski dnevnik 11.30 Drobci 12.10 SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Meribela) 13.10 Nanizanka: Del Vecchio - L'alto costo della giustizia 14.00 Deželni dnevnik 14.10 BlobCartoon 14.30 Drobci - Prove tecniche di tra-smissione 14.45 Variete: Prove tecniche di tra-smissione (vodi Piero Chiam-bretti, sodeluje Nanni Loy) 17.00 Šport: teniški turnir ATP 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi Lha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet Vrhunski boks v Tokiu nocoj po Italia 1 Ljubitelji »plemenite umetnosti« bodo noco verjetno ostali doma, saj je po Italia 1 ob 20.30 na sporedu srečanje med svetovnim boksarskim prvakom težke kategorije vseh treh verzij (WBC, WBA in IBP) Mikeom Tysonom (na sliki) in Jamesom »Busterjem« Douglasom. 24-letni T^son je zmagal v vseh dosedanjih 37 srečanjih, 30-let-ni Douglas, ki si je že leta 1987 zaman skušal priboriti naslov svetovnega prvaka, ima za sabo 34 srečanj, zmagal pa je na 28. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: I re delLavventura (pon.) 10.00 Nanizanka: Mannix 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Variete: Cera una volta il Festival 16.55 Variete: Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Variete: Una sera c’in-contrammo (vodita Marco Columbro in Lorella Cuccarini) . 23.00 Variete: Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.30 Nanizanke: Top Sec-ret, 1.30 Lou Grant, 2.30 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 9.30 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: Andrea Chenier (Umberto Giordano, dir. Nello Santi, poje Placido Domingo) 16.45 TVfilm: Un atto di vio-lenza (dram., ZDA 1979, r. Paul VVendkos, i. Elisabeth Montgo-mery) 18.30 Film: Primo peccato (kom., ZDA 1952, r. Claude Binyon, i. Gin-gerRogers) 20.30 Film: I due capitani (pust., ZDA 1955, r. Ru-dolph Mate, i. Fred MacMurray, Charlton Heston) 22.35 Dok.: Big Bang 23.20 Koncert v Scali z dirigentom Zubinom Mehto (Mahler - Simfonija št. 3) 1.00 Film: Trappola per un testimone (dram., ZDA 1976, r. Marlon Johns, i. Elaine Lee) 2.30 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mon-diale (pon.) 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: I miserabili (dram., ZDA 1952, r. Lewis Milestone, i. Michael Rennie) 16.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.: Tenente CHara 19.00 Risanke: Teodoro, 19.30 Gli acchiappa-fantasmi, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Boks: SP v težki kategoriji, Tyson-Douglas 21.00 Variete: Emilio 22.45 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.45 Košarka - Ali Star Game 90 (iz Miamija) ODEON_______________ 7.00 Risanke 9.30 Nanizanki: Ouattro in amore, 13.00 Galactica 14.00 TV film: Il brillante Benjamin Boks (kom., ZDA, i. Donald O Con-nor) 15.00 Nadaljevanka: Maria 16.00 Obnova nadaljevank: Pasiones, Mariana 18.00 TV film: Speranze di vetro (dram., Avstral. 1985, r. Brendan Maher, i. Rowena Walla-ce, 1. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Le colline blu (vestern, ZDA 1965, r. Monte Hellman, i. Jack Nicholson, Millie Perkins) 22.00 Film: Stronghold (pust., 1986, r. Bobby Eehart, i. Hidde Maas) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC_________________ 8.00 Risanke: Snack 8.55 SP v štirisedežnem bobu (iz St. Moritza) 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes SP v smučanju - ženski veleslalom in glasbena oddaja Famous For Fifteen Minutes 13.15 Dokumentarec: Il cielo e la Terra finiranno (ZDA 1983, r. Robert Amran) 15.00 Film: Il delinguente del rock'n'roll (kom., ZDA 1957, r. Richard Thorpe, i. Elvis Pres- ley) 17.00 Odbojka: Conad-Zi-nella 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Le mani di uno sconosciuto (krim., ZDA 1986, r. Larry Elican, 2. del) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 23.45 Rubrika: Megawatt 24.00 Film: La lunga faida (vestern, ZDA 1975, r. Clyde Ware, i. Jack Palance) TELEFRIULI__________ 10.20 Nanizanka: La grande barriera 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistralo 22.30 Nanizanka: Il brivido e Lavventura 23.00 Športne vesti 1.10 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 8.50 Otroška matineja: Živ žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (zadnji del) 10.15 Nad.: Lepi upi (pon. 2. dela) 11.05 Nanizanka: A16, alo (pon.) 11.35 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 12.10 SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Maribela) 13.05 Video strani 14.15 Nad.: Dediščina Guldenburgo-vih (Jiirgen Gosler, 6. del) 15.00 Kolo sreče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Rdeče podvezice (vestern, ZDA 1954, r. George Marshall, i. Rosemary Colooney, Jack Car-son, Pat Crowley) 18.15 Nanizanka: Alo, alo (pon.) 18.45 Risanka 19.00 TV Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Dom za obešanje (Gordan Mihič-Emir Kusturica, 3. del) 21.00 Zdravo 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Video strani TV Koper_____________________ 10.00 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (17.45) avtomobilizem -Formula Indy, (18.45) TVD Novice, (19.00) košarka NBA - Ali Star Weekend 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Dokumentarec: Campo Base 23.40 Rubrika: A tutto campo (pon.) 0.10 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2________________ 10.00 Oddaja za JLA: Danes za jutri, nato film Leseni konj (VB) 13.00 Poskusni satelitski prenosi 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.30 Dokumentarna oddaja: Od Križa do Štivana 21.10 Poskusni satelitski prenosi 23.00 Športni pregled RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Metka in Janko; 10.45 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Igra za otroke: Čarovnice; 8.45 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Pojo amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 17.59 Glasbena medigra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Ra- \dio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših_ sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Oddaja o športu: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Maria Walliser V dveh sezonah, 1986 in 1987, je bila Švicarka Maria VValliser nenadkriljiva kraljica belih smučin. Lepa, prikupna, zna pod nasmehom skrivati skoraj jekleno voljo in željo po uspehu. S smučanjem je začela kar na domačem dvorišču, kjer ji je premožni oče priskrbel majhno prenosno žičnico. V začetku je bila usmerjena predvsem v smuk, kasneje se je izpopolnila še v veleslalomu. Svoj prvi uspeh v svetovnem pokalu je dosegla leta 1983 v Mege-vu. Leto kasneje ji ni šlo vse po sreči, še zlasti na olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer ji je zmago v smuku pobrala rojakinja Fi-ginijeva. Njena pot proti vrhu pa je bila nezadržna. V svetovnem pokalu 1. 1985 je bila v skupni razvrstitvi tretja, a v naslednji sezoni je že bila na prvi stopnički. Leto zatem je bila daleč pred vsemi: osvojila je svoj drugi svetovni pokal, na svetovnem prvenstvu v Crans Montani pa se je v smuku in superveleslalomu končno oddolžila Figinijevi, poleg tega je pospravila še bron v veleslalomu. Slava pa je verjetno terjala svoje, fotoreporterji so ji bili stalno za petami, z njenimi slikami so polnili revije. V svetovnem pokalu je osvojila le dve zmagi, a na OI v Calgaryju dve bronasti odličji. Lani je bila spet v ospredju: zlato na svetovnem prven- x stvu v Vailu in drugo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, v katerem se je morala ukloniti izredni Schneiderjevi. Letos so premoč Švicark v svetovnem pokalu, v katerem zmagujejo vse od leta 1984 (upirati se jim je znala edinole Jugoslovanka Mateja Svet), načele mlajše Avstrijke s Kronbergerjevo in Wachterjevo na čelu. Kljub temu se tako Walliserjeva kot Schneiderjeva še dobro držita, saj zasedata trenutno 4. in 5. mesto, verjetno pa je njuno najboljše obdobje mimo. LE COLLINE BLU — Ride in the VVhirhvind, ZDA 1965. V nedeljo, 11. februarja, ob 20.30, na Odeon. Vestern. Trije kavboji postanejo na poti v Teksas žrtve neizprosnega lova s strani pokvarjenih plačanih biričev. Zasledovalci ubijejo najprej enega, drugi ostane v spopadu težko ranjen in zato sklene, da jih bo počakal v zasedi ter tako omogočil tretjemu tovarišu (Jack Nicholson) beg čez »Plave gorice«... Režiser Monte Hellman in soavtor Nicholson sta v ta neobičajni, obenem nostalgični in kritični vestern vnesla vse najboj značilne prvine in arhetipe te zvrsti: zasedo, napad na kočijo, obešanje, potovanje s konji, streljanje, kenjone, farmo, osamljeno kočo, krajo konj. Poleg te montaže občih značilnosti vesterna sta sestavila tudi sugestiven razmislek o težko določljivih mejah med zakonom in nezakonitostjo, nasiljem in strpnostjo, ki postanejo v danih okoliščinah (denimo, v ves-ternsko divjem okolju) čedalje bolj dvoumne in neopredeljive. / N VIDEO NOTES Oddaja:... ' . . Postaja: - _____ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Un problema faraonico 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja: Parola e vita 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: I guattro delLAve Maria (vestern, It. 1968, r. Giuseppe Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer) 22.40 Dnevnik 22.50 Filmske novosti 23.00 Aktualno: Dentro la giustizia 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore 16.40 Videocomic in kratke vesti 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: Culastrisce nobile venezia-no (kom., It. 1976, r. Flavio Mog-herini, i. Marcello Mastroianni, Claudia Mori), vmes (24.00) dnevnik 0.40 Vreme, vesti, horoskop RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi 14.00 Deželne vesti 14.25 Videosport: nogometni turnir v Viareggiu 16.15 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Mezzogiorno prossimo venturo. Bari e Nepoli a con-fronto 17.10 Nanizanka: I mostri venti anni dopo 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pa-sanisi) 18.30 Blobcartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport 24.00 Nočni dnevnik Bližnja srečanja z boginjo zavezanih oči Sreča je na sporedu vsak dan ob 14. uri v oddaji RAI 1 Occhio al biglietto, ki jo vodi Valerio Merola s pomočjo pevcev Mina Reitana in Mema Remigija (vsi trije na sliki). Valerio obvešča občinstvo o vseh italijanskih loterijah, Mino in Memo pa igrata na klavir, kdaj pa kdaj zapojeta kako priljubljeno staro pesem in pripovedujeta anekdote. V studiu je tudi »boginja« z zavezanimi očmi: lepo dekle v minikrilu, ki se občinstvu predstavi šele v petek. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALES_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Over The Top (dram., ZDA 1987, r. Menahem Golan, i. Sylvester Stallone, Roberto Loggia) 22.30 Dokumentarec: I re delbavventura 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Mondo perduto (fant, ZDA 1960, r. Ir-win Allen, i. Michael Rennie, Claude Rains) 22.20 Film: Birdy - Le ali della liberta (dram., ZDA 1984, r. Alan Parker, i. M.Modine) 1.35 Film: Mannaia (vestern, It. 1977, r. Sergio Martino, i. M.Merli) 2.25 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Denver 20.30 Film: Frances (dram., ZDA 1982, r. Graeme Clifford, i. Jessica Lange, Sam Shepard) 23.05 Nanizanka: I-Taliani 23.05 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.45 Variete: I grandi sce-neggiati 0.15 Aktualno: Be Bop a Lula 1.15 Rock opolnoči: Kate Bush 2.25 Film: Gioventu in-guieta (dram., ZDA 1958, r. Bernard Gi-rard) ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Verso il sud (vestern, ZDA 1978, r. Jack Nicholson, i. John Be-lushi, Mary Steenbur-gen) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: American Got- hic (srh., ZDA 1987, r. John Hough, i. Rod Steiger) 0.30 Nanizanka: Un salto nelbuio TMC________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Il bandito delLE-piro (pust., VB 1957, r. Terence Young) 18.00 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La storia di Johnny Gibson (krim., ZDA 1986, r. B. Duke) 22.15 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Niente dura per sempre (fant., ZDA 1984, r. Tom Schiller) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Detective in pantofole, 12.00 Boys and Girls 12.30 Potovanj e po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni (r. Riccardo Donna, 1. del), 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Fanto-ni-Garessio 23.00 Nanizanka: Il brivido dellavventura 23.30 Nočne vesti 0.40 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1_________________ 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce - Metulji, 9.20 Mladinski pevski festival Celje 89 (22. oddaja), 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Mernik 10.30 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Volk; 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev -Mohamed v Meki 18.40 Mladinsko evropsko prvenstvo v sankanju na naravnih progah (iz Dolenje vasi) 19.00 Risankain TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Črna orhideja (E. Kocbek, r. Matjaž Klopčič) 21.05 Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Tisti čas - Koncert poezije (Svetlana Makarovič) 23.00 Video strani TV Koper 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 13.45 Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCCA: North Carolina-Georgetown 18.15 Wrestling Spotlight (vodi Dan Peterson) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Boks: Mike Tyson-James . »Bus-ter« Douglas (posnetki iz Tokia) 23.10 Košarka NBA TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (3. del) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 21.00 Oddaja o športu: Sedma steza 21.15 Antologija jazza 22.00 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (30. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Črna orhideja ČRNA ORHIDEJA, Jug. 1990 Režija: Matjaž Klopčič □ Scenarij: Andrej Hieng □ Scenografija: Andrej Stražišar □ Fotografija: Žaro Tušar □ Glasba: Urban Koder □ Montaža: Andrej Bolka □ Igrajo: Mirjam Korbar, Matjaž Tribušon, Igor Samobor, Radko Polič, Alojz Svete, Nataša Rilijan V ponedeljek, 12. 2., ob 20.05, na TV-Lj 1 Filmska drama. Umetniški program TV Ljubljana je pravkar produciral in sedaj prvič predvaja TV film, ki ga je režiser Matjaž Klopčič s posredovanjem scenarista Andreja Hienga povzel po enem najbolj popularnih, razburljivih in prelomnih del iz povojne slovenske literature - po sloviti in do pred nedavnim »zloglasni« ali »sporni« Kocbekovi zbirki novel Strah in pogum. Edvard Kocbek je v usodnem letu 1951, v dobi najhujšega kulturnega in političnega socrealizma, obelodanil z omenjeno zbirko marsikatero tedaj neizpovedano resnico iz vojno-revolucionarne izkušnje OF, v kateri je sam bil eden prvih protagonistov. Prav v emblematični zgodbi Črna orhideja je izpostavljena ena od najbolj spornih tem, s posebno sugestivnim in še danes odmevnim bivanjskim registrom. Tu sledimo zunanji in obenem notranji drami, ki se sproži v partizanski edinici - še zlasti med komandantom in politkomisarjem - ob aretaciji domnevne in na smrt obsojene kola-boracionistke - Črne orhideje. Klopčič, naš najbolj »estetistični« avtor, je s sliko skušal ujeti prav prabitno etično razsežnost Kocbekove vojne parabole, ki kljub vsem očitkom ostaja še danes eden najbolj avtentičnih bivanjskih in poetičnih dokumentov izkušnje slovenskega NOB. FRANCES, ZDA 1982. V ponedeljek, 12. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični film. Jessica Lange, bivša manekenka in šarmantna filmska debitantka v De Laurentiisovi potrošniški verziji King Konga, se je z vsem svojim izraznim nabojem, tako v briljantnih kot v resnih vlogah, polno uveljavila šele z zahtevnima interpretacijama v Pollackovem Tootsie in v Rafelsonovem Poštar zvoni vedno dvakrat. Z delom Frances, ki ga je tudi kooproducirala, pa se je svojevrstno poklonila pomembnemu, a pozabljenemu liku nesrečne ameriške igralke Frances Farmer. Ta namreč predstavlja pravi vzorec antikonformistične igralke, ki jo je Hollywood povsem odstranil zaradi njenega radikalnega nazira-nja in obnašanja. Jessica Lange doživeto pooseblja življenjsko izkušnjo nesrečne Frances: od ljubezenskega izigravanja do zasvojenosti z alkoholom in mamili, sodnih obravnav, zapora, zdravljenja-trpinčenja v umobolnici. K T VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:______________ illlillllillill ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1______________________*_ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika - Kronika motorjev 15.30 Italijanske dežele 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik ' 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Variete: Biberon (vodi Pippo Franco) 22.35 Dnevnik 22.45 Dokumentarec: Atlante 23.35 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dok.: Rojstvo abecede RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore 16.40 Videocomic 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Scorpio (krim., ZDA 1973, r. Michael VVinner, i. Burt Lan-caster, Alain Delon) 22.30 Dnevnik in dosje 23.30 Dnevnik, vreme, horoskop 23.50 Film: L'uomo di mezzanotte (krim., ZDA 1974, r. Kibbee-Lan-caster, i. Burt Lancaster, Susan Clarck) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisi-ca e senso comune, Chimica in laboratorio, Veleggiando sotto costa, Andiamo in montagna 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Zupack - Igra za razvijanje inteligence 15.00 Dokumentarec: Ambiente vivo 15.30 Videosport: hokej na travi, rokomet in hitrostno drsanje 17.00 Nanizanki: I mostri venfanni dopo, 17.30 Vita da strega 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita G.Grillo in C.Pasanisi) 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj 23.15 Film: Lola Darling (kom., ZDA 1986, r. Špike Lee, i. Tracy Ca-milla, Johns Tommy) Odprimo atlas, da bomo spoznali svet! Nocoj ob 22.45 se na SAI 1 začenja nov niz 13 oddaj z naslovom Atlante. »To ne bo oddaja o pustolovskih potovanjih, temveč o zemljepisu kot takem,« pravijo uredniki. »Kot smo počeli v šoli, bomo odprli atlas in se ustavili zdaj v eni zdaj v drugi deželi ter se poglobili v razne aspekte tamkajšnje stvarnosti, od narave do kulture.« Nocoj bomo spoznali Japonsko, Baltik, Kostariko, Formozo in Rdeče morje. Oddajo vodita Brando Ouilici in Anna Carlucci. ■ ZASEBNE TV PO STAJE • CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Una bambina da salvare (dram., ZDA 1989, r. Mell Domski, i. Roxana Zale, Will Old-ham) 22.30 Dosje konec stoletja: Videoshock 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.15 Nanizanki: Lou Grant, 2.15 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La bella e la be-stia (fant., ZDA 1976, r. Fielder Cook, i. George Scott, Trish Van Devere) 22.15 Variete: Una sera c’in-contrammo 0.45 Film: Marinai del re (vojni, ZDA-VB 1951, r. Roy Boulting, i. Jef-frey Hunter) 2.25 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Il secondo tragi-co Fantozzi (kom., It. 1976, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Šport: Settimana gol 0.20 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.20 Gli intoccabili OPEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: La mazurka del barone, della Santa e del fico fiorone (dram., It. 1975, r. Pupi Avati, i. Ugo Tognazzi, Paolo Villaggio) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Film: Punto di rottura (krim., 1987, r. Tim Kincaid, i. Rick Giana-fa) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC________________ 10.15 Nanizanka: il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: La citta dei ra-gazzi (dram., ZDA 1938, r. N. Taurog, i. Spencer Tracy) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Shaft, i giustizie-ri della citta (krim., ZDA 1973, r. John Lle-wellyn Moxey, i. Richard RdUndtree) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: Boys and Girls 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 O obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1_________________ 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Zgodbe iz življenja rastlin - Dolga pot pelodovega zrna 10.00 Mozaik. Kras in krasoslovje (1. del), 10.25 Sedma steza (pon.) 11.35 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Zgodbe iz življenja rastlin (pon), 17.20 Kras in krasoslovje (pon.) 18.00 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Osvežilni jogurtovi napitki, 18.00 Pogledi (pon.) 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Odmevi v temi (J. VVambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 2. del) 20.55 Aktualno: Družina v krempljih politike 22.40 Dnevnik in vreme 23.00 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Nogomet - argent. prvenstvo 15.30 Nočni boks: Tyson-Douglas (pon.) 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Obiettivo Sci 23.25 Rubrika: Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2___________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.05 Svet športa 17.55 DP v hokeju (Iz Jesenic) B 20.15 Žarišče I 20.45 Žrebanje lota || 20.50 Umetniški večer: filma Labirint (fant., ZDA 1986, r. Jim Henson) || in Znotraj labirinta (dok., ZDA J 1986, r. Des Saunders) J RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtor-ji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (31. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Maxa Brucha; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poroči- 1 la; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremen- H ska napoved in prometni servis; 6.30 B Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 H Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 1 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu I Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; I 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in I odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 H Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA THE BEST OF THE DOORS Ko bi Jim Morrisom poznal slovensko narodno pesem o mladosti, bi prav gotovo navdušo pel ' Kam si šla, oj, kje si..." On si je namreč zapravil mladost, še preden je stopil na oder in zaslovel. Vsekakor se po mnogih letih vrača v trgovine najuspešnejši album njegove skupine The Best Of The Doors, ki je med drugim eden najbolj prodanih long-playev v tem trenutku. Verjetno si Jim Morrison še zdaleč ni domišljal takega uspeha med današnjimi mladinci, ki so ga le slišali, oziroma tudi videli v ne prav posrečenem videoclipu. Vsi avtomobili nosijo nalepke z njegovim karizmatičnim obrazom, oziroma vsi tisti avtomobili, katerih voznik je posvetil del svojega prostega časa poslušanju legendarnih Doorsov. Ko omenjamo skupino The Doors, se običajno ustavimo ob solo pevcu baritonu Jimu Morrisonu, prav gotovo pa so omembe vredni tudi drugi člani skupine, ki se še vedno tako ali drugače bavijo z glasbo: najprej bi omenil Robbyja Kriegerja, ki je nedavno nastopil s skupino kitaristov A Night Of Guitar. Pianist Ray Manzarek se je ukvarjal s klasično glasbo, medtem ko je bobnar John Densmore priromal iz jazzovskega sveta. Tistim, ki tega albuma še nimajo (verjetno le redke izjeme), toplo priporočam, da si ga čimprej nabavjo. Pesmi so: Brek On Through, Light My Fire, The Crystal Ship, People Are Stran-ge, Strange Days, Love Me Two Times, Alabama Song, Five To One, Waiting Fot The Sun, Spanish Caravan, When The Musiči Over, Hello, I Love You, Roadhouse Blues, L.A. Woman, Riders On The Storm, Touch Me, Love Her Madly, The Unknown Soldiei, The End. LA CITTA DEI RAGAZZI — Boys Town — Mesto dečkov, ZDA 1938. V torek, 13. februarja, ob 16. uri, na TMC. Dramatični film. Režiser Norman Taurog, avtor uspešnih plesnih, glasbenih, komičnih filmov s Fredom Astaireom, Jerryjem Levvisom in Elvisom Presleyjem, je realiziral tudi to nenavadno angažirano dramo o mladostniški problematiki. Glavni protagonist dramatične zgodbe je oče Flanagan, značajni in koreniti ustanovitelj svojevrstnega mesteca, ki predstavlja nekakšno zatočišče in dom za zapuščeno mladino. Vendar sta ves trud in prizadevanje, ki ju vlaga v pobudo, na tem, da se zrušita, ker neki njegov varovanec spravi Mesto dečkov ob dobro ime... Taurogovo delo je postalo pravi klasik mladinskega filma bodisi zaradi sproščenega nastopa mladih igralcev kot zaradi odličnega Spencerja Tracyja, ki je za vlogo patra Flanagana prejel Oskarja; ob njem nastopa tudi mladi zvezdnik Mickey Rooney. / : n VIDEO NOTES Oddaja: C ; . ) c.. ; t O Postaja: _ ITALIJANSKE TV RAI 1 RAI 2 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - II giorno del giudizio 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 Izobraževalna oddaja: Italijanska literatura od leta 45 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Due papa e mezzo (kom., ZDA 1987, r. T.Bill, i. George Dzundza, Richard Young) 21.20 Film: II grande Blek (dram., It. 1987, r. Giuseppe Piccioni, i. Ser-gio Rubini, vmes (22.45) dnevnik 23.15 Šport: atletika in košarka 0.50 Nočni dnevnik in vreme 1.05 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke .8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Zgodovina - Bitka pri Marengu 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore 16.40,. Videocomic 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (10. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 22.55 Film: Linea di sangue (dram., ZDA 1979, r. Terence Young, i. Audrey Hepburn, Ben Gazzara), vmes (23.50) dnevnik 0.40 Vreme, dnevnik, horoskop 0.50 Film: II drago volante (krim., ZDA 1949, r. Leslie Selander) MREŽE ■ RAI 3_________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana in Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Zvezdoslovje danes 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: hokej na ledu in na travi, Ice Mountain Bike 17.00 Nanizanki: I mostri venfanni dopo, 17.30 Vita da strega 18.00 Dok. oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasanisi) 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Oualcosa di travolgente (kom., ZDA 1987, r. Jonathan Demme, i. Melanie Griffith, Jeff Daniels), vmes (21.25) dnevnik 22.30 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Barbato) 24.00 Nočni dnevnik STAJE • Hladni Miinchen namesto toplega Miamija Lepa detektiva iz nanizanke Miami Vice nas zapuščata, od današnjega večera dalje bo njuno mesto na RAI 2 (vsak večer ob 18.35) in morda tudi v naših srcih prevzel nemški kolega Faber, ki ga igra 49-letni Klaus Wennemann. Ameriški sončni Miami bo zamenjal hladnejši evropski Miinchen in tudi v zgodbah bo čutiti vpliv starega kontinenta. Poleg akcijskih prizorov nam scenaristi.obljubljajo tudi psihološko analizo. Nocojšnja epizoda nosi naslov Črni angeli. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale5zavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mon-do 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ultima notte a Warlock (vestern, ZDA 1959, r. Edward Dmyt-ryk, i. Henry Fonda, Richard Widmark) 22.50 Film: Il treno (vojni, ZDA 1965, r. John Frankenheimer, i. Burt Lancaster, Jeanne Mo-reau) 1.20 Film: La citta dei fuori-legge (vestern, ZDA 1953, r. Harmon Jones, i. Jeanne Crain) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Aktualnosti: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.20 Dokumentarna oddaja: Jonathan 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intocca-bili, 2.05 Ai confini della realta ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato * piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Non si maltratta- no cosi le signore (krim., ZDA 1968, r. Jack Smight, i. George Segal, Rod Steiger) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Šport: Excalibur 23.15 Film: Testimone forza- to (krim., ZDA 1983, r. Raphael Rebibo, i. Anat Atzmon) TMC________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Kavik, il cane lupo (pust., ZDA 1980, i. John Ireland) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Una trappola astuta (kom., ZDA 1979, r. Ken Annakin, i. Sam Groom) 21.55 Dok. oddaja: Galileo 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: L uomo del Nevada (vestern, ZDA 1950, r. G. Douglas) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanke: Detective in pantofole, 12.30 Boys and Girls 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Il brivido e 1'avventura, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede, 9.15 TV drama Črna orhideja (pon.), 10.10 nadaljevanka Odmevi v temi (2. del) 11.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Od Križa do Štivana, 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade. ZBIS: Pegam in Lambergar, 18.15 lutkovna predstava Sanje o govoreči češnji 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Upanje in bolečina (dram., Japonska 1988, r. Yoji Vamada, i. Hiroko Yakushimaru, Hashinosuke Nakamura) 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Glasbena oddaja: Zvezdni prah 23.15 Video strani TV Koper 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Dok.: Speciale Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA: Atlanta Hawks-Los Angeles Lakers 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Golden Juke Box 0.25 Oddaja o odbojki: Supervolley TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Tristan in Izolda (Wag-ner, 1. del) 21.55 Svet poroča 22.55 Rokomet: Jugoslavija-Romunija RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naš^, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na go-riškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (32. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Hornist Jože Falout; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. 1 9 1 FILMI NA MALEM EKRANU IGRALSKI OBRAZ Briljantni Bob Veliki »Bob« Mitchum (na sliki), igralec z najbolj seksi jamico na bradi, se je vrnil h komediji: pravkar je končal snemanje humoristične nanizanke za NBC z začasnim naslovom Regular Joe, v kateri igra vlogo starega potepuha brez doma in brez čustvenih vezi. Starca, ki je zaradi življenja »na ulici« posatal trdosrčen, posvojijo štiri sirote v želji, da bi si ustvarile družino. »Radi bi vedeli, zakaj sem sem se vrnil k briljantni vlogi? Nimam pojma... morda zato, ker mi v zadnjih letih nihče ni predlagal nič podobnega!« je povedal hollywo-odski zvezdnik. »Pravzaprav sem poklicni filmski delavec in služim denar s snemanjem filmov, slastna pečenka pa je vsekakor boljša od kruha in vode,« je še hudomušno pristavil in tako še enkrat dokazal, da se v intervjujih zna čudovito izmikati vprašanjem, saj sam priznava, da je njegov najljubši odgovor: »Nimam pojma«. Sploh pa je skrivnost, kako izbira vloge. »Zagotavljam vam, da res nimam pojma,« se muza igralec, »če hočete, pa vam lahko povem, kako sem sem odločil za vlogo admirala Halseya v Midwayski bitki. Producent me pokliče po telefonu in mi ponudi vlogo admirala tega-in-tega: pet tednov snemanja v studiu in pet tednov na letalonosilki. Pravkar sem se vrnil iz Vietnama, zato sem mu odgovoril, da ni govora. Čez dva dni me zopet pokliče in mi ponudi vlogo admirala Fletcherja: štiri tedne v studiu in teden na letalonosilki. Takoj sem rekel ne. Po treh dneh me zopet pokliče in me vpraša, ali ne bi zaigral admirala Hel-seya. "Kaj pa moram početi," ga vprašam. "Teden dni na bolniški postelji." Sprejel sem.« IL GRANDE BLEK — Veliki Blek, It. 1988. TV premiera, v sredo, 14. februarja, ob 21.20, na RAI 1. Filmska komedija. V okviru filmskega ciklusa, ki ga prva mreža RAI posveča najnovejšemu itlalijanskemu filmu, je nocoj na vrsti eno najspodbudnejših del tovrstne proizvodnje. Gre za prvo televizijsko predvajanje prvenca mladega režiserja in koscenarista Giuseppeja Piccionija. Dvajsetletni Yuri (Roberto De Fran-cesco) odhaja poln upov in domotožja iz svojega podeželskega gnezda v veliki svet. V Yurijevi zgodbi se pravzaprav zrcali mladi rod, ki iz sicer omejene perspektive podeželskega mesta (Ascoli Pičeno) doživlja deseletje polno družbenih in kulturnih preobratov in izzivov. Med mladimi protagonisti izstopa vsekakor lik simpatičnega, a nesrečnega Razza (Sergio Rubini). Piccioni je naslov za svoje debitantsko-avtobiografsko delo prevzel po znanem stripovskem junaku ki je slovel prav v 60. in 70. letih. / ----------------------------^ VIDEO NOTES Oddaja: -..j...A ", Postaja::_____\ „■' ■ L;"! a. .... " Ura:........................ ___________________________J • ITALIJANSKE TV MREŽ E * RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Cuori sensibili 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Kviz: II gioco pni bello del mon-do (vodi Gabriella Carlucci) 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Premio (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualna vprašanja: Droga - che fare (ured. Claudio Sorrentino in Carlo Tagliabue) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarec: Anatomia di un restauro - Marmo 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore 16.40 Videocomic 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.35 Dnevnik in Politična tribuna 22.15 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka - finale it. pokala 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: duella pazza eredita (kom., r. Riccardo Franco, i. Samuel Bottons, Rafael Incla) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - La foresta sottomarina, La vita degli animali, Italian Style -La sfida in šalita, Regioni allo specchio - La Puglia 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Videosport: košarka in nogomet 17.00 Nanizanki: I mostri venfanni dopo, 17.30 Vita da strega 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita G.Grillo in C.Pasanisi). 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi} 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda (vodita Giovanni Manto-vani in Michele Santoro) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Variete: Fuori orario 0.15 Nočni dnevnik Šestnajst oddaj o najlepšem športu Gabriella Carlucci (na sliki) vodi niz oddaj z naslovom II gioco piu bello del mondo, ki ga je RAI 1 pripravila v sodelovanju z Italijansko nogometno zvezo: v šestnajstin Nadaljevanjih, ki bodo na sporedu vsak četrtek ob 14.10, bomo spoznali tudi manj vidne plati najpopularnejšega italijanskega športa. Seveda ne bodo manjkali ne kviz ne gostje: danes bo na vrsti Gianni Morandi, kapetan nogometne ekipe, ki jo sestavljajo italijanski pevci lahke glasbe. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-' tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30. Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Irma la dolce (kom., ZDA 1963, r. Bil-ly Wilder, i. Shirley MacLaine, Jack Lem-mon) 23.10 Film: Terms Of Ende-arment (dram., ZDA 1983, r. James Brooks, i. Shirley MacLaine, Jack Nicholson; v angleščini) 1.40 Film: La banda del Gobbo (krim., It. 1977, r. Umberto Lenzi, i. Thomas Milian) ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Conan il distrut-tore (fant., ZDA 1984, r. Richard Fleischer, i. Arnold Schwarzeneg-ger, Grace Jones) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Športna oddaja: Viva il mondiale 23.40 Šport: Grand Prix 1.00 Nanizanki: Crime Sto-ry, 2.00 Gli intoccabili ODEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Grande slalom per una rapina (kom., VB 1971, r. George En-glund, i. Jean-Claude Killy, Daniele Gau-bert) 22.00 Variete: Sportacus 22.15 Reportaža: Berlin 22.45 Film: L incidente (dram., VB 1967, r. Joseph Losey, i. Dirk Bo-garde) TMC________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: I pirati delLaria (pust., ZDA 1986, r. C. Eggleston, i. Meredith Phillips) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il difetto di esse-re moglie (dram., Švi.-Fr. 1974, r. Claude Go-retta) 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: La lancia scarlat-ta (pust., VB 1954, r. G. Dreakstone) TELEFRIULI_________ 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Glasbena oddaja: Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 TV film: Rally (r. Ser-gio Martino, i. Giulia-no Gemma, 3. del) 22.00 Nanizanki: The Fami-ly, 23.00 II brivido e 1'-avventura 23.30 Dnevnik 0.40 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1_________________ 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende 9.25 Šolska TV: Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje - Kontracepcija, 9.50 Oblikovanje arhitekturne lupine (2. del), 10.15 izobr. oddaja - Rakov Škocjan 10.25 Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.) 10.55 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Slovenci v zamejstvu, 17.20 Šolska TV (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 nad. Mladi Sherlock (5. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, 5. del) 20.55 Tednik 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Komedija na slovenske odru: Profesor Klepec (Ferdo Kozak, postavitev SNG Ljubljana) | TV Koper_________________________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Nogomet - špansko prvenstvo 17.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Speciale Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (vodi Bruno Longhi) 23.25 Košarka NBA 0.55 Oddaja o športu: Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: Alb, alb 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20^30 Dok.: V hribih se dela dan 21.05 Mali koncert: Poljubi me, ljubezen moja (Jurij Reja) 21.20 Dokumentarec: Pozdrav iz... 22.00 Večerni gost RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (33. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznihg kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONIST) Nekoč je bil Fred Bil je - med drugim - tudi prvi italijanski pevec, ki mu je časopisje ob smrti posvetilo celo petkolonski naslov. Danes, po točno tridesetih letih, odkar je tragično preminul v prometni nesreči, pa ga svet lahke glasbe proslavlja kot mejnika v zgodovini italijanske popevke. Fred Buscagli-one je pravzaprav iznašel nov način petja: nič več osladnih in obrabljenih, že konvencionalnih besedil (sicer se le-ta nemoteno še pojavljajo pred sanremskimi mikrofoni), dobromislečih in uglajenih likov, poslanikov lepih čustev. Buscaglione, svojevrsten glasbenik, ki je ljubil tudi nočno življenje svojega Turina, je v »čistost« italijanskega popevkarskega sveta vdrl s svojim hripavim glasom, z novimi ritmičnimi prijemi, s povsem drugačnimi vsebinami pesmi, v katerih je veliki Fred pripovedoval domišljave zgodbe o svetovih, ki so bili daleč drugačni od italijanskega vsakdana. Pojav Buscaglione je prvi trenutek marsikoga osupnil, njegov osebni in tudi nekonvencionalni način pevskega nastopanja pa je mnoge očaral. Začelo se je novo poglavje, v katerem je interepret pomenil tudi osebnost, ne le stereotipni lik. Buscag-lionejev način izražanja, poln neobičajnih prispodob, neposreden in zabaven, je odločno osvajal vse, ki so si želeli svežih novosti. Mitičnemu Fredu bo Luca Barbares-chi posvetil svoj film Nel cielo dei bar, lik pevca, ki je v 50. letih izražal bodočnost italijanske lahke glasbe, pa bo odigral Massimo Dapporto. IL DIFETTO Dl ESSERE MOGLIE — Pas si mechant que ca, Švica-Fr. 1974. V četrtek, 15. februarja, ob 20.30, na TMC. Dramatični film. Švicar Claude Goretta, znan po zahtevnih in kvalitetnih filmih, kot sta Čipkarica in Smrt Maria Riccija, je tudi avtor podobno ubrane groteskne in dokaj grenkobne komedije z gornjim naslovom. Tovarnar pohištvene lesne industrije Gerard Depardieu se z vso silo zoperstavlja splošnemu naskoku nove plastične proizvodnje. Da bi od očeta podedovano tovarno rešil propada, je pripravljen celo ropati. V resnici se izkaže kot sila neroden in neučinkovit ropar, vendar osvoji srce nežne poštne uradnice Marlene Jobert. Skupaj tvorita nekakšno zabavno in razcapano francosko inačico gangsterskega para Bonnie & Clyde. Tudi v tem filmu je Goretta z veliko občutljivostjo izrisal like, zlasti stranske, kakršna je Depardieujeva žena iz naslova - Dominigue Labourier. VIDEO NOTES Oddaja: . .O a Postaja: : ITALIJANSKE TV MREŽE m m..II RAI 1________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Trucchi del mestiere 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme un dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Glasbeni variete: Tam Tam Vil- lage 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Soldato di ventura (kom., It.-Fr. 1976, r. Pasguale Festa Campanile, i. Bud Spencer, Franco Agostini) 22.20 Dnevnik 22.30 Variete: San Valentino, un anno damore 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dok.: Rojstvo abecede | RAI 2 __________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 11.55 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore 16.40 Videocomic 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.30 Rubrika: Rosso di sera (vodi Paolo Guzzanti) 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi 22.40 Večerni dnevnik 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: Rancho Notorius (pust., ZDA 1952, r. Fritz Lang, i. Mar-lene Dietrich) RAI 3_________________________ 9.25 Smučanje: moški veleslalom 11.55 SP v smučanju: Gross Country (skoki 90 m) 12.55 Moški veleslalom (2. tek) 13.30 Gross Country (skoki 90 m) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: kolesarstvo 16.30 Odprti prostor 17.00 Nanizanka: I mostri venfanni dopo 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.05 Aktualno: Publimania 23.40 Pred 20 leti 0.10 Nočni dnevnik Devetdeset let življenja za glasbo Gotovo se še spominjate Renza iz Bol-chijeve črno-bele verzije Manzonijevih Zaročencev. Lucijinega zaljubljenca je takrat igral italijanski igralec Nino Cas-telnuovo (na sliki), ki smo ga odtlej bolj pogostoma občudovali v preskakovanju ograj v reklamnih spotih za znano znam- ko olivnega olja kot pa v filmih. No, igralec le ni ves čas sedel na lovorikah, temveč je dve leti vodil oddajo Specchio del-la vita na TMC. Nocoj ob 19.15 bo na sporedu zaključna oddaja; častni gost bo 9()-letna glasbenica Barbara Giuranna, docent na rimskem konservatoriju. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: I due carabinieri (kom., It. 1984, r. Carlo Verdone, i. Enrico Montesano, Paola Onofri) 22.50 Rubrika: Rivediamoli 23.25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.30 Nanizanki: Lou Grant, 2.25 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.Ul Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mon-do 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ester e il re (dram., ZDA 1960, r. Raoul Walsh, i. Joan Collins, Richard Egan) 22.35 Filmski tednik: Ciak 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: Infamia sul mare (pust., ZDA 1958, r. An-drew Stone, i. James Mason) 2.05 Nanizanki: Dragnet, 2.35 Adam 12 ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 MagnumP.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Alien (fant., VB 1979, r. Ridley Scott, i. Sigourney VVeaver, Tom Skerritt) 22.40 Rubrika: Calciomania 23.40 Nanizanka: Troppo forte 0.10 Variete: Playboy Show 1.20 Košarka NBA: Phoe-nix-Los Angeles ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 TV film: Anzacs, Il sen- tiero della gloria (r. J. Dixon-G. Miller, i. An-drew Clarke, Megan VVilliams, 3. del) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika: Box '90 TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Donne allo specchio (dram., ZDA 1979, r. Joanne Lee, i. Janet Leigh) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Marcia nuziale (kom., It. 1966, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognaz-zi) TELEFRIULI___________ 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Nanizanka: Detective in pantofole 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: Rally (r. Ser-gio Martino, i. Giulia-no Gemma, 4. del) 22.00 Nanizanka: La grande barriera 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.20 Vesti: News TELE 4__________- SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana t 9.25 Mozaik. Spored za otroke in mlade: nan. Sokoli (12. del), 9.50 dokumentarca V hribih se dela dan in Pozdrav iz..., 11.05 nad. Paracelsus (2. del) 12.00 SP v smučarskih skokih: 90 m (iz Val di Fiemme) 15.15 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 17550 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam - Žinga-la mingala, 18.15 Otroci glasbe, 35 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (T. del) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Dokumentarec: Nafta (7. del) 21.15 Nadaljevanka: Plačanec (O. Barski, r. Nicholas Ribowski, 3. del) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Film: Amarcord (kom., It. 1973, r. Federico Fellini, i. Puppela Maggio, Magali Noel) TV Koper_______________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA: Cleveland Cava-liers-Detroit Pistons 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Golden Juke Box 21.30 TVD Novice 21.40 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.20 Veliki tenis (v. Rino Tommasi) 0.25 Rubrika: Eurogolf TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.55 Studio Maribor 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Daevnik in TV Okno 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije (Mozart, Schubert) 21.45 DP v košarki (polfinale) 22.45 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (34. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Dizzy Gillespie filmski igralec »Nestrpno čakam, kdaj bomo začeli; ves vznemirjen sem ob misli, da bo padla prva klapa.« Dizzy Gillespie (na sliki), legendarni jazzovski trobentar, ki je znan tudi z vzdevkom »velikodušna lica« zaradi svojega značilnega sloga, bo vstopil v svet filma in to celo z glavno vlogo v delu italijan-sko-francosko-španske koprodukcije z naslovom Winter In Lisbon (Zima v Lizboni). Temperamentni jazzman bo seveda napisal tudi glasbeno spremljavo. Gillespie čaka na začetek snemanja, ki bo predvidoma meseca aprila, v Puerto Ricu skupaj s svojim Big Bandom. Nad filmom je nadvse navdušen: »V njem bo polno silovitih glasbenih trenutkov, kakršni so bili v Tavernierovem Round Midnight. Scenarij mi je bil takoj všeč: zgodba pripoveduje o jazzovskem glasbeniku, ki razočaran nad svetom glasbe v Združenih državah Amerike pusti vse - dom, prijatelje in predvsem svoje občudovalce - ter odpotuje, da bi našel samega sebe, nove ideje in nov navdih, skratka, v upanju, da bi se zopet zazibal v čudovito čarovnijo svoje glasbe. Glavni junak bo slednjič morda zopet zaživel to čarobno življenje, vendar le s pomočjo občudovalca, ki ga bo po dolgem iskanju končno našel in ga prepričal, da se vrne igrat v domovino.« AMARCORD, It. 1973. V petek, 16. februarja, ob 23.10, na TV-Lj 1. Filmska komedija. Fellini se v tem znanem filmu, ki je bil med drugim nagrajen z Oskarjem, spominja (v narečju iz okolice Riminija »amarcord« pomeni »spominjam se«) let svojega odraščanja in vsestranskega odkrivanja odraslega sveta v rojstnem Riminiju. Skozi zgodbo doraščajočega Titte, ki živi v leno, zavrto, konformistično povprečno in odmaknjeno od sveta obremenjeni provinci, mojster Fellini razkriva Italijo tridesetih let v malem. Groteskni prizori, grozljivi in čudaški tipi, bleščeča prikazen prekooceanskega lepotca Rexa, pompoznost fašističnih scenografij in - nenazadnje - nepozabne ljubezenske potegavščine se prepletajo v mozaiku sanj in spominjanja, ki predstavlja le blag in ljubeč poklon mladosti, ki je ni več. VIDEO NOTES Oddaja: : : ■ ~ Posta a: : ' Ura: :y . j. , . ... .c :. 