Vatikanska razstava. Te dai biva precejšaje število avstrijskib katolikov v Rimu. Njim bode sreča stopiti pred sv. Očeta, nameatnika Kristusovega ter od BJih prejeti sv. blagoalov. Caa, ko bodo pri njih, ostane jim gotovo vse dai življeaja v spomiau. Ali romarji bodo še marsikaj drugega gledali v večaem mestu. _ed tem bode posebao še razstava cerkveaib reči, ki je še aedaj v Vatikaau. Naj dobe aaši bralci vaaj Bekaj ugleda, kaj da je vse v njej, podamo jim iz ,,Sloveaca" ta-le popis razstavljeaih reči: Kedar atopi človek v razstavo ter z očesom premeri sijajao urejeae stvari, ki so izložeae, misli, da je to izložba umetaega obrta, kakoršaje se sedaj vidijo po avetovnib. mestib; ako pa cita aapiae na predmetih, spomai se bitro, da tu aima prostora sebična trgoviaa, ampak da ao to le darovi otrok svojemu ocetu. Največ predmetov je za cerkveao bogoslužje, ter seje uaštelo 15.000 kazul, 30.000 štol. 40.000 alb, 100.000 humeralov, 9000 kelihov, 500 rnonštranc, 20 zvobov ; dalje 800 škofovskih prstabov, nmogo škofovskih niiter, pastoralov, altarBih sveČBikov itd. Tu so tudi pravi darilaiki (altarji), od katerih je skoraj Bajlepši tiati, ki je iz regeflburške škoiije. Pod krasaim baldahiaom visi velika altania alika, ki predstavlja Mater B., ki drži na koleBih aebeško Dete. Kraaen križ, 6 aveČBikov, zlat kelih, dragoceao pregriBjalo, bogato vezana mašaa knjiga, so predmeti, pred kojimi atoji Beprestano večja nmožica občiBstva. Vrbu tega pa so tudi še drugi razaovrstai predmeti. ZnameBita je ura, narejena po glasoviti mestai uri v Augaburgu. V gornjem delu stoji kip Izveličarjev, ob 12. uri pridejo iz aotraaje ure dvaaajsteri apoatoli; ko pridejo do Izveličarja, pokloaijo se mu, ob pa jib blagoslovi z deanico. Med tem trikrat zapoje petelia na atraai. V dolajem predelu atoji smrt, ki tolče po zvoBrku z jedao roko četrti, z drugo pa ure. Vai ti kipi so iz lesa prav lepo izrezani. Razstavljeai so tudi pridelki kot: viao. olje, sladkor; iz rojstaega meata je dobil papež žita, ovac, koza ia telicev. Hiaijonarji iz Azije so poalali predmete ondašajega obrta in kože divjih živali. Najdragoceaejše darove so sv. Očetu poslali cesarji, kralji in veliki bogataši. Vzvišeaa naša vladarska hiša je sijajao zastopaBa. Njih veličaastvo, svitli cesar je poalal dragocea križ iz zlata umetao izdelaa, okrašea z yelikimi briljaati, biseri in svetlimi safiri. Razvea tega je poalalo Nj. veličaastvo 1000 butelj tokajskega viaa iz 1. 1821. Nj. veličaBatvo ceaarica in kraljica je poslala krasBO ia dragoeeao kazulo, zlatom ia avilo vezeao, z biseri okrašeao. Cesar ¦ jevič Rudolf ia oatali nadvojvode so darovali papeža relikviarij v obliki velike kajige, koje plataice iz 8rebra ao okrašeae z briljaBti. aafiri, rubiai ia smaragdi. Na prednji plataici je križ, pod ajini kipi Matere B. in 4 evaagelistov, vsi iz srebra. V te plataice je vezaaib 6 liatov, od kojih vsak ima relikvije svetaikov za dva meseca. Delo je velike umetniške vredaosti. CeaaričiBJa Štefaaija z goapemi meata Duaaja so poslale krasao albo a starimi mletaškimi čipkami posebae vredaoati. Druge Badvojvodiaje so darovale kraaao kazulo, vezeno z lastno roko. Umrli aemški ceaar je poalal papežu mitro, aa kateri se bleate briljanti, rubiBi, safiri, amaragdi, ainetisti, vseli skupaj 72. Špaajaka kraIjica je darovala papežu zlat prstaa z velikim aafirom, koji okrožuje 12 velikih briljaBtov, a aa vsaki straai prstaaa zopet po več briljaBtov. Turški sultaa je daroval zlat prataa z briljafltom izvaaredne velikoati ia lepote, Bajlepši v izložbi. Dragocea dar je poslal brazilijanski ceaar, namreč Baprani križ od samili briljaatov s šeatimi velikimi safiri. Brazilijaaska ceaarica je dala krasao naalikati triptihoa, predatavljajor5 tri prizore iz trpljeaja Kristuaovega; agonijo v vrtu, glej človeka in razpetje na križ. Okviri okrašeai ao z biseri ia dragim kameajeai. 'Poleg tega je cesarica nataaovila odbor gospa v Braziliji, ki so v apomiB papeževe zlate maše odkupile 250 sužnjev. V reaaici plemeuito delo. Aagležka kraljica je poalala papežu v dar vrc s poaodo za praaje rok pri sv. maši, oba dela od suhega zlata. NeBavadao v svoji vrati delo je dobil papež od portugalskega kralja. To je velik kelib. iz aubega zlata z izvaaredao bogato orBameatiko. Podaožje je okrašeao z arabeakami, kipi in simboli. Okoli stebla ae dvigajo stolpiči gotