166. številka.
Ljubljana, v torek 21. julija 1903.
XXXVI. leto.
ahaja vsak dan «večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ocrak* de&ele sa vselleto S» K, z& pol leta 13 K, za Četrt leta 0 R 00 h, za edet mesec 2 R dO h. Z» Ljubljano . poSiljanjen ia, dom га vse leto 34 K. za pol letal 12 K. za Četrt leta в K. aa eden mesec 2 K Kdor hodi ват ponj, velja za celo leto 82 K, za po) leta 11 K; za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K flO h. - Za tuja dežala toliki seč, kolikor исаба poštnina. — Na n&roCbo brez ietodobne vpoSiljatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne petita vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. Ce ee dvakrat, ш po H h, Ce te trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj se izvolć frankovati. — Rokopisi ae ne vraCajo. — Urednlfttvo In upravnltlvo je na Kongresnem trga St. 12. — Üpravnistva na) ae blagovolijo pofiiljati oaroCnine, reklamacije, оапапШ
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednißtvo le b Vegove nlice fit. 2, vbod v apravniBtvo pa a Kongresnega trga st, 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.	Posamezne Številke po lO h.	„Narodna tiskarna" telefon dt. 85.
Nemci drugod iii pri nas.
Ivo 80 se primerile v Ljubljani v o?igled iz2: vajočega nastopanja ne kojih nemških kričučev male demonstracije proti Nemcem, ki pa niso bile nič posebnega, zagnali so vsi nemški časopisi od najobskurnejšega zakotnega lističa pa gori do »Neue Freie Presse« velikanski krik in vik in dan na dan so ti listi polni naj l;uiš;h žalitev slovenskega naroda, to pa samo zbog tega, ker se Slovenci, v z e m š i si v vzgled Nemce same, ne dado več izzivati v svoji hiši po nekojih mlečnozobih mladeničih. Z ozirom na ta dejstva je pač značilno, kako nastopajo baš ti Nemci, ki kriče, kjer so v manjšini, ako se jim tudi niti eden las ne skrivi, ларгат slovanskim manjšinam v kra jih, kjer imajo oni pretežno moč. Spominjamo tu samo na Škandalozne in naravnost nečuvene pojave nemške podivjanosti in narodnega fanatizma prigodom raznih sokolskih in drugih slavnoeti v Celju,kjerso se morali mirni Slovenci, ki so samo s tem že baje izzivali, da so se udeležili kot gostje slovenske slavnosti, s samokresom hraniti napram lopovskim napadom celjske nemške poulične svojati. Te dogodke smo že svoje dni primerno osvetlili, a napisali bi še lahko o njih celo knjigo. Iz vseh teh dogodkov pa se da črpati Činjenica, da Nemci rabijo spioh dvojno mero, eno zase, drugo pa za Slovane, zlasti še za Slovence.
V očigled pisavi nemških listov o protinemških takozvanih demonstracijah v Ljubljani, je interesantno primerjati poročila baš istih časopisov o protičeških izgredih v Podmoklih na Češkem. Razume se pač, da se te demonstracije a priori odobravajo od kraja do konca, dasi bi iste moral vsak naobražen človek obsojati, vsekakor pa preje kakor malenkostne dogodke v Ljubljani.
Na Husov dan so slavili v Podmoklih tamošnji čehi n» primeren
način tega svojega velikega moža, med drugim so na večer svoje hiše tazsvetlili in okrasili e transparenti s Husovo podobo. To je bila v očeh
Nemcev seveda velika ^rovokacija. Nemški listi pišejo o tem, da je bilo to nečuveno izzivanje, hujakajoča pri-j reditev, naperjena zgolj proti Nemcem, ki so imeii torej popolnoma prav, ako so priredili vsled tega proti tej Češki predrznosti velike poulične demonstracije, pri katerih je prišlo do burnih prizorov in nastopov, da je končno moralo intervenirati redar stvo, poklicano po samih izgrednikih, ne s tem, da bi morda razgnalo le-te razgrajalce, p*č pi da je Čehe pri* moralo ugoditi zahtevi demonstrantov, ustaviti iluminacijo in odpraviti Husove embleme. Toda to še ni bilo dovolj ! Pripadniki vseh nemških strank v Podmoklih so se združili ter priredili velik protestni shod, da izrazijo svoje ekrajno ogorčenje o ne-čuvenih in predrznih izzivanjih Čehov ter so zahtevali naravnost, da se naj provzročitelji liusovega slav-lja v Podmoklih od oblastev kot kršitelji javnega miru in reda strogo kaznujejo, predvsem pa, da se nemudoma iz Podmoklov premestijo vsi oni češki uradniki, ki so se teh »izzivanj« u d e 1 e ž i 1 i; takisto se je zahtevalo, da vsakdo, ne glede na stan in poklic, b rez ob-obzirno varuje nemški značaj mesta Podmokiov, bodiai da ne sprejme nobenega Čeha v svojo hišo, ali da odpusti iz službe vse Češke posle in jih nadomesti z nemškimi. Zakaj se baš s tem dcgodKom tam gori s Češkega bavimo toli obširno? Stvar leži na dlani, saj ista v očigled zadnjih dogodkov v našem mestu naravnost sili k primerjanju in tudi — k premišljevanju!
Ali se v obče da govoriti o pra vih demonstracijah proti Nemcem v Ljubljani, zlasti v zadnjih dneh? Mislimo, da hode to vsak trezen človek
zanikal. Ako kak zelen fantiček г
modrižem v guinbnici na javnem trgu nahrult mirno mimoidoče Slovence z izzivajočim »heil« klicem, in ako ga Ia zavrne na primeren način, ee pač to še ne more imenovati demonstracija. In vender pišejo nemški lisli v zadnjem Čaau dan na dan o protinemških izgredih v Ljubljani in slikajo ljubljanske Nemca kot prave narodne mučenike, ki so brez vsake zaščite izpostavljeni v^em zsärtmovanjem in dejanskim napadom e strani nekultiviranih Slovencev. A vender se ve dobro, da se Ntmcem v Ljubljani ne skrivi las, če se pa kakemu pouličnemu fanta-linu, ki misli s tem reševati mater Germanijo, da po javnih trgih v slovenski Ljubljani izziva z modrižem, znakom vsenemštva, nategnejo malko ušesa, to še vendar ni nikak izgred, nikaka demonstracija! In tam gori v Pcdmokilh, ali so tt Čehi zares Nemce izzivali na način, da je moralo priti do izgredov ? Husovo slav-lje! To slavlje je vender v prvi vrsti kulturelnega pomena, koje bi morali tudi Nemci smatrati v prvi vrsti kot tako, saj je bil baš Hus nekak pred-bojevnik Luthrov in je ta haš iz Hueovih del črpa' osnove :a sveje reformacijsko delo! In konečno ali je sploh to izzivanje, ako Čehi slave velikega Husa tudi ket politika? Hus je vender toli imponujoča zgodovinska osebnost, da bi Nemci sami, ako ne že sami slavili, vendar vsaj smeli druge pustiti primerno slaviti tega zares velikega moža! Ali je bil torej ! povod demcnetracljam dan? Menimo da ne. in vender so se prigodile velike demonstracije, dokaz, da je vsak najmanjši povod Nemcem dober do-velj, samo da lahko dado čutiti svojo premoč slovanski manjšini.
Kako pa tukaj v Ljubljani? Kon-sekventno, namene ma se že dlje časa z nemške strani izziva Slovence, ne da bi prišlo do kakih neredov, ka-moli še do izgredov; ako pa končno kakemu Slovencu le zavre kri, potem se kuje iz tega političen kapital in
ee blati slovenski narod na naj ostudnejši načini In v tem oziru so Nemci pač mojstri, zase reklamu-jejo vse tiste pravice, ki jih drugim
negirajo
Nemci v Podmoklih zahtevajo takojšnjo odstranitev Čeških uradnikov, češ, da so provzročitelji nepre stanih provokacij. Kaj ko bi jih v tem oziru tudi mi posnemali in zahtevali, da se premestijo nekateri uradniki, ki so notorično znani kot provzročitelji onega gibanja v kazini, ki hoče, da pride do škandalov in demonstracij — na vsak način. Saj je nam znano, da se stekajo vse niti premišljenega načrta, z izzivanjem izsiliti demonstracije v svrho političnega kapitala, v roke nekojih go spodov, ki so pa uradniki. Morda bi to ne bilo napačno! Saj, kar je Nemcem dovoljeno, ne more končno biti tudi nam zabranjeno!
Zanimiva pripoznanja.
»Gablonzer Zeitung« spada med prva glasila nemške napredne stranke. Ta list je povodom neke polemike priobčil pripoznanja, ki zaslužijo, da ee jih uvažuje. Ta list dolži namreč gostobesedne nemške nacionalce, da pripravljajo tla klenkalizmu, da so nemški nacionalci sami prvi sad kle-rikalizma. Alpske dežele (nemške) so bile nekdaj zavetišče svobode, danes pa so središče reakcije. To je pro-vzrcčil dr. Steinvvender, bistra glava, ki se je* vedoma postavil v službo klerikalizma. Steinwender in Schö nerer sta prej v enotno stranko združene svubodomiswlne poslance razdvojila. Kar sta sejala, to |e na Nižjem Avstrijskem požel klerikalizem. In kdo mu je pomagal. Poslanec Wolf, ki je s peresom in z agitacijo delal, de so pri dunajskih volitvah 1. 1894. zmagali klerikalci. — In dalje pravi »Gablonzer Zeitung«: »Alpske dežele so že klerikalne, desno krilo nemških nacionalcev pod vodstvom celjskega poslanca dr. Pommerja niČ
ne prikriva, da je krščansko-eocial-nega mišljenja. Poklerikaljenje Koroške napreduje mogočno in celo glavni list nemških nacionalcev je prišel v škofove roke. To ao vspehi nemških nacionalcev!« — Kaj ni to zanimivo ?
Mnenje dr. Engla.
Svoječasni predsednik kluba mla-dočeških državnih poslancev na Dunaju, dr. Engel, je v svojem listu »Hlasy od Blanika« obelodanil Članek o sedanjem položaju. V tem članku pravi: Sodi se, da je sedanji mir samo naznanjevalec velikih viharjev, če se pri novih konferencah, ki jih priprav« lja dr. Körber, ne posreči preprečiti tudi v naši državni polovici grozeči polom. Bodi že tako ali tako — v sedanjih razmerah ne moremo verjeti, da bi se dr. Korberju posrečili njegovi načrti. Sicer se mu je — seveda ne po njegovi zaslugi — posrečilo, dobiti v portfelju češkega ministra nov kompenzacijski objekt, ali razmere so se tako razvile, da na bistveno premembo položaja v smislu vlade še misliti ni.
Štrajk v Galiciji.
Tudi letos štrajkajo tod in tam v Galiciji kmetski delavci. Vlada ee čisto nič ne zmeni, da bi posredovala med delavci in med graščaki. Koder se začne štrajk, posreduje vlada — z orožniki in vojaštvom. Kako se endi, se razvidi iz naslednjega. V Zyznomierzy je 24 voznikov ustavilo delo, ker jim graščak za 18 do 20 ur dela ni več plačal kakor 45 krajcarjev brez hrane, oziroma 30 krajcarjev z jako slabo hrano. Orožniki so štrajkujoče kmete odgnali v Bu-czacz, kjer jim je tajnik okrajnega glavarstva naznanil, da bodo 14 dni zaprti, če ne gredo poi starimi pogoji delat. Ker se kmetje niso udali, so jih orožniki odgnali v zapor in nthče se ni zmenil za izjavo kmetov, da t» kazni nečejo sprejeti in da za-
Haruzin o slovenskem domu.
Spisal Anton Trstenjak.
I.
Slovanski svet se giblje. Vsako gibanje je zdravo, osobito pa gibanje in življenje na kulturnem polju, kjer se združujejo in okrepčujejo sorodni elementi. Od iztoka do zapada, od severa do juga zaznamcfvana so že pota te kulturne gibajoče sile. To je duševno gibanje slovanskih narodov. Poljak Zdziecho\v«iki je bil na našem jugu in je osnoval v Krakovu »Slovanski klu bcr, kateri živi v tesni zvezi s Hrvati. Za poljsko gibanje, kjer je Še malo »Slovanov«, je to kažipot do boljšega sporazuma med Slovani. Ruski učenjak prihaja v naše kraje in proučava tu naš narod; vabijo ga k nam krasne naše planine, Triglav, Grintovec, Stol, Go lica, Mangart A slovenski pesnik Aškerc roma na Balkan, v Rusijo, in kadar se vrača, prinaša nam novo poezijo. Med drugimi prišel je k nam tudi Rus Al. Haruzin, pre-
hodil je vso gorenjsko stran, in zemlja in narod sta ga tako silno navdušila, kakor St?nka Vraza, kateri je v »Djulabijah« zapel o Slovenkah in Triglavu veličastno pesem. A Haruzin je znanstveno proslavil Daše domovino in nam je odkril novo polje modernega znanstva. Ži vimo sicer v narodu in z narodom, a Haruzin nam je pokazal, da se nismo zanimali zase. V »Kusskem Včstniku« je priobčil leta 1902 važno razpravo: »N a c i o n a I n a j a evolucija Slo vincev«, potem je izdalo »Imperatorskoe Russkoe Geogra fičeskoo ObšČestvo« Hiruzinovo knjižico: »R u k o vodstvo dlja sobi-ranija svčdonij o kreetjanskih postrojkah«, in končno je izšel v časniku »Hodnik« spis »Avstrij-skaja Krajina«. Haruzina je zanimala slovenska vas, koča, hiša, sploh vsaka stavba, v kateri Živi slovenski narod. Opazoval je notranj-sčino in zunanjščino hiše in je pro-učaval, kaj vse je storil iz sebe Slovenec, slovenski duh. Povspenjal se je na gore, 1600 metrov vieoko in še više, romal je od кобе do tamorja, od bajte do hiše, proučaval, in kar je zasledil, podal nam je v zgoraj navedenih spisih, kateri so vsi izšli
v Petrogradu, v duševnem središču Rusije, a končno je še spisal znamenito študijo o slovenskem domu z naslovom: »Žilišče Slovinca Verhnej Krajini«, S. Peterburg 1903, ponatis iz časnika »Živaja Starina«.