1 v_______________________J Svet pop glasbe nas občasno osreči z res nenavadnimi novicami, s katerimi iskreno ne bi vedeli kam, če ne bi za nekatere »neumnosti« imeli na razpolago celo tedenske rubrike. No, prav pred kratkim smo nekje staknili, da je Michael Jackson blazno zaljubljen v Diano Ross (na sliki), kateri hoče postati naravnost identičen s pomočjo plastične kirurgije. Vsak seveda pojmuje ljubezen po svoje, zato ekscentričnemu Michaelu seveda ne bomo gledali preveč pod nohte. Takega mnenja pa verjetno ni bil priznani kuharski mojster, ki si je kruh služil (to sicer zveni malo zaničljivo) na Princeovem dvoru. Carmen Bonilla, za katerega se potegujejo najboljše ameriške restavracije, je namreč zapustil princa iz Minneapolisa, ki ima očitno izredno srečo z ženskami (na spisku ima namreč Apollonio, Vanity in druge, zdaj pa je baje na vrsti celo erotična zvezda Kim Basinger), ne pa s kuharji. Bonilla je za seboj dobesedno zaloputnil vrata in izjavil, da je Mr. Nelson sicer odličen glasbenik, vendar kot sladokusec sploh nima fantazije. Popularni Prince naj bi namreč grozno omejeval kreativnost svojega kuharja, ker je najraje užival le makarone s sirom in »grozne« sladice, za katere so sestavine v že pripravljenih vrečkah. Skratka, gre za človeka, ki v svojem življenju ni imel niti šanse, da bi si izostril primeren okus. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodeluje: Damiana Ota in Andrej Šik Foto: Križmančič, Magajna, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Prešeren za vsakdanjo rabo »Veš kaj, mislim, da Slovenci s poudarjanjem zaslug svoje kulture v zgodovini močno pretiravate,« me je zadnjič podučil Jovo, s katerim sva njega dni skupaj študirala v Ljubljani. Bil je na službenem obisku v Sloveniji, pa me je obiskal. Zdaj živi v rodni Bosni, vsako leto pa vsaj enkrat pride v Ljubljano, malo po službenih opravkih, malo pa »da izmeri politično temperaturo«, kot je sam priznal. Seveda sem mu oporekal, dodal niz dokazov iz zgodovine, pa me je kar prekinil: »Poslušaj, kar naprej poudarjate svojega Prešerna! Lepo te prosim, kdo pa ga dandanes razen prešernoslovcev in šolarjev sploh še bere?! Ne govori mi...« »Opala,« sem ga prekinil, »ne sodi po sebi! Mislim, da je Prešeren s svojo poezijo še prekle-mano živ, trdim celo, da je še dandanes najbolj citiran Slovenec vseh časov! Njegove Poezije se kar naprej ponatiskujejo v najrazličnejših oblikah, Zdravljico smo izbrali za slovensko himno, njegova podoba je na bodoči slovenski valuti liri, najbolj znan verz novinarji radi vpletajo v svoja besedila, marsikdaj tudi v naslove člankov... Poznam cel kup ljudi, ki imajo njegove Poezije na nočni omarici, moja stara teta pred vsakim spanjem prebere nekaj pesmi...« »No, morda je vse to res,« se je odkašljal, »ampak vse to je tako prekleto resno. Nobenega humorja, ki...« »Zdaj pa res vidim, da o Prešernu pojma nimaš,« sem ga gladko presekal, kajti jaz znam z južnjaki in vem, da ga moraš prekiniti sredi prvega stavka,- če ne, ti izrecitira petnajstminutno balado. Takim ljudem rajši govorim, kot pa jih poslušam, zato sem mu sam zdeklamiral nekajminutno odo: »Prešeren je sicer res tudi resen in globok pesnik, znal pa je biti tudi poskočen, iskriv, humoren in satiričen. Poznaš njegove Za-bavljive napise? Pa Zdravljico, to vedro in optimistično pesem, ki je poleg himne postala tudi glavni hit vsakega veselega pivskega omizja? Mimogrede, najboljšo interpretacijo te pesmi sem slišal na novoletni zabavi Kluba zdravljenih alkoholikov. Ne veš, kako so. zažarele oči in grla članov zborčka bivših ljubiteljev utekočinjenega veselja, ko so pod taktirko Lojzeta, največjega pivca v Ljubljani in okolici, udarno in ubrano začeli: "Prijatli, obrodile so vince trte nam sladko..."! Proti koncu jim je sicer začela pohajati sapa, ob spominu na vince so se jim osušila grla, tako da je bil konec precej hripav, ampak začetek je bil pa res neponovljiv. Veliko Prešernovih verzov je tako splošno znanih, da so izredno primerni za travestije, predelave na satiričen ali humorističen način. Legenda povojnega ljubljanskega boemstva Beltram je verz "največ sveta otrokom sliši Slave" predelal v "največ sveta otrokom sliši Slavije". Slavija je namreč stavba v centru Ljubljane, kjer posluje notranja uprava, tista torej, katere ime samo pove, kaj je njeno osnovno opravilo: da koga spravi noter. In Beltram je bil zaradi svojih štosov velikokrat noter, se pravi za rešetkami, kjer je imel idealno priložnost za intenziven študij našega največjega pesnika. Poezije je vedno nosil v žepu suknjiča in menda jih je znal na pamet. Tudi sam sem se večkrat lotil Prešernovih verzov in tako predelal prvo kitico njegove pesmi "Od železne ceste" za potrebe vinskega sejma: Bliža se nam vinski sejem, kak' se ljubca veselim, ko pri tebi se ogrej em, nanj kot ptiček poletim! Pesmica se je takoj prijela in je bila pred leti celo hit med stalnimi obiskovalci vinskega sejma. Pred leti, ko se je na široko in dolgo govorilo o jugoslovanstvu kot najboljši perspektivi, sem prvi verz znanega soneta prevedel v jugos-lovanščino takole: "O, Vrbas, rečna draga vas domača...", pa sem po objavi v časopisu prejel dve pismi z nič kaj prijaznimi sočnimi besedami v bratskem jeziku. No, pa mi povej, če ti kakšnega vašega pesnika poznaš tako dobro?« Nekaj je zamomljal, da se nima smisla kregati, da smo pravzaprav vsi Slovani bratje itd., potem pa sva le našla skupni jezik: začela sva se pogovarjati o avtomobilih, pijači in ženskah. /Tedenski pregovor: Kdor se je opekel z ognjem se boji tudi pepela. (istrski) 71 Spominski datumi: □ Pred 60 leti: 10. 2. 1930 so člani organizacije Borba izvedli atentat na sedež časopisa II popolo di Trieste, kar je privedlo do 1. tržaškega procesa. Osebnosti: □ 13. 2. 1945 je v Barkovljah padel aktivist in partizan Marij Matjašič-Milan, ki se je rodil v Barkovljah januarja leta U1 1907. □ 16. 2. 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in družbeno-politični delavec Angelo Kukanja, ki je umrl prav tako v Trstu 1. 12. 1977. X gledališča____________________________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V OVALNI DVORANI v sredo, 14. 2., ob 20. uri: gledališka himna Brigade lepote z Gledališčem Helios (ponovitve 15. 2. ob 20. uri, 16. 2. ob 21. uri, 20., 21., 22. in 23. 2. ob 20. uri, 28. 2. ob 22. uri). V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 18. 2., ob 20. uri: Plesni teater Ljubljana predstavlja Ne dotikaj se (kor. Sinja Ožbolt, dram. Mojca Kumerdej) in V pot vpet (kor. Tanja Zgonc, dram. Mojca Kumerdej). Nastopajo: Mateja Bučar, Marko Mlačnik, Andreja Obreza, Branko Potočan, Sabina Potočki, Mateja Rebolj in Tanja Zgonc. Opera SNG V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA nocoj, 10. 2., ob 19. uri: opera Črne maske (Marij Kogoj), dir. Anton Nanut, zborovodja Andrej Misson, rež. Ljubiša Ristič (ponovitve 13. in 17. 2. ob 19. uri, 18. 2. ob 16. uri, 24. 2. ob 19. uri). V OPERI v sredo, 14. 2., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Čajkovski), dir. Igor Švara V OPERI v četrtek, 15. 2., ob 15. uri: opera Ukročena trmoglavka (Goetz), dir. Igor Švara. V OPERI v petek, 16. 2., ob 19. uri: balet Giselle, kor. Valentin Elizarev, dir. Igor Švara. Drama SNG V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12): premierska predstava The Zoo Story ali Zgodba o živalskem vrtu (Edward Albee), rež. Boris Kobal, glasba Lado Jakša; produkcija skupine The Zoo Story v okviru Drame SNG. Nocoj, 10. 2., ob 19.30: Zid, jezero, avtor in rež. Dušan Jovanovič. V ponedeljek, 12. 2., ob 19.30: Princ Homburški (Heinrich von Kleist), rež. Barbara Hieng. V sredo, 14. 2., ob 19.30: Dama iz Maksima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer. V petek, 16. 2., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan. Mala drama Nocoj, 10. 2., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič (ponovitev 15. 2.). MGL Nocoj,10. 2., ob 19.30: Romeo in Julija (William Shakespeare), rež. Barbara Hieng (ponovitev 16. 2.). V soboto, 17. 2., ob 19.30: premierska predstava - Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 10. 2., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. V LUTKOTEKI v ponedeljek, 12. 2., ob 17. uri: Mojca in živali (Taufer-Novy), rež. Peter Dougan (ponovitve 13., 14. in 15. 2.). V VELIKI DVORANI v petek, 16. 2., ob 17. uri: Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk (ponovitvi 17. 2. ob 11. in 17. uri). NOVA GORICA Kulturni dom V MALI DVORANI danes, 10. 2., ob 9.30, 11. in 16. uri: Za vrati zajec (Frane Puntar), rež. Srboljub Stankovič, gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana. V MALI DVORANI v četrtek, 14. 2., ob 17. uri: premiera glasbene predstave za otroke Pobegli robot (Vid Pečjak-Igor Saksida), rež. Emil Aberšek; nastopa Mladinski amaterski oder pri PDG. V MALI DVORANI v petek, 16. 2., ob 17. uri: v okviru abonmaja malega polžka - Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren, gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana. DESKLE Kulturni dom V petek, 16. 2, ob 13. uri: v okviru abonmaja malega polžka -Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren, gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana. KOPER Kulturni dom V petek, 16. 2., ob 20. uri: Samomorilec (Nikolaj Robertovič Erd-man), rež. Vida Ognjenovič, nastopa PDG Nova Gorica. VIDEM Palamostre Nocoj, 10. 2., ob 20.45: Lo zoo di vetro (Tennessee Williams), rež. Furio Bordon, Stalno gledlišče F-JK. Auditorium Zanon V petek, 16. 2., ob 21. uri: Ohio Impropty, That Time, Stirrings Stili in A Piece Of Monologue (Samuel Beckett), igra David Warri-low s Haymarket Theatrom iz Leicestra (ponovitvi 17. in 18. 2.). CODROPIO Novo občinsko gledališče (Ul. 29. oktobra) V nedeljo, 11. 2., ob 20.30: Signori, credetemi, il teatro deve essere rauco (R. De Monticelli), igrata R. Giovanpietro in M. Lello. koncerti____________________________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V MALI DVORANI v torek, 13. 2., ob 20. uri: Koncert mladi mladim - flavtistka Mateja Haller in pianist Bojan Gorišek, vezna beseda Irene Militarev (Prokofjev, Messiaen, Gage, Rojko-Steklen). V VELIKI DVORANI v četrtek, 15. 2. ob 19.30, in v petek, 16. 2., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Leopold Hager (Mozart, Schubert). Hala Tivoli V ponedeljek, 12. 2., ob 19.30: Lambada in torej hit, ples in ritem s skupino Kaoma. Festival Ljubljana V SLOVENSKI FILHARMONIJI v sredo, 14. 2., ob 19.30: v okviru ciklusa Vrhunski domači n tuji umetniki - koncert pianistke Tatjane Ognjanovič (Beethoven, Schumann). V VITEŠKI DVORANI v soboto, 17. 2., ob 21. uri: Cet amour -večer šansonov s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal (ponovitev 18. 2. ob 18. uri). V SLOVENSKI FILHARMONIJI v nedeljo, 18. 2., ob 11. uri: v okviru koncertnega ciklusa Mozart nastopa Komorni ansambel Slovenicum, dir. Uroš Lajovic (J.V. in C. Stamitz, Mozart, Filz). V DVORANI MAGISTRATA v sredo, 21. 2., ob 19.30: Ljubljanski umetniki Ljubljani - koncert flavtista Cveta Kobala in pianista Acija Bertonclja (Blavet, Martinu, Ukmar, Roussel, Martin). V NARODNI GALERIJI v sredo, 28. 2., ob 19.30: Narodne pesmi slovenskih pokrajin - koncert Slovenskih madrigalistov, dir. Janez Bole (Tomc, Marolt, Pahor, Simoniti, Venturini, Prelovec, Gregorc). Koncert je 2. 2. odpadel zaradi bolezni dirigenta. IZOLA Kulturni dom Nocoj, 10. 2., ob 20. uri: Cet amour - šansoni s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal. VIDEM Auditorium Zanon V torek, 13. 2., ob 21. uri: koncert ansambla Cappella Cracovien-sis, dir. S. Galonski (Bach, Schubert). SAN DANIELE Gledališče Ciconi V nedeljo, 11. 2., ob 21.30: koncert Angela Branduardija. PORDENON Avditorium študentskega doma V nedeljo, 18. 2., ob 16. uri: v okviru ciklusa Musicainsieme nastopata kitaristka Antonia De Nardis (Giuliani, Sor, Castelnuo-vo-Tedesco) in klarinetist Aldo Vio ob spremljavi pianista Giovan-nija Mancusa (Saint-Saens, Debussy, Tirincanti, Poulenc). druge prireditve_________________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v sredo, 14. 2., ob 19. uri: Afrika, spomin na leto dni življenja - predavanje Zvoneta Šeruge, ki je s svojo sopotnico Romano na motociklu obkrožil svet. V OKROGLI DVORANI v sredo 14., 21. in 28. 2. od 18. do 21. ure: Umetnost sprememb - delavnica Marka Pogačnika, ki bo letos uvajal udeležence v meditacijo. Delavnica predstavlja meditacijo kot ključno orodje za spoznavanje samega sebe, samospreminjanja in uravnoteženja osebnih energetskih in duševnih svetov. V SEJNI DVORANI E2 v četrtek, 15. 2., od 10. do 16. ure: simpozij Vladimir Bartol in slovenska literatura, v sodelovanju z revijo Literatura. februarja v gorki________________________________________ GORICA Kulturni dom V torek, 13. 2., ob 20.30: preteklost in bodočnost Italijanov v Istri - srečanje s Silvanom Sauom in Pasgualejem de Simonejem; prireja SMReKK. V sredo, 14. 2., ob 18. uri: otvoritev razstave slikarja Staneta Žerka iz Škofje Loke; prirejata ZSKD in KD. V četrtek, 15. 2., ob 18. uri: srečanje s pisateljem Carlom Sgorlo-nom; prireja KD. V četrtek, 15. 2., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Sweetie, rež. Jane Campion; prireja kinoatelje. V soboto, 17. 2., ob 20.30: 20 let rekreacije SPDG - družabni večer. V četrtek, 22. 2., ob 20.30, v okviru Gorica Kinema '90 - film Nostos (Povratek), rež. Franco Piavoli; prireja Kinoatelje. V soboto, 24. 2., ob 21. uri: SMReKK prireja pustni ples. V torek, 27. 2., ob 15. uri: otroško pustno rajanje Naš vrtiljak 4; prirejajo ZSKD, DD in KD. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. Horoskop od sobote, 10. februarja, do petka, 16. februarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) VI IN DELO: Teden vam bo nekoliko bolj naklonjen od prejšnjega. Pozitivni vplivi Merkurja vam bodo pomagali, da boste izpeljali načrte. Nekaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Glede na to, da sta vam Mars in Saturn še vedno precej nasprotna, pa ni izključena možnost nevšečnosti ali občasno slabšega počutja. VI IN DRUGI: Posvetite več časa nekomu, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in ustvarjalen delovnik. Prijazni Merkur bo prispeval k boljšemu počutju in večjim delovnim uspehom. Nekatere srečne okoliščine bodo botrovale uresničitvi vaših pričakovanj. Kar imate v mislih, boste rav dobro tudi izpeljali. Ne-oliko bolj muhast bo le ponedeljek. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti nekoliko manj zaupljivi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. — LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Prva JL # polovica tedna ^ vam bo kar naklo- njena in delovno prijetna. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in nekaj novosti, ki jih boste prav veseli. Od četrtka pa vam Luna in Merkur ne bosta prijazna, zato vam grozijo slabše razpoloženje in neugodne okoliščine, ki vam lahko ponagajajo pri delu. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo v zadrego. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: V začetku tedna pretita slabše počutje in muhasto razpoloženje. Bodite pri delu previdni in se v ničemer ne prenaglite. V drugi polovici tedna vam bo Merkur olajšal delo, ki ste si ga zadali. Ponudila se vam bo ugodna riložnost, ki jo čim bolje iz-oristite. Rojenim od 1. do 6. 10. grozijo spori ali nezgode. VI IN DRUGI: Upoštevajte nasvet starejše osebe. Ugodna bosta četrtek in petek. _ STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN » DELO: Teden vam bo precej naklonjen. Izkoristite pozitivne vplive Merkurja in Lune in marsikje boste napredovali. Čas je precej ugoden za vsakovrstne nove iniciative. Ugodne okoliščine bodo pripomogle k lažji in hitrejši izpeljavi načrtov. Nedelja vam z neprijazno Luno ne bo preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam po v pomoč in spodbudo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Obeta se vam precej zanimiv teden. Zvezde bodo spodbudno vplivale na vaše delo in na osebno počutje. Uspešno boste kos tudi nekaterim težavnejšim nalogam. Prijazni Merkur bo pripomogel. k razrešitvi nekaterih problemov. Čakajo vas novosti. Četrtek in petek vam bosta nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Prijateljsko srečanje vas bo sprostilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) V S VI IN DELO: Obe-¥ A ta se vam prijeten V| 1 in predvsem zani- miv delovni teden. Glede na to, da vam je večina zvezd naklonjena, je čas kar zelo primeren za srečno uresničitev načrtov. Prav lahko pa Se tudi zgodi, da vam bo šlo P° zaslugi negativnega Merkurja kaj malega narobe, vendar to ne bo bistveno vplivalo 5? uspeh tedna. VI IN DRUGI: Gakajo vas prijetni trenutki v dvoje. Ugodna dneva bosta Usdelja in ponedeljek. RAK (21.6.-21.7.) vi IN DELO: Pred vami je nekoliko naporen, a vsekakor zanimiv delovnik. Dokaj ugoden položaj Jupitra in Lune bo pozitivno vplival na srečen potek in razplet načrtov. Rojenim od 30. 6. do 5. 7. pa bo Mars nasproten, zaradi česar naj bodo pozorni in oprezni! Grozijo jim neprijetna presenečenja. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Nekdo bo hotel od-vas nekaj nemogočega. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Napoved je za vas vedno precej ugodna. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Uspešni in učinkoviti boste pri delu in izven delovnega časa. Obstaja tudi možnost izredno pomembnega uspeha. Naklonjena vam bo predvsem prva polovica tedna. Dobra sreča vam bo ob strani in napredovali boste. VI IN DRUGI: Z nekom se boste seznanili. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Napoved je ugodna. Prijazni Venera, Jupiter in Mars vam bodo prinesli nekaj pomembnih sprememb. Pričakujete lahko nemoten potek dela. Čas je ugoden za nove pobude in zahtevnejše načrte. Ne zamudite priložnosti, ki se vam bo ponudila od koncu tedna. Rojenim oktobra pretijo sitnosti. VI IN DRUGI: Spoznali boste, kaj ima nekdo za bregom. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN DELO: Teden bo sicer ugoden, vendar v sredini verjetno tudi utrudljiv in naporen. Ker vam Mars in Saturn nista preveč naklonjena, obstaja možnost neprijetnih okoliščin ali nesporazumov. Ne prenaglite se v odločitvah. Izkoristite pozitiven vpliv neba predvsem v začetku in ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Nekdo se vam bo pokazal v drugačni luči. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Čaka mLAm vas uspešen in pri- jeten delovnik, saj so vam naklonjeni Venera, Jupiter in Mars. Ponudila sem vam bo enkratna priložnost za hitrejšo izpeljavo načrtov. Lahko pričakujete ugodne spremembe na finančnem področju, saj boste uspeli narediti več, kot ste načrtovali. Nedelja in ponedeljek ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Čakajo vas novosti na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Skupna naložba z obrtnico iz Trevisa V Solkanu so včeraj odprli mešano podjetje Euro-da Razprava o italijanski skupnosti v Jugoslaviji V torek, 13. t. m., v Kulturnem domu v Gorici Italijansko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje je od včeraj za enoto še plodnejše. Včeraj popoldan so namreč v Solkanu uradno predstavili novo mešano podjetje Euro-da. Podjetje, v katerem bo zaposleno deset delavk, bo proizvajalo t. i. lahko žensko konfekcijo, oziroma ženske hlače, krila in bluze. Večji del proizvodnje bo namenjen italijanskemu tržišču, vendar se bo dalo proizvode omenjenega podjetja dobiti tudi na jugoslovanskem tržišču. Pobudniki skupnega projekta so združenje solkanskih obrtnikov ZMO ter domačinka Darinka Marinič, z italijanske strani pa obrtni-ca Laura Fasolato iz Trevisa. Včerajšnje slovesne otvoritve v prostorih novega podjetja nasproti hotela Sabotin v Solkanu so se med drugim udeležili tudi poslanka Roberta Breda, član predsedniškega komiteja za drobno gospodarstvo Jože Strle, predsednica izvršnega sveta Nova Gorica Jolanda Slokar, predsednik skupščine občine Nova Gorica Albert Bevčič, generalni direktor podjetja Primex Aleksander Lovec in še nekateri predstavniki občine Treviso. Uvodoma je spregovoril predsednik združenja solkanskih obrtnikov Andrej Štrukelj, ki je poudaril pomembnost vsestranskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi partnerji, ki so nedvomno prava pot za bližnje odprtje meja znotraj držav Evropske skupnosti. Le na ta način, je poudaril Štrukelj, si bo mogoče nabrati prepotrebne mednarodne izkušnje in predvsem nove ideje. Poslanka Roberta Breda je nato dejala, da je nad takimi in podobnimi gospodarskimi pobudami nadvse navdušena, saj so prav ti najbolj zgovoren dokaz razvoja v sodelovanju med italijansko in jugoslovansko državo. Lahko smo ponosni, je zaključila Bredeva, za vse tovrstne delovne uspehe, to zgovorno dokazuje tudi že večletno uspešno delovanje na področju Alpe-Jadran. Bredovi je sledil Jože Strle, ki jč omenil spremembe v jugoslovanskem gospodarskem sistemu, ki že rojevajo zaželene sadove. Ne želimo si, je poudaril Strle, le sodelovanja, ampak konkretno novo tehnologijo, kapital, ki presega klasične trgovske posle. Podjetje Euro-da pa naj bo zgled za bodoče investitorje. Na koncu slovesnosti je predstavnica občinske uprave iz Trevisa podelila spominski plaketi Albertu Bevčiču in Jolandi Slokar. Na sliki (foto Čubej): z včerajšnje otvoritve delovnih prostorov. Stališče SSŠ: v novi center vse višje srednje šole Sindikat slovenske šole je pred kratkim ponovno razpravljal o novem šolskem centru v Ulici Puccini ter še posebej o vprašanju, katere šole naj bi se vanj preselile. Upoštevajoč ugotovitev, da vseh srednjih in višjih srednjih šol ne bo mogoče vseliti, so na skupščini poudarili korist, da dobijo v novih prostorih svoj sedež vse višje srednje šole. Taka rešitev bi prispevala k večji homogenosti bodočega centra. Izbiro v tem smislu pa narekuje tudi potreba po (vsaj) administrativni osamosvojitvi slovenske sekcije zavoda ITI, ki bi moral sicer v prihodnje pridobiti popolno avtonomijo. V torek, 13. februarja, ob 20.30 bomo lahko v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici prisluhnili zanimivi okrogli mizi na temo "Preteklost in prihodnost Italijanov v Istri in na Reki". Gosta večera, ki ga prireja Slovenski mladinski rekreativni klub, bosta Silvano Sau in bivši goriški župan Pasguale De Simone. Aktivni člani SMReKK so pred nedavnim priredili okroglo mizo, na kateri so skušali pobliže analizirati problematiko slovenskih reklamnih in drugih napisov, ki so morda premalo prisotni v našem mestu. Tokrat so sklenili, da bodo vzeli v pretres kulturno specifiko italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Namen večera je vsekakor nuditi čim ostrejšo sliko sedanjega položaja italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki je vsekakor podobna naši slovenski stvarnosti. Prireditelji menijo, da so naši ljudje premalo osveščeni z omenjeno problematiko, kar gotovo ni v prid našemu mestu in njegovim kulturnim in drugim društvom, ki tu delujejo. Drevi koncert jazz band skupine iz Milana Danes ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma na sporedu tretje srečanje iz letošnjega zanimivega glasbenega ciklusa, ki nosi naslov "Jazz srečanja" in ki ga prirejata od-borništvo za kulturo goriške občinske uprave in skupina Kappa Vu iz Vidma. Tokrat se bodo goriškim poslušalcem predstavili člani priznane glasbene skupine Milano Jazz Band, ki jo sestavlja sedem vrhunskih izvajalcev. Claudio Perelli (klarinet in saksofon), Helmut Schlitt (trobenta), Lucio Capo- Odmrznili naj bi plačevanje odškodnine za termoelektrarno SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 12. februarja 1990, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepi 17. občnega zbora SKGZ 2. Volitve izvršnega odbora 3. Razno Termoelektrarna v Tržiču je te dni ponovno v ospredju zanimanja. V torek bo namreč v Rimu srečanje županov trinajstih občin, kjer so nameščeni tovrstni elektroenergetski obrati. Skupaj z združenjem italijanskih občin, ANCI, naj bi oblikovali predlog za premostitev težav v izvajanju zakona št. 8/83. Gre za zakon, ki predvideva finančne prispevke v korist občin, na katerih območju so termoelektrarne. Gre za neke vrste odškodnino, ki bi jo morala ustanova ENEL plačati lokalni skupnosti za breme, ki ga predstavlja prisotnost velikih elektroenergetskih objektov. Kakšno je stanje v Tržiču? V tem kraju so pred dvema letoma razpisali referendum proti podvojitvi kapacitet obstoječe elektrarne. ' Večina udeležencev je bila proti. Po referendumu pa so se, kot je slišati, začele težave glede izplačevanja-odškodnine Občini. Prišlo je do zamrznitve. V Tržiču menijo, da imajo ne glede na izid referenduma pravico do odškodnine za obstoječo termoelektrarno. Menda so v podobni situaciji tudi v nekaterih drugih občinah in prav na torkovem sestanku bodo skušali poiskati izhod. Pokrajinska komisija se ne more sestati Sedem pokrajinskih svetovalcev je poslalo predsedniku Pokrajine Crisci-ju pismo z zahtevo po takojšnjem srečanju glede sestave in delovanja posebne komisije, ki naj bi preučevala položaj žensk na Goriškem, zlasti kar zadeva možnosti zaposlovanja. Komisija je bila ustanovljena pred približno letom dni, vendar je njena sestava taka, kakor navajajo komunisti v pismu, da se doslej še ni uspela sestati. Komunisti predlagajo, naj se vprašanje ponovno preuči in sprejme drugačen sklep, v smislu, da se sestava komisije spremeni. OBČINA GORICA IŠČE podjetja, zainteresirana za upravljanje samopostrežne restavracije v »VEČNAMENSKEM SOCIALNEM CENTRU - Centro Sociale Polivalente« Ul. Baiamonti 22 - Gorica. Zainteresirana podjetja morajo pismeno sporočiti razpoložljivost do 17. februarja 1990 na naslov »COMUNE Dl GORIZIA — SETTORE II ASSISTENZA — PIAZZA MUNICIPIO N. 1 — 34170 GORICA — Občina Gorica — Oddelek II. Podpore — Občinski trg 1«. V dopisu je treba navesti točen naziv podjetja, delovanje in eventualne izkušnje pri vodenju samopostrežnih menz/restavracij. Interesenti dobijo vsa pojasnila v uradih tajništva Večnamenskega socialnega centra v jutranjih urah razen ob praznikih, tel. 32441/81843 oziroma v Občinskem oddelku za podpore (tel. št. 383394). bianco (pozavna), Giorgio Deleo (klavir), Jack Russo (banjo), Claudio Nisi (tuba) in Piero Negri (bobni) bodo podali nekaj pristne tradicionalne jazz glasbe. razna obvestila Združenje zelenih v Gorici priredi danes izlet v Videm z ogledom kompozicije Zelenega vlaka. Odhod ob 14.51 z železniške postaje v Gorici, povratek v popoldanskem, oziroma večernem času. Kompozicija Zelenega vlaka, ki jo je organizirala Lega ambiente, bo v Vidmu do ponedeljka. Sestavlja jo šest vagonov. Trije so preurejeni v razstavo, v dveh sta laboratorija, en voz pa služi kot konferenčna dvorana. Sodelavci laboratorija bodo te dni ugotavljali stopnjo onesnaženosti zraka v Vidmu. PD Podgora vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo.ll. februarja,ob 17. uri v župnijski dvorani v Podgori. Nastopali bodo otroški pevski zbor "Podgora", dramska skupina "Podgora" in mešani pevski zbor "Podgora". KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice vabi v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri na predavanje dr. Pavleta Šegule iz Vrtičkarske univerze iz Ljubljane na temo "Kako obdelovati vrt brez strupov". KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice prireja tečaj ruščine za začetnike. Vpisovanje in informacije pri Karlu Černiču (tel. 78100). Sekcija VZPI-ANPI Vrh sklicuje sejo članov v četrtek, 22. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Vrhu. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 25. februarja veselo pustovanje v hotelu Bor v Črnem vrhu. Zaželene so maske. Prijave na sedežu društva 15. t. m. od 10. do 11. ure in pri poverjenikih po vaseh. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Dis-ney. VERDI 17.30-22.00 »Harlem nights«. VITTORIA 17.30-22.00 »Vanessa e le sue bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Scene di lotta di classe a Beverly Hills«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Orchidea sel-vaggia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Salsa«, 22.00 »Sex med delovnim časom«. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 »Kdo je potunkal Rogerja zajca«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701. __________pogrebi_____________ Danes ob 9.30 Giacomina Dominissini vd. Visintin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9.30 Giovanni Maria Gora iz splošne bolnišnice v GaT lio (Vicenza), ob 9.50 Ortensia Martelos vd. Montina iz splošne bolnišnice v Ro-mans, ob 13.15 Dora Vit vd. Vit iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Massi-mina Turus vd. Marangon iz splošne bolnišnice v Koprivno. PKESTimm l) Banca Agricola Kmečka banka Gorica :M1 : 1 I Lepa prireditev ob dnevu slovenske kulture v Gorici Potrebujemo več samozavesti Goriški Slovenci, ki so se množično odzvali vabilu Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Zveze slovenskih kulturnih društev na skupno proslavljanje dneva slovenske kulture, so iz deželnega avditorija odhajali z okrepljenim občutkom kulturne samozavesti, s povečanim prepričanjem o kakovosti in bogatosti naše ljubiteljske ustvarjalnosti in nenazadnje z željo, da bi kulturna akcijska enotnost postala vodilo tudi v bodočnosti in s tem docela uresničila poziv in izziv prirediteljev, ki so proslavi dali naslov »... da bi zedinil rod Slovenšne cele...«. In prav okoli tega je svoja razmišljanja osredotočil slavnostni govornik prof. Aldo Rupel, ki se je vprašal, kaj nam danes lahko pomeni zedinjenje. Potem ko je ugotovil, da ni stvarnih možnosti take uresničitve, če imamo v mislih naivno željo zedinjenja različnih gledanj in mišljenj, je še dodal: »Noben Orfej in noben Matjaž — kralj namreč — noben njun simboličen nadomestek, kot bi lahko bil globalni zaščitni zakon, ne bo sam po Sebi pripeljal do zedinjenja.« In še: »Opredeljujem se za nedemagoš-ko in stvarno obliko zedinjenja, ki ji z besediščem iz vročih obdobij pravimo akcijska enotnost, ki ne pomeni le občasnega sodelovanja, marveč trajen enoten napor s točno določeno vsebino, bodisi v smeri uresničevanja nekaterih postavk znotraj narodnostne skupnosti, bodisi v težnji po izboljšanju tistih postavk in možnosti razvoja, ki nam gredo že po naravnem pravu.« Svoje razmišljanje je Aldo Rupel takole nadaljeval: »Tako vas vprašam — sebe seveda tudi koliko je v nas pripravljenosti, da ne čakamo na Orfeja, na kralje Matjaže, še manj na zaščitne zakone, zato da vsi izboljšamo kakovost svoje prisotnosti na ozemlju, ki ga prebivamo, da se po svoje odzovemo pozivu prirediteljev in postanemo Orfeji vsak vsako-mur. Še za eno obliko 'zedinjenja Slovenšne cele" se zavzemam: za ustvarjalnost vsakega posameznika, ki naj se pozna v skupnem kotlu in ki naj jo vsi smatramo za skupno.