Z velikim pridom sem Čital knjigo. Slovenci v tej stroki nismo še ničesar storili, dočim imajo drugi narodi v to etrokovne liste in lepo razvito književnost. V nas je treba važnost »žive starine« še vedno po-vdarjati. Ali je kaj važnega, ako nam kdo opisuje slovenski dom? Dom je vobče velik odlomek kulturne zgodovine. Ne samo narodno pesništvo, sploh narodna književnost, narodni običaji, za kar se navadno še zanimamo, nego tudi drugih etvari je še dokaj, v katerih se nam kaže človeški duh in katere so potemtakem merilo narodne kulture. Važno je torej izvedeti, kako stanuje človek, kako bi je že nekdaj stavil dom, ali je bil v tem delu samostalen, to je, ali je ustvarjal iz samega sebe, ali ee je in koliko se je učil od drugih in ali je on sam učil druge. Takisto je važno za kulturo, kako ee oblači narod, kaj prideluje, kaj je in pije, kako ae razveseljuje. Sploh je treba
opazovati človeka od rojstva do smrti, ako mu hočemo preiskati njega narodno življenje, katero ni nič drugega nego verno zrcaio tega, kar človeški um ustvarja. Htruzin je prvi, kateri nas vodi na polje narodopisnih študij in kateri nam s svojimi preiskavami podaje vele-važnega gradiva. Slovanski znanosti je s tem mnogo koristil ter jo znatno pospeševal.
Hiša in pojedini deli hiše so živi tolmači naše prastare dobe. U besed, s katerimi označujemo hišo in dele hiše, sklepamo, da so imeli Slovani že nekdaj, v zakarpat-skih pokrajinah, torej v dobi, o kateri nam zg od o v i n a ničesar ne poroča, lepo urejeno družinsko življenje. Zato pa imamo neovrine priče ravno v domu in vasi. Beseda dom pomenja toliko, kolikor lesena hiša. In slovanska hiša je sploh lesena. Zapadni, istočni in južni Slovani imajo lesene stavbe. Izjeme se nahajajo na pr. v Herce govini. Hiše ee namreč stavijo iz gradiva, katero nahaja človek v bližini, in zato se tudi ne more trditi, da bi bile lesene stavbe jedino slovanska posebnost. Lesene hiše imajo Švedoi in Norvežani, a nahajajo se
tudi v Severni Ameriki. Danes j» sicer navadna beseda chalupa, izba, hiša, aii beseda dom še živi v prastarem pomenu. Posamični deli doma so bili in so se zvali že nekdaj: stolb a, veža, pivnice, streha, sleme, stena, okno, vrata, prag, izba z dvermi, peč, stolp in klop. Te besede so prazgodovinske, bile so uzajemne vsem slovanskim rodovom. Slovani so torej že v davnini imeli lepe domove. Med domom hlevom z gumnom je bil dvor. Tudi ta ločitev je prastara in iz teh besed sklepamo, da so naši stari predniki stanovali posebe, ločeni od hleva, od živine, da so torej bili na visoki etopinji kulture.
Pojedine dele, katere je imel prestari slovanski dom, ohranil si je v bistvu še današnji slovanski dom. Sčasom z napredkom se je razširjal, popolnjeval, to nam dokazuje liaru» zinova študija. Haruzinova preiskava je dognala, da je slovenski dom p o p o 1 n o m a p o d c b e n ruskemu domu v sedanjem času in da je podoben takiato domom ostalih Slovanov.
(Dalje prih.)