« Svoje misli je Rupel na koncu sklenil s pozivom, da ne smemo biti pasivni gle- dalci dogajanj, temveč da moramo dejavno poseči vanje, zato da uresničimo akcijsko enotnost, ki naj izraža voljo po prizadevanju Prešernovega izročila v sodobnih, neromantičnih oblikah in njegovega jezika v vseh krajih, kjer ga avtohtono uporabljamo že vrsto stoletij. Kulturnoizrazni del slavnostnega večera pa so oblikovali pevci, recitatorji, glasbeniki iz Goriške in Tržaške, ki so ob režijski zamisli Marka Sosiča in scenariju Janeza Povšeta ponudili sporočilo slovenskih zamejskih književnikov, seveda ob nekakem »mentorstvu« samega Prešerna in Franceta Bevka, katerega letos praznujemo 100-letnico rojstva. Na odru avditorija so se tako predstavili pevci moškega zbora Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), recitatorji Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec in Drago Gorup, za idejno sporočilnost pa je skrbela mlada in pridna Karin Mezgec. In še so se zvrstili člani mešanega pevskega zbora Milan Pertot iz Barkovelj (dirigentka Aleksandra Pertot) in gojenci šole Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel David Žerjal, Maila Ozbič (violini), Vasja Legiša (violončelo), Erika Buzečan (flavta), Marko Štoka (klarinet), Francesco Furlanich (fagot), Clau-dia Sedmach (klavir) in Miran Devetak (klavir). Kot smo že povedali, ob prepletanju Bevkovih in Prešernovih misli smo poslušali sporočila Vinka Beličiča, Marka Kravosa, Miroslava Košutet Irene Žerjal, Aceta Merraolje, Marija Čuka, Ljubke Šorli, Brune Pertot, Aleksija Pregarca, Borisa Pangerca in Zore Sakside. Topel in prepričljiv aplavz, potem ko je cela dvorana stoje poslušala Prešernovo Zdravljico, je nagradil prizadevanje izvajalcev in vseh, ki so poskrbeli, da je zamisel enotne proslave povsem uspela. Ob koncu pa še slovesnost v slovesnosti. V dvorani je bila namreč prisotna tudi pesnica Ljubka Šorli, ki bo čez nekaj dni praznovala visok življenjski jubilej. Njej sta predstavnika prirediteljev poklonila šopek rož in izrekla voščilo za še veliko osebnega zadoščenja in kulturnega ustvarjanja. Fotografska utrinka z goriške proslave ob dnevu slovenske kulture (Foto Čubej) Prvi stvarni koraki za odprtje muzeja reke Soče v Zagraju Pripravljalni sestanek v Novi Gorici Prireditve ob 100-letnici rojstva pisatelja F. Bevka Prejšnji petek se je v občinski knjižnici v Zagraju zaključil zanimiv ciklus desetih predavanj na temo Soče. Od konca novembra se je v tedenskih presledkih v knjižnici zvrstilo kar lepo število predavateljev, ki sp skušali vsak na svoj način prikazali lepote in zanimivosti reke, pa tudi ljudi ob njej. V petek, na zaključnem srečanju, so poslušalcem prikazali Uačrt ureditve soškega muzeja v Zag-ruju. Uvodoma je spregovorila občinska odbornica za kulturo Elisabetta pian, ki je orisala namene omenjene-9a ciklusa predavanj. Šlo naj bi za seznanitev domače in tudi širše jav-hosti o pomenu ustanovitve soškega diuzeja v gradiču bratov Alimonda v kagrajm Stavba, ki že močno razpada, je povedala odbornica, je last ob-crne. Pred dobrimi sto leti (1888) sta 1° sezidala brata Alimonda, po poklicu zdravnika. Tu sta ustvarila manjšo jdiniko za zdravljenje s pomočjo nekaterih elektrogalvanskih aparatur, duela sta neverjeten uspeh, saj so em prihajali ljudje iz celega sveta. ,° srrirti bratov Alimonda se je v po-ropje vselil zavod sv. Pija X., nato so 9a preuredili v šolo. Zanimiva stavba je sedaj že pet let prepuščena neusmiljenemu propadu, septembra lani je požar zajel ostrešje, kar je stavbo še dodatno poškodovalo. Gostje petkovega večera so bili pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, ki je med drugim predsednica stalne komisije za kulturo v pokrajinskem svetu, inženir Luciano Lacivita in arhitekt Dario Meani. Devetakova je povedala, da je pokrajinski upravi predložila osnutek načrta ureditve soškega muzeja v gradiču bratov Alimonda že leta 1986. Zamisel o ustanovitvi soškega muzeja je padla na podlagi razstave, ki so jo nekaj let prej priredili v Zagraju in na kateri so zbrali precej zanimivega zgodovinskega materiala in dokumentacije z območja občine, od Zdravščin do Martinščine. Devetakova je omenila, da so v Italiji uredili že dva podobna muzeja in sicer Mu-seo del lago di Pulciano in Museo del delta del Po, najlepši primer pa je nedvomno Donavski muzej v Avstriji. Soški muzej naj bi skušal zaobjeti številne realnosti Soče, od izvira v Trenti do izliva v Tržaški zaliv. Muzej bo namenjen predvsem študirajoči mladini, ki bo lahko v njem našla večje število didaktičnih programov in poti. Razstavni prostor bodo uredili tematsko: poleg natura-listično-geografskega odseka in poli-tično-zgovinskega bodo na voljo še etnografski odsek, odsek, ki bo obravnaval reko kot vir bogastva, ter kulturni odsek, kjer bodo zbrana vsa dela, poezije, brošure, knjige, glasbene stvaritve itd., ki na katerikoli način govore o Soči. Devetakova je med drugim povedala, da sta si stavbo že ogledala tudi predsednik Pokrajine Crisci in odbornik za kulturo Panzera, ki sta se zavzela, da bo pokrajinska uprava v doglednem času skušala popolnoma obnoviti zunanjost in notranjost nekdanjega gradiča, kjer bodo uredili soški muzej. Odbornik Panzera je med drugim zagotovil, da bodo že v teku tega leta sestavili komisijo izvedencev, ki bodo oblikovali program uresničitve in porazdelitve muzejske površine. Tem bodo priskočili na pomoč tudi izvedenci s Tolminskega, saj bo muzej obravnaval vse realnosti na celotni 140 kilometrov dolgi poti od Trente do Jadrana. Pokrajinska uprava je namreč priskočila na pomoč zagrajski občini, ki bi sama ne uspela popraviti omenjene stavbe. Inženir Lacivita in arhitekt Meani, ki sta pripravila prvi načrt sanacije in preureditve stavbe, sta povedala, da bi le ureditev zunanjosti veljala milijardo in sto milijonov lir, ureditev notranjih prostorov pa še drugo milijardo lir. Načrtovalca sta med drugim opozorila tudi na lep manjši park. Tu se je razvilo bujno rastlinstvo, med temi je več zanimivih primerkov redkih dreves. Park bi bilo treba primerno očistiti in urediti. Občinska uprava v Zagraju bo v kratkem poskrbela tudi za izdelavo vodnika ob Soči po italijanskem ozemlju. Zamisel je bila dana na večeru, ko je bil gost občinske knjižnice profesor Zorko Fon, ki je opozoril na hudo praznino, da še nismo uspeli urediti vodnika, ki bi nas popeljal ob reki, iz osrčja gora do morja. Na sliki (foto Čubej): gradič bratov Alimonda v Zagraju. V Novi Gorici se je na povabilo Medobčinskega sveta Socialistične zveze severnoprimorskih občin prvič sestal pripravljalni odbor, ki naj bi sestavil program prireditev ob praznovanju 100-letnice rojstva Franceta Bevka. V odsotnosti predsednika odbora Sergija Pelhana je uvodoma Branko Dolenc podčrtal osebnost pisatelja in družbenega delavca ne samo v primorskem prostoru, marveč v vsej Šlo-veniji. In prav zaradi tega naj bi leto 1990 proglasili za ^Bevkovo leto in ta dogodek tudi primerno obeležili. Rajko Slokar je nato razčlenil nekatere že izdelane programe, ki naj bi se uresničili v glavnem na Primorskem. Osrednja slovesnost naj bi bila 16. septembra v Zakojci, kjer bi ob priložnostni slavnosti odprli spominsko in muzejsko urejeno Bevkovo domačijo. Ob tem bi v Cerknem odprli dve tematski razstavi ter izdali brošuro »Bevkov vodnik«. V Novi Gorici pa bi na pobudo Goriške knjižnice Franceta Bevka in Društva bibliotekarjev Primorske odprli razstavo o življenju in delu F. Bevka in predstavili bibliografsko publikacijo o pisateljevi zapuščini. Na izdajateljskem področju naj bi ponatisnili Kaplana Martina Čedermaca, začeli z izdajo Bevkovih zbranih del (založba Lipa), pri Partizanski knjigi pa bi poskrbeli za monografijo o pisatelju. Tudi na dramskem področju se bodo primerno spomnili 100-letnice rojstva Franceta Bevka. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo pripravilo recital, Zavod za šolstvo pa bo pripravil razpis na najboljše delo o Francetu Bevku. Jubilantu pa bodo Primorska srečanja pripravila posebno monografsko številko. Na srečanju je tekla beseda tudi o pobudah, ki naj bi jih pripravili pri nas v zamejstvu, čeravno doslej ni še točno izdelanih projektov. V zvezi z dosedanjimi programi je bila podčrtana želja, da bi osrednja slovesnost izzvenela vseslovensko. Drugo, kar so poudarili, pa je dejstvo, da je treba ob tej okrogli obletnici poskrbeti, da se stimulativno vpliva, da se Bevka ponovno začne brati in razširiti njegovo izročilnost. Trgovina LA MAGLIA ob praznovanju sv. Valentina vam nudi TOPLINO, BARVITOST in NAKLONJENOST TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Na drugi tekmi švicarske skakalne turneje Miran Tepeš tokrat izvrsten GSTAAD — Optimizem v jugoslovanskem taboru je bil upravičen. Že pred dvema letoma je Miran Tepeš v Gstaadu dosegel 'enega svojih največjih uspehov in tudi na včerajšnji drugi tekmi švicarske turneje, ki je veljavna za svetovni pokal, je pristal na izvrstnem 2. mestu. Zmagovalec pa je bil znova Čehoslovak Jež, ki se je pred dnevi v St. Moritzu, že uvrstil na prvo stopničko. Po prvi seriji je celo izglodalo, da bo Tepeš zmagal, saj je vodil pred Fincem Nikkolo in samim Ježem, ki pa je bil pri drugem skoku najdaljši in tako prišel do svojega tretjega uspeha v svetovnem pokalu. Ostali Jugoslovani so bili poprečni. Petek je bil po prvem poskusu 15., a zatem je pokvaril svoj položaj. Ulaga je bil s skromnim skokom šele 43., nakar se je le povzpel na 30. mesto. Švicarska turneja se bo končala jutri na veliki skakalnici v Engelbergu. REZULTATI: 1. Jež (CSR) 209,8 (80 in 85 m); 2. Tepeš (Jug.) 207 (80,5 in 83); 3. Nikkola (Fin.) 204,6 (79,5 in 82); 4. Kuttin (Av.) 202,4 (77 in 83); 5. Vetto-ri (Av.) 201,7 (79,5 in 80); 6. Felder (Av.) 200,3 (79 in 81); 7. Rauschmeier (Av.) 199,8 (77 in 83); 8. Lunardi (It.) 198,7 (77,5 in 82); 9. Mollard (Fr.) 194,4 (80 in 78); 10. Ploc (ČSR) 192,3 (77,5 in 80); 18. Petek 186,9 (77 in 78,5); 30. Ulaga 178,6 (74 in 77,5; 42. Lotrič 177,3 (75 in 75); 56. M. Debelak (vsi Jug.) 82,1 (73). VRSTNI RED ZA SP: 1. Vettori 189; 2. Jež 165; 3. Thoma 141; 4. Nikkola 139; 5. VVeissflog 212; 14. Tepeš 52; 15. Ulaga 46; 49. Petek 1. V hokeju na ledu Derbi Olimpiji LJUBLJANA — V drugi polfinalni tekmi play offa jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu je Kompas Olimpija sinoči v Ljubljani s 3:2 (2:0, 0:1, 1:1) pred 5 tisoč gledalci premagala Jesenice. Strelci so bili Kontrec, Kuret in Rajan za Olimpijo ter Razinger in Mlinarec za Jesenice. Ljubljančani so sinoči igrali dosti bolje kot v prvem dvoboju, ko so izgubili s 5:0. Tekma je bila zelo razburljiva, spet pa so se »izkazali« navijači z nešportnim obnašanjem. Na pragu uvrstitve je zagrebški Medveščak. Potem ko je v prvi tekmi proti Partizanu zmagal s 5:0, je sinoči nasprotnika odpravil s 4:3 (1:0, 3:1, 0:2). Žal se je del »navijačev« izkazal s svojim nekulturnim vedenjem do gostujoče ekipe. Odpadla pa je tekma med Vojvodino in Crveno zvezdo, ki bi jo morali odigrati v Novem Sadu. Prišlo je namreč do okvare na stroju, s katerim gladijo ledeno površino. Predstavniki obeh klubov so se dogovorili, da tretjo tekmo odigrajo v torek v Beogradu, o novem terminu za odloženi dvoboj pa se bodo domenili naknadno. V prvi tekmi, ki je bila v torek v Beogradu, je Vojvodina zmagala s 4:2. Španci vseskozi v Furlaniji VIDEM — Vse obdobje pred pričetkom »mundiala« bo španska nogometna reprezentanca prebila v Furlaniji. Tako je sporočila družba »Udine ’90«, ki je dogovor v tem smislu podpisala s špansko nogometno zvezo. Španci bodo dopotovali 17. maja (skupno bo okrog 50 oseb), od 17. do 27. maja bo na Trbižu v hotelu »II Cervo«, od 28. maja do 18. junija pa v Magnanu v hotelu »Green Club Riviera«. Med svojim bivanjem v Furlaniji bodo obiskali razne industrijske objekte, srečali se bodo s predstavniki raznih ustanov in odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Selektorji imajo še časa ZUERICH — Selektorji 24 reprezentanc, ki se bodo udeležile svetovnega nogometnega prvenstva, imajo še precej časa, da rešujejo svoje dvome. FIFA je včeraj sporočila, da širši seznam, na katerem bo mesta kar za 40 imen, lahko predstavijo do 24. aprila. Dokončni spisek z imeni 22 igralcev pa morajo oddati do 29. maja. Kolumbijci že izbrali MEDELLIN — Po zaskrbljujočih vesteh iz prejšnjih dni, ko je zaradi groženj kolumbijska nogometna rep- rezentanca prekinila skupne treninge in se je marsikdo celo zbal, da je ne bo na »mundial« v Italiji, se je včeraj dokaj nepričakovano izvedelo, da je selektor Maturana že objavil imena 22 nogometašev za svetovno nogometno prvenstvo. Za grožnjami naj bi se skrivala neka terorističan skupina, imenovana »Lifucol« (čistka v kolumbijskem nogometu). Grozila je, da bo ubila Maturano, če bo v ekipo vključil igralce iz klubov, ki sodijo pod kontrolo prekupčevalcev z mamili. Maturana je s svojim seznamom vsekakor pripravil nekaj presenečenj. Še zlasti nerazumljivo je, da je doma pustil enega najbolj popularnih igralcev, Usuriago, o katerem je dejal, da ima v mislih vse kaj drugega kot »mundial«. Eduardo Codesal vztraja CIUDAD DE MEXICO — Mehiški sodnik Eduardo Codesal, ki je bil določen, da sodi na mundialu v Italiji, se svoji nalogi ne bo odrekel. V prejšnjih dneh so namreč omenjali to možnost, potem ko je prišlo do polemik, ker je Codesal zet Javiera Arrage, podpred-senika sodniške komisija FIFA. Codesal pa se je odločil, da pride v Italijo: »Dejstva bodo potrdila, da sem imel prav«, je pribil. V francoskem kraju Merite Danes ženski superG MERISEL — Svetovni ženski smučarski pokal se bo danes nadaljeval z ženskim veleslalomom v Meribelu v Franciji. Dekleta bodo na isti progi zaposlena tudi jutri, ko jih spet čaka superveleslalom (tisti, ki je odpadel v Kitzbiihlu). Na sporedu je bil tudi smuk, vendar je je zaradi težav szaradi pomanjkanja snega odpadel. Teniški turnir v Milanu MILAN — Ivan Lendl in John McEnroe sta se po pričakovanju uvrstila v polfinale teniškega turnirja v Milanu, kjer bosta z boji nadaljevala še Mayotte in Sampras. Čretrtfinalni izidi so naslednji: Lendl (ČSR) - Courier (ZDA) 6:2, 6:4; Sampras (ZDA) - Srejber (ČSR) 6:7, 6:4, 6:4; Mayotte (ZDA) - Hlasek (Švi.) 7:5, 6:7, 7:5; McEnroe (ZDA) - Jelen (ZRN) 6:3, 6:3. POLFINALNA PARA: Lendl - Sampras, Mayotte - McEnroe. Zeffirelli kot običajno... FIRENCE -- »Tudi če bi imel denar, bi nikoli ne kupil Fiorentine. Nogomet je kot kačje gnezdo: tak, kot je sedaj, ne more naprej. Treba bi bilo spremeniti naloge sodnikov«. Tako je odvrnil Zeffirelli, ko so ga vprašali, če ga zanima, da bi odkupil Fiorentino (po nekaterih vesteh naj bi jo namreč družina Pontello prodajala). Je torej imel Boniperti prav, ga je vprašal neki zlobni jezik, ki mu verjetno ni bila neznana Zeffirellijeva že prislovična antipatija do Juventusa. »Da, je odvrnil režiser, a to sem že povedal. Dokler so sodniki Juventusu dosojali enajstmetrovke, je bilo za Bonipertija vse lepo in prav... in ni hotel "moviole" na igrišču.« Trapattoni obnovil pogodbo MILAN — Trener Giovanni Trapattoni je obnovil pogodbo z Interjem, pri katerem bo tako ostal še nadaljnji dve sezoni. Drevi v Zgoniku v ženski namiznoteniški B ligi Krasova dekleta proti novincu Ženska B liga V 12. kolu namiznoteniške ženske B lige bodo igralke Bora Farco imele počitek. Vsekakor pa na treningih ne bodo počivale, saj se bodo pripravljale na slovenski derbi v prihodnjem kolu, ko se bodo srečale s Krasom Corium. Dejansko bo lahko počivala le igralka »plavih« Gorkičeva, ki jo je v posteljo spravila gripa. V športno-kulturnem centru v Zgoniku bosta ob 18. uri tekmi v dveh prvenstvih. V ženski B ligi' bodo Krasova dekleta gostila TT Rencio iz Bočna. Gostje so na nezavidljivem predzadnjem mestu lestvice in so poleg Fincantierija kandidat, da zapustijo B ligo. Igralke Krasa Corium so bile v gosteh prepričljive: s 1:5 so premagale novinca v ligi, vendar mladih nasprotnic ne gre podcenjevati. Moška C liga Z napetostjo pričakujemo izid srečanja 12. kola med domačim Krasom in postavo Cassa Rurale Villazzano. Gostje iz Trenta so prva ovira, ki jo morajo Krasovi fantje premostiti za prestop v višjo ligo. Letošnje prvenstvo predvideva kar tri »zmagovalce« ter še šest ekip z najboljšim točkovanjem med vsemi četrtouvrščenimi. Kras je na četrtem mestu takoj za Villazza-nom. V Trentu si je po nepotrebnem zapravil točki (izgubil je z izidom 5:4). Zato bo Kras vključil v drevišnjo tekmo boljšo postavo, ki mora poleg zmage doseči tudi najmanjšo možno razliko v končnem rezultatu. Ko bodo srečno prebrodili to težavo, bodo za dosego cilja morali naskakovati Fincantieri, s katerim so visoko izgubili. S 5:1 je s Fincantierijem izgubil tudi Villazzano in tekmeca se bosta srečala prav v zadnjem kolu prvenstva, medtem ko se bo Kras pomeril z vodilnim CMM, proti kateremu pa nima realnih možnosti za zmago. Drevišnja zmaga je torej krasovcem neobhodno potrebna. (J. J.) Na sliki: Borova Igralka Ana Bersan. Derbi Gaja 1. AMATERSKA LIGA Juventina Radenska - Fiumicello Zmaga, ki bi jo Juventina Radenska lahko jutri dosegla proti Pro Fiumicel-lu, bi Štandrežce bržkone s precejšnjim odstotkom gotovosti rešila nevarnega položaja na lestvici. Tega se verjetno zavedajo tudi igralci in sam trener, zato je pričakovati, da bo ekipa štartala na osvojitev obeh točk, čeravno naloga ne bo lahka. To ne zaradi kakovosti Pro Fiumi-cella, ki sev nahaja v bistvu v istih vodah kot Štandrežci, marveč zaradi okrnjene postave, s katero bodo domači nastopili. Ob izključenem Cingerli-ju namreč ne bosta igrala niti kapetan Tabaj in branilec Chizzolini, ki sta dobila četrti rumeni karton. Ob koncu povejmo, da bo srečanje zaradi nerazpoložljivosti igrišča na Rojcah Juventina odigrala v Stražicah. 2. AMATERSKA LIGA CGS - Vesna Po zadnjem porazu z Rudo se je položaj Vesne precej poslabšal, saj ima trenutno za petami le štiri ekipe. Jutri pa Križani gostujejo pri moštvu, ki ima dve točki več. Pri tem gre poudariti, da je CGS imel kar sedem točk manj od Križanov, preden se je začela njihova negativna serija. Tržačani letos vsekakor igrajo precej nestabilno. Zgleda, da je njihova glavna hiba obramba (doslej so dobili že 31 golov). Vesna pa je v negativni seriji, ki traja že dva meseca, povsem odpovedala v napadu, saj je v zadnjih sedmih tekmah dali le dva gola. Tokrat se torej nudi priložnost napadalcem, da se izkažejo. Na žalost pa jutri zaradi izključitve ne bo igral Roberto Candotti, ki je bil v zadnjih tekmah še najbolj aktiven v napadu. Kljub temu in čeprav je CGS letos trd oreh za naše ekipe (premagala je Primorje in Zarjo ter že iztrgala točko Vesni), morajo Križani neporaženi z igrišča. Primorje - Staranzano Na Prosek prihaja ekipa, ki s točko zaostanka zasleduje vodilno dvojico Aguileia - Muggesana. To dokazuje, da čaka Primorje težka preizkušnja. Staranzano je doslej doživel le tri poraze, od katerih samo enega v gosteh (v Rudi, 1:0). Že v začetku se je Staranzano postavil v ospredje z razigranim napadalcem Faverom, ki je bil neustavljiv (v dvanajstih tekmah je dose- el prav toliko golov). Kljub temu da avero sedaj zaradi poškodbe ne igra, se Staranzano še vedno drži pri vrhu lestvice. Sicer je tudi Primorje po zadnjih pozitivnih nastopih na zgornjem delu lestvice intima le tri točke manj od Staranzana. Čeprav je vodilna dvojica za rdečerumene skoraj bi rekli nedosegljiva, so navijači vseeno optimisti in upajo na pozitiven rezultat. Zarja - Porpetto V Bazovico prihaja ekipa, ki se bori za obstanek v ligi. Porpetto je namreč doživel že deset porazov, a zbral je le štirinajst točk. Zanimivo pa je, da je od petih zmag kar tri izbojeval v gosteh (Santa Maria, CGS, Paviese). To od zarjanov terja veliko previdnost, saj Porpetto v devetih tekmah v gosteh le dvakrat ni prišel do gola. Sicer v ekipi, ki je dala enaindvajset golov, ni izrazitega strelca (Tellini in Cudin sta dosegla po štiri gole). Upoštevajoč, da Bazovci imajo tri točke več od jutrišnjega tekmeca, bi se morda zadovoljili tudi z neodločenim izidom, ki bi prav prišel tudi gostom. Vsekakor bi si Bazovci z zmago utrdili položaj na lestvici, a nasprotnika bi spravili v res nevaren položaj. 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Kras Padriško igrišče bo jutri prizorišče desetega jubilejnega prvenstvenega derbija med Gajo in Krasom, ki sta se doslej srečala sedemkrat v okviru 3. amaterske lige in le dvakrat v okviru prvenstva 2. amaterske lige. Prvi derbi med Gajo in Krasom je bil v sezoni 75/76, ko je Kras začel nastopati v amaterskih prvenstvih, a Gaja je začela sezono prej. Zanimivo je, da je prve štiri derbije osvojila Gaja, nato pa je bil štirikrat zaporedoma uspešen Kras. Velja povedati, da v teh štirih derbijih Gaji ni uspelo zatresti mrežo Krasa. Suša napadalcev Gaje se je prekinila prav v zadnjem derbiju letošnje sezone v Repnu (30. 10. 89), ko je Starc iz 11-metrovke premagal vratarja Krasa Ca-puta, a deset minut pred koncem je Granata s prostim strelom izenačil. To je bil obenem prvi remi med Gajo in Krasom, ki sta skupno v devetih derbijih dala 25 golov (13 gajevci, 12 kra-sovci). Jutrišnji derbi je v nekem pogledu precej podoben šestemu (13. 4. 80), ko sta se ekipi kot letos potegovali za napredovanje. Kras je bil takrat na drugem mestu s 24 točkami, Gaja z dvema točkama manj pa na tretjem mestu. Derbi, ki je bil na sporedu prav v zadnjem kolu (zaostala tekma), je osvojil Kras z golom Terčona, ki je sicer očitno 11-metrovko uspešno izvedel le šest minut pred koncem srečanja. S to zmago si je Kras zagotovil drugo mesto na lestvici in ker je nato premagal (2:1) drugouvrščeno ekipo skupine N, GMT, si je zagotovil prestop v 2. amatersko ligo. Kako bo v desetem derbiju, je težko napovedati, saj ne gre samo za prestiž, ampak tudi za položaj na lestvici. Prav zato bi bilo katerokoli predvidevanje še bolj tvegano kot je lahko za vsak derbi. Breg - Opicina Opicina, ki bo jutri gostovala v Dolini, je sama na vrhu lestvice, a poleg tega drži tudi svojevrsten rekord. Openci v petnajstih tekmah niso še igrali neodločeno (dosegli so 12 zmag in doživeli 3 poraze). Plavi bi opravili lep podvig, če bi Opicino prisilili na neodločen izid. A če upoštevamo, da so Brežani v zadnjih tekmah igrali res zanesljivo, lahko celo presenetijo goste in s tem naredijo tudi veliko uslugo Gaji in Krasu. Primorec - Aurisina Po dveh zaporednih porazih je Primorec zdrsnil na spodnji del lestvice, kar v začetku prvenstva še naj hujši pesimist ni predvideval. Zato je razumljivo, da so Trebenci precej potrti. Vendar tudi jutrišnjemu nasprotniku se ne godi dosti bolje. Aurisina, ki je računala na napredovanje, si je v zadnjih nastopih to praktično zapravila. Upajmo, da se bodo napadalci Primorca, Primorca, ki so v zadnjih sedmih tekmah dali le dva gola, v dvoboju razočaranih vendarle prebudili. Begliano - Sovodnje V anticipiranem srečanju bodo So-vodenjci igrali danes (ob 15.00) v Beg-lianu. Zaradi slabe kakovosti nasprotnika se zna zgoditi, da bodo Šuligoje-vi varovanci zabeležili tretjo zaporedno zmago. Begliano namreč zaseda predzadnje mesto na razpredelnici in ne bi smel predstavljati hujše ovire. Mladost - Turriaco Kraševci bodo jutri sprejeli v goste ekipo, ki je na 3. mestu, to se pravi v polnem teku za napredovanje. Že ta podatek jasno pove, da bo naloga Bar-banovih igralcev dokaj težka, tudi zato, ker Doberdobci igrajo dokaj spremenljivo. Na sliki: enajsterica Krasa, ki nastopa v 3. amaterski ligi in se bo danes v derbiju pomerila z Gajo. Za svetovni naslov Jutri v Tokyu Tyson - Douglas TOKVO — Na Japonskem vlada vse večje zanimanje za jutrišnji dvoboj med svetovnim boksarskim prvakom v težki kategoriji Tysonom in izzivalcem Douglasom. Organizatorji računajo, da se bo zbralo 60 tisoč gledalcev. Tyson, ki ne dvomi v zmago, bo prejel 9 milijonov dolarjev, a tudi njegov nasprotnik Douglas, kateremu bosta šla približno 2 milijona dolarjev, ni v skrbeh glede izida srečanja. Dirka tris NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 22-21-9. Dobitnikov je bilo 446, prejeli pa bodo po 2.748.300 lir. Velik uspeh igralk Vrtojbe Na ekipnem državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Smederevu, so velik uspeh dosegle pionirke Primexa Vrtojbe, saj so zasedle tretje mesto. Pred njimi sta le ekipi novosadske Vojvodine in Čoke, s katerima je Primex Vrtojba izgubila s 3:5. Tako so sestri dvojčici Mateja in Lorena Faganel ter Darja Bajc znova potrdile, da sodijo med najboljše pionirke v državi. Obenem pa je to nova potrditev uspešnosti primorskega ženskega namiznega tenisa, saj ne gre pozabiti, da je predhodnica te generacije Polona Čehovin, športnica Primorske za leto '89. Vendar pa Semedela na tem prvenstvu ni nastopala, čeprav je imela pravico. (E. Č.) obvestila ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo odhod avtobusa v Sap-pado jutri, 11. t. m., ob 5.50 iz Doline, ob 6.00 iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta. SPDT priredi jutri, 11. t. m., smučarski izlet na Helm v Pustrski dolini. Vabljeni so zlasti najmlajši smučarji. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Pavlu Fac-hinu (tel. 742488). Odhod avtobusa izpred sodne palače v Trstu bo točno ob 6. uri. SK DEVIN prireja v nedeljo, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Klein-kircheim (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Ses-Ijana. Vpisovanje po tel. št. 200236 ali v torek, 13. t. m., od 18. do 22. ure. Drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri V ženski odbojkarski C-l ligi V tekmi s Castel S. Pietrom Jadran za »biti ali ne biti« Posnetek z zadnje domače Jadranove tekme proti Montichiariju Jadranovi košarkarji bodo drevi v tržaški športni palači odigrali izredno pomembno tekmo proti enemu neposrednih tekmecev v boju proti izpadu, proti moštvu Hoonved iz Castel San Pietra, ki ima na lestvici dve točki več od naše združene ekipe. »To je za nas tekma za biti ali ne biti! Moramo igrati na vse ali nič. Skratka, moramo zmagati, kajti nasprotno nam bo zares še trša predla kot sicer. Predvsem moramo verjeti v lastne moči. Stopiti moramo na igrišče prepričani o zmagi. Po mojem, nam manjka prav to zaupanje v lastne sposobnosti. Ne smemo ponoviti napake iz prejšnjega kola v Pordenonu, ko smo stopili na igrišče z napačnim odnosom do tekme,« nam je dejal Jadra-nov trener Valter Vatovec. Ta teden pa so jadranovci imeli nekaj težav z redno vadbo... »Robert Daneu in Valter Sosič v bistvu nista trenirala ves teden. Robert si je na nedeljski tekmi v Pordenonu poškodoval komolec, ki mu je že naslednji dan zatekel in samo z inijekcijami si ga je pozdravil. Daneu bo sicer na igrišču, seveda bo vprašljiv njegov doprinos ekipi. In ves teden ni treniral niti Valter Sosič, ki ima hude težave z gležnjem. Zanj velja isto: na igrišču bo zanesljivo, s tem pa, da ni vadil ves teden, bo njegov učinek v igri gotovo manjši. Sicer nima smisla tarnati zaradi poškodb ali bolezni: v teku tako dolge sezone se moramo sprijazniti tudi s takimi nezgodami. Sedaj je važno, da vsa ekipa pokaže značajno in odločno igro, da se vrže zagrizeno v boj in seveda da osvoji točki, ki so za’ nas življenjske važnosti,« je še dodal Vatovec. Naj omenimo, da so jadranovci prvo zmago v tem prvenstvu osvojili prav na gostovanju v Castel San Pietru. Bilo je tedaj peto kolo prvenstva B lige in naši košarkarji so si prislužili toliko pričakovani prvi par točk predvsem z odlično igro v prvem polčasu, ko so vodili s 45:37. Na tej tekmi so nato zmagali z dvema bornima točkama razlike (75:73). Tedaj je predvsem blestel Robert Daneu, ki je dal 21 točk in imel kar 11 skokov (8 v obrambi, 3 v napadu). Doslej je moštvo Hoonveda iz Castel San Pietra osvojilo sedem zmag (eno več kot Jadran TKB) in ima eno najboljših obramb v tej ligi, saj je v devetnajstih tekmah prejelo le 1577 točk (83 poprečno na tekmo), ima pa tudi najslabši napad v tem prvenstvu s komaj 1529 točkami, kar je 80,4 na tekmo. Njihov najučinkovitejši igralec je Padovano, ki je tudi najboljši strelec moštva in eden najboljših v ligi. Kaže, da bo ekipa iz Castel San Pietra danes nastopila brez centra Caramori-ja, ki je že mesec dni poškodovan. Moštvo si je po slabem začetku prvenstva precej opomoglo in predvsem na zadnjih tekmah je pokazalo zrelo in zanesljivo igro. ,’i Jadranovi košarkarji seveda na tej izredno težki preizkušnji računajo na pomoč svojih navijačev, ki so bili odločilni za zmago na zadnjem domačem srečanju proti vodilnemu Montichiariju. Tekma Jadran TKB - Hoonved Castel San Pietro bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (jan) Igre pod košema Jutri bo v nabrežinski telovadnici 4. kolo Jadranovega turnijra v minibas-ketu Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše. Spored: 15.00 Breg - Sokol; 17.30 Bor - Kontovel. Bor Elpro na gostovanju pri prerojenem Ghemarju Odbojkarice Bora Elpro začenjajo povratni del sezone in lahko rečemo, da se zanje na drevišnjem gostovanju v kraju Piove di Sacco pri novincu Ghemarju v bistvu začenja tudi novo prvenstvo. V prihodnjih petih kolih, v katerih se bodo plave pomerile s tremi od štirih nasprotnikov, ki jim sledijo na prvenstveni lestvici (poleg Ghemarja sta to še Cervignano in Peroni), bodo skušale plave najprej odpraviti nevarnost, da bi se zapletle v boj za obstanek, po dveh prihodnjih zaporednih domačih srečanjih z Mestrami in Vivilom, pa bo delno jasno tudi, ali so še zmožne potegovati se za prestop v B-2 ligo. V Borovem taboru ta niz srečanj pričakujejo brez pretiranega dramatiziranja stanja, saj je navsezadnje možnost, da bi še uresničile cilj, ki so si ga zadale pred pričetkom sezone, v dobri meri že vprašljiva, zato, bi lahko rekli, je dobrodošlo prav se, kar bi se iz sezone lahko še dobrega izcimilo. Primarna naloga pa je, da se v v naslednjih petih kolih ne zdkrne pod mejo najmanj treh zmag. Drevišnji nastop plavih v Venetu je vse prej kot lahek. Ghemar je sicer v dosedanjih enajstih tekmah izbojeval le tri zmage, vendar pa jih je dosegel v štirih zadnjih kolih, povrhu pa še proti dobrim nasprotnikom, kakršni so (po vrsti) Latisana, Mestre in Vivil! Dejstvo je, da je Ghemar izboljšal svoj učinek, odkar je prišlo do zamenjave trenerja, čeprav ne verjamemo veliko v koristnost takih ukrepov, še posebej če vemo, da je prejšnji trener Ghemarja Masotto ekipo v nekaj letih iz 1. divizije pripeljal do C-l lige. Kakorkoli že, pa je na dlani, da se bodo danes borovke spoprijele z nasprotnikom, ki še zdaleč ne bo tako ranljiv in boječ kot v prvem kolu, ko so ga plave v manj kot eni uri odpra- vile z gladkim 3:0. Zato bo potrebno igrati zelo zbrano in požrtvovalno. Med tednom so plave odigrale koristno trening tekmo z OMA, ki je nudila trenerju Kalcu precej napotkov za dre višnje srečanje. UNDER14 ŽENSKE SKUPINA A RICREATORI - BOR FRIULEKPORT A 0:2 (4:15, 5:15) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Gregor!, Čok, Legovich, Vitez, P. Krapež, Flego, Neubauer. Tudi po posticipirani tekmi 5. kola so borovke še nepremagane. Ricreato-ri jim nikakor ni bil dorasel in je točke dosegel samo zaradi raztresenosti plavih. Pohvalo si zasluži najmlajša borovka Martina Flego, ki je odigrala vso tekmo. Borovke je v tem prvenstvu težko motivirati, ker so doslej dosegle vse prelahke zmage. Trenerka Nacinovijeva jim sicer med samo tekmo nalaga dodatne taktične naloge, vendar pa jih zaradi šibkosti tekmecev plave skorajda ne morejo izvajati. (Igor) SKUPINA B RICREATORI - SOKOL 2:0 (15:9, 15:2) SOKOL: Golemac, Švara, Antonič, Radetič, Kralj, Visintin, Kuk, Šemec, Kante. Nabrežinke so igrale skozi vso tekmo zelo zmedeno. Sprejemale so slabo sicer močan nasprotnikov servis. Napade niso zaključevale kot v prejšnji tekmi, predvsem zaradi odsotnosti Martine Legiša, zato je imel nasprotnik lahko delo v obrambi. Upamo, da jim bo ta tekma koristila, da bodo v bodočih tekmah res zaigrale kot znajo. (VIP) domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 10. FEBRUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Castel S. Pietro MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Radenska - Virtus UD PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Edera; 20.30 v Repnu: kontovel Electronic Shop - Barcolana 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na Proskeu: Kontovel Helvetius -Edil '90; 18.00 v Repnu: Polet - Sokol; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Papi Šport -Barcolauto DEŽELNI MLADINCI 18.30 v goriški športni palači: San Be-hedetto - Kontovel Techna DRŽAVNI KADETI 18.00 v Repnu: Kontovel Techna - Fan-toni NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ferrovi-ario; 18.15 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso B - Kontovel Techna DEČKI 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B- Breg PROPAGANDA 15.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -kontovel; 15.00 v Trstu: Bor - Radioguat-tro MINIBASKET 15.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-t{is - Bor ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 21.00 v Piove di Saccu, Ul. Petrarca: Vnemar Pallavolo - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v telovadnici goriškega Kultur-|'e9a doma: Meblo Imsa - Bor Cunja Av-loprevoz; 20.30 v goriškem slovenskem jPortnem centru: 01ympia - Intrepida ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Casarsi, Drevored Rimembran-Juniors - Sokol Indules; 18.30 v Pieri-pUi Ul. Rebez: Pieris - Agorest; 20.30 v „elettu Umbertu, Ul. Carnia: Kennedy -J°ga Koimpex ZENSKA D LIGA 1 17-30 v Dolini: Breg Agrar - Promovol-.Vi 18.30 na Proseku: Kontovel Electro-nic Shop - San Luigi ' 1. MOŠKA DIVIZIJA ,15.30 v Trstu, šola Visintini: SanfAn-' Sloga Sagor; 20.00 v Trstu, na 1. Bor - Le Volpi 1. ŽENSKA DIVIZIJA R«9-BO v Trstu, šola Caprin: Killjoy - Bor OMa port; 1600 v Trstu' šola Galilei: S0j? ,' Breg Agrar; 19.30 v Sovodnjah: UC:a Libertas Krmin 2. ŽENSKA DIVIZIJA ta .v v Trstu' šola Visintini: Club Altu-' Kontovel Electronic Shop ^ UNDER 14 ŽENSKE Bn/V° v Trstu, Ul. Zandonai: OMA B -ur t’nulexport A NOGOMET , 3. AMATERSKA LIGA 5.00 v Beljanu: Begliano - Sovodnje , ZAČETNIKI Breg ^ v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A - ROKOMET MOŠKA C LIGA 20.30 v Trevisu: Pastajolly - Kras Tri-mac ŽENSKA C LIGA 18.00 v San Vitu Al Tagliamento: San Vito - Kras NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Rencio MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Cassa Rurale Villazzano JUTRI NEDELJA, 11. FEBRUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, igrišče Straccis: Juven-tina Radenska - Pro Fiumicello 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Staranza-no; 15.00 v Bazovici: Zarja - Porpetto; 15.00 v Trstu: CGS - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Kras; 15.00 v Dolini: Breg - Opicina; 15.00 v Trebčah: Primorec - Aurisina; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Isonzo Turriaco NARAŠČAJNIKI 10.15 na Opčinah, Villaggio del fanci-ullo: SanfAndrea - Primorje; 10.30 v Cor-nu di Rosazzo: Corno - Juventina NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - San Gio-vanni; 9.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: SanfAndrea - Zarja Adriaim-pex ZAČETNIKI 12.00 v Miljah: Muggesana - Zarja Ad-riaimpex; 12.30 na Proseku: Primorje -CGS ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Vol-ley Bali Maniago - Sloga; 11.00 v Čedadu, Ul. Tombe Romane: ASFJR - Val Tekno Progres UNDER 16 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Sagor - CUS Trst; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport - Club Altura Omse; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ric-reatori B UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visentini: Club Altura - Sloga Sklad Mitja Čuk; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport B - CUS Trst; 11.00 na Proseku: Kontovel - Ricreatori KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Cicibona 1. DIVIZIJA 11.00 v telovadnici goriškega Kulturnega doma: Dom Gometal - Pall. Monfal-cone DRŽAVNI KADETI 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Fosam -Bor Indules DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso B -Kontovel Techna B V deželnih odbojkarskih ligah v ospredju zlasti dve tekmi Derbi Meblo Imsa ■ Bor Cunja Avtoprevoz Sloga Koimpex gost vodilnega Kennedvja En derbi, en neposreden dvoboj za vrh in eden za obstanek, en prelahek nastop, a tudi en pretežek, dve. tekmi za premik proti vrhu. »Jedilni list« prvega povratnega kola v deželnih odbojkarskih ligah je dokaj pester, bolj »prebavljiv« pa je tudi ta teden za privržence moških go-riških tretjeligašev in ženskih tržaških četrtoligašic, ki bodo kot že v minulem kolu igrali na domačih tleh. V ospredju pozornosti goriških ljubiteljev odbojke bo tokrat povratni medpokrajinski derbi med združeno ekipo Meblo Imsa in Borom Cunjo Avtoprevozom. Sodeč po zadnjih rezultatih so Tržačani nesporni favoriti, a v takih srečanjih favorita ni, saj so moški odbojkarski derbiji resnično občuteni in zato je vsaka napoved povsem odveč. Gostitelji bodo skušali drevi prekiniti črno serijo petih zaporednih porazov, saj navsezadnje sploh še niso povsem odrezani od boja za visoko končno uvrstitev in si želijo oddolžitve za gladek poraz v Trstu, ko so odigrali eno svojih najslabših tekem sezone. Toda tudi borovci so odtlej precej bistveno izboljšali svoj učinek in so se celo prebili na drugo mesto skupnega vrstnega reda, tega (po slabem začetku) nenadejanega položaja pa zdaj nočejo več izgubiti. Skratka, obeta se res zanimivo srečanje, ki' bo na stopnišča telovadnice Kulturnega doma verjetno privabilo lepo število navijačev. Kako pa se ekipi pripravljata na derbi? Ivan Plesničar (Meblo Imsa): »Želimo prekiniti serijo porazov in se oddolžiti za neuspeh v Trstu. Ekipa bo nastopila v popolni zasedbi. Treba bo igrati z maksimalnim učinkom in se izogniti nestalnosti, ki je značilna za našo igro. Naši mladi igralci se bodo morali zlasti paziti pred izkušenostjo nekaterih Borovih igralcev in zlasti nepredvidljivega napadalca Stančiča.« Igor Gombač (Bor Cunja Avtoprevoz): »Zavedamo se, da bo Meblo Imsa po vrsti porazov igral na vse ali nič. Mi pa nočemo izgubiti stika z ostalimi vodilnimi. Zadovoljen sem, ker zadnji uspehi naših fantov niso omamili in še naprej trenirajo resno in požrtvovalno.« Če 01ympia ne bi izgubila tekme s turjaškim Libertasom, bi lahko zapisali, da jo danes proti Intrepidi iz Maria-na čaka lahko delo, tako pa je tudi ta trditev sporna. Menimo vsekakor, da bodo drevi Goričani vendarle prekinili niz porazov, ki jih je po sijajnem začetku sezone (pet uvodnih zmag brez izgubljenega niza), pahnil na sredino lestvice, čeprav velja opozoriti na to, da je Intrepida vse svoje tri dosedanje zmage dosegla v zadnjih petih kolih. Premagala pa je le šibkejše nasprotnike. 01ympia je v Moram zmagala s 3:0. V ženski C-2 ligi bo Sloga Koimpex gostovala v kraju Feletto Umbertu pri Vidmu proti vodilnemu in še nepremaganemu Kennedyju. Dvoboj med članoma »velike trojice«, ki je uvedla Na težkem gostovanju v Trevisu pri ekipi Pastajolly Malo možnosti za Kras Trimac Nocoj ob 20.30 bo v okviru 10. kola rokometnega prvenstva C lige Kras Trimac gostoval v Trevisu pri Pastajollyju, ki velja za eno najmočnejših ekip prvenstva. Pastajolly ni do sedaj zgubil niti ene tekme in zaseda drugo mesto na lestvici le točko za vodilnim Cividinom. Vsaj na papirju se lahko ekipa iz Trevisa ponaša tako z dosedaj najboljšo obrambo kot z najnevarnejšim napadom, saj je v devetih tekmah skupno utrpela le 141 golov, dosegla pa jih je kar 233, kar pomeni, da je Pastajolly v povprečju zmagal vsako tekmo za več kot deset golov. Cilj Trevižanov je jasen: napredovanje v B ligo. V lanskem prvenstvu se jim je ta za las ponesrečil, letos pa se je moštvo okrepilo kar s tremi igralci z drugoligaškimi izkušnjami, zamenjali pa so tudi trenerja. Kljub vsemu pa ekipa Pastajollyja ni na vrhu lestvice, ni ji namreč uspelo premagati direktnega konkurenta Civfdina (v Trstu so remizirali 17:17), v prejšnjem kolu pa je nerodno zapravila točko proti Padani. Sedaj si Pastajollyjevi rokometaši ne smejo več dovoliti spodrsljajev, da ne bi izgubili stika s Cividinom, ki zmaguje tekmo za tekmo. Krasovi rokometaši so torej danes vse prej kot favoriti. Za Pastajolly je zmaga obvezna in, čeprav nasprotnikov ne gre precenjevati, so možnosti Krasove ekipe tokrat res minimalne. (Pjotr) v tej ligi pravo »diktaturo«, je seveda osrednji dogodek kola. Potem ko je Fincantieriju v tem kraju desant spodletel (izgubil je s 3:1), lahko puč izvedejo zdaj le še slogašice, sicer bo to igrišče nemara ostalo do konca sezone nepremagano. V prvi tekmi so slogašice izgubile šele po tie breaku in to s 17:16. Na gostovanje se slovenska ekipa podaja v popolni postavi in dobri formi, saj je tudi Ukmarjeva zdaj povsem nared za igranje. Pred tekmo nam je trener slogašic prof. Peterlin dal sledečo izjavo: »Možen je kakršenkoli rezultat in zmagala bo pravzaprav ekipa, ki bo bolje razpoložena, saj gre za dvoboj med enakovrednima nasprotnikoma. Pomembno je, da z močnimi servisi onesposobimo Kennedyjev napad.« Dokaj neugodno je tudi gostovanje Sokola Indules v Casarsi, kjer se bo pomeril z mlado in ambiciozno šester-ko Juniorsa. Gostiteljice imajo na lestvici točki manj od Nabrežink, a so doma (kjer so izbojevale štiri od svojih šestih dosedanjih zmag) še posebej nevarne, če vemo, da so tam izbojevale niz tudi proti močnima Kennedyju in Fincantieriju. V Nabrežini je Sokol Indules zmagal s 3:2. Zgolj formalno pa je gostovanje Agoresta v Pierisu, saj tamkajšnje gostiteljice po kakovosti ne sodijo v to ligo, večina opazovalcev meni, da bi se Pieris tudi v D ligi ne mogel izogniti izpadu. Agorestu se torej ponuja teden dni več odmora za saniranje poškodb in bolezni. V ženski D ligi se ekipi Kontovela Electronic Shop ponuja možnost za drugo zaporedno domačo zmago po lepem uspehu proti Martignaccu. Kontovelke bodo namreč gostile goriškega novinca San Luigija, ki so ga premagale že v gosteh in ima na lestvici točki manj od slovenske ekipe. Goričanke bodo igrale brez diskvalificirane Ruzzinijeve, ki je po sobotni tekmi z Bregom Agrar v Dolini žalila in porinila sodnika (goriško društvo pa je dobilo 50 tisoč lir globe zaradi razgrajanja navijačev). Če bodo zmagale, se bodo Drasičeve varovanke še bolj oddaljile od dna lestvice. Za Breg Agrar pa bi zmaga v doma- . čem srečanju z vodilnim Promovolle-yem predstavljala velik podvig. Za pordenonsko šesterko igrajo kar tri bivše drugoligašice iz Conegliana in so v tem prvenstvu še nepremagane. V 13 tekmah so izgubile le tri nize in so najuspešnejši deželni ligaš sploh. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT član italijanske in tiska Trst IrllSlI zveze časopisnih F 1 založnikov FIEG sobota, 10. februarja 1990 Po popolnem razdoru po končanem 2. svetovnem spopadu Madžarska in Vatikan ponovno vzpostavila diplomatske stike BUDIMPEŠTA - Po 45 letih sta Madžarska in Vatikan včeraj tudi uradno obnovila diplomatske odnose. Sporazum sta v Budimpešti podpisala kardinal Agostino Casaroli in madžarski ministrski predsednik Miklos Nemeth. Do prekinitve odnosov med Madžarsko in Vatikanom je prišlo leta 1945 na zahtevo zavezniškega kontrolnega odbora. Takrat je sovjetska vojaška oblast v Budimpešti ukazala apostolskemu nunciju Angelu Rotti, da zapusti Madžarsko, v naslednjih treh letih pa so propadli vsi poskusi, da se zaustavi vse večji razdor. Montirani proces proti kardinalu Jozsefu Mindszentyju leta 1949 in njegova obsodba na dosmrtno ječo pa sta odnose med Vatikanom in Madžarsko spravila na najnižjo stopnjo. Šele v šestdesetih letih je nato prišlo do obnovitve dialoga in leta 1964 je bil podpisan bilateralni sporazum o delni vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Toda na odstranitev vseh ovir je bilo treba počakati še precej časa. Stiki so postali tesnejši šele pred letom dni, ko so madžarske oblasti rehabilitirale kardinala Mindszentyja, do uradhe »pomiritve« pa je prišlo ob četrtkovi maši v spomin na 41. obletnico obsodbe kardinala Mindszentyja. Maši je prisostvoval tudi vatikanski »zunanji minister« kardinal Casaroli, ki je ob tej priliki izročil tudi posebno poslanico papeža Janeza Pavla II. Po podpisu sporazuma o navezavi popolnih diplomatskih odnosov je madžarski premier Nemeth na tiskovni konferenci pouadril, da so s tem sporazumom odstranjeni še zadnji nesporazumi na relaciji Budimpešta - Vatikan. Madžarska vlada se v bodoče ne bo več mešala v izbiro tamkajšnjih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ne bo omejevala delovanja verskih združenj, parlament pa je že odobril zakon, ki ponovno poudarja svobodo verovanja in dovoljuje katoliški Cerkvi, da na Madžarskem odpira samostane in verske šole. Zadovoljstvo zaradi vzpostavitve diplomatskih stikov je izrazil tudi kardinal Casaroli, ki je dejal, da bo to pozitivno vplivalo na medsebojno zbliževanje Vatikana z ostalimi vzhodnoevropskimi državami, temu cilju pa je podrejen tudi prihodnji papežev obisk na Češkoslovaškem. Bo prihodnji teden zima pokazala zobe? Razpelo v sefu pokojne gospe je res del nakita Romanovov? BEOGRAD — Članom družine Romanov, poslednjim ruskim carjem, ni dano, da bi počivali v miru. Ciklično se širijo vesti, da je v tej ali oni bolnišnici, na domovih za onemogle, v kaki razpadajoči vili umrla ena od hčera, izdihnil eden od sinov carskega para, o katerem zgodovinske knjige poročajo, da je padel pod streli revolucionarjev. Taka smrt, ki je Romanove potisnila v krog tistih tiranov, ki jim je narod sodil sam, je očitno premalo romantična, da bi lahko zadovoljevala javnost. Na valu nostalgije ali morda le morbozne privlačnosti bogastva nastajajo posthumni miti, ki so otipljivi le takrat, ko pride do kake res pomembne in zgodovinsko utemeljene najdbe. Pred kratkim se je tako odprlo novo poglavje v zgodovini Romanovov. V Be- ogradu je pred dvema letoma namreč umrla neka priletna gospa, Vera Perha-men Mihajlovič, ki ni imela potomcev. Ko je minilo poldrugo leto in se ni nihče javil, da bi dvignil njeno zapuščino, je pred dnevi stopil v akcijo funkcionar beograjske banke, v kateri je imela gospa svoj sef. In glej čudo! V sefu se je bleščal nakit Romanovov: Vest o najdbi je obkrožila svet, jugoslovanska tiskovna agencija pa je dejala, da je treba še dokazati, da je nakit res delo carskega mojstra Fabergeja. Za sedaj je neutemeljena tudi vest, da je bila pokojna gospa potomka poslednjega carja, čeprav se vsi sprašujejo, kako je mogoče, da je gospa Vera hranila v sefu zlato razpelo, ki žari v luči petnajstih večkaratnih diamantov. Nemčiji sta za sedaj še dve bralci pa so že »zedinjeni« BONN — Nemčiji sta na tem, da se združita? Na stotine Vzhodnih Nemcev se je v zadnjih mesecih preselilo na Zahod? Založniki so že zavohali enkratno priložnost, ki jo nudi naglo spreminjanje evropske politične scene in nastajanje »skupnega doma vseh Nemcev«. V pristnem in najbrž edinem pravilnem vzdušju, v katerem bi morali nastajati dnevniki, je Frankfurter Allgemeine prikrojil svojo vsebino novim bralcem, to je bivšim vzhodnonemškim državljanom. Že od konca januarja so ustanovili in pričeli prodajati tudi prvi svsenemški« dnevnik Wir in Leipzig. Časopis ima 32 strani, kar je štirikrat toliko strani kot vsi vzhodnonemški dnevniki, kjer je primanjkovanje papirja terjalo od založnikov tudi tako varčevanje, ima pa veliko hibo v ceni, ki se ravna po zahodnih standardih. Za isto vsoto denarja bi si lahko Vzhodni Nemci privoščili nakup dnevnika za dva tedna, vendar se prav nihče ni obregnil ob to. Zelja po sveži in »pestri« informaciji je prisilila marsikoga, da je segel globlje v žep. Sicer pa je Šiiddeutsche Zeitung, ki ga izdajajo v Miinchnu poskrbel za tedensko izdajo, ki nudi bivšim vzhodnonemškim državljanom vse tiste informacije, ki jim lahko pridejo prav v državi, ki je ne poznajo. Nekako tako, kot tisti tedniki, ki »razlagajo« London in Pariz turistom, ki se ne zadovoljujejo z ogledom Temze ali Louvra, ampak bi radi tudi v kino, na pošto, po mesečno vozovnico podzemne železnice. RIM, BEOGRAD — Po kratkotrajnem poslabšanju, ki pa je povzročilo prve izdatnejše padavine v gorskih predelih Slovenije in Vzhodnih Alp, se je včeraj vreme prehodno izboljšalo. Kratkoročna vremenska napoved (italijanskega vojnega letalstva in jugoslovanskega hidrometeorološkega zavoda) napoveduje za danes sončno vreme, z meglo po kotlinah, v jutrišnjih popoldanskih urah pa pričakujejo od zahoda novo poslabšanje. V začetku prihodnjega tedna bi moralo prevladovati torej izredno nestanovitno vreme z občasnimi padavinami. Glede druge polovice prihodnjega tedna pa so si napovedi nasprotujoče. Medtem ko Italijani napovedujejo krepitev območja visokega pritiska in torej izboljšanje, pa jugoslovanska napoved vztraja na trditvah, da bo po 15. februarju zima pokazala svoje prave zobe z izdatnim sneženjem vse do nižin in z občutnim padcem temperature. Na sliki (telefoto AP): medtem ko si Sredozemlje želi dežja, se v južni Angliji ubadajo s poplavami. /-a ^elle USNJENA OBLAČILA VISOKE MODE Trg Scorcola 3 - TRST Tel. 363316 naj večja izbira KOŽUHOV in usnjenih oblačil najboljše kakovosti UGODNA ODPLAČILA V GORICI MARR USNJENA MODA v Ul. Carducci 46 Tel. 33793 4 korake več in dobili boste naj večjo izbiro KOŽUHOV in usnjenih oblačil po IZREDNIH CENAH UGODNA ODPLAČILA SEDAJ SE NAKUP IZPLAČA ZADNJI DNEVI RAZPRODAJE s popusti od 10% do 40% usnje in krzna za vaše žepe! Ul. S. Caterina 8 TRST Tel. 631470 Toplo in mehko krzno, krojeno po naj novejši modi, naj višje kakovosti! /ličda Ul. Udine 30 - vogal Ul. Tasso Tel. 413619 - TRST Prva STOCK - HOUSE trgovina v Trstu za konfekcijo, času a! in pletenine. UGODNA ODPLAČILA Obišči nas... in boš gotov, da si napravi! dobro kupčijo!!! ________________________________ _____________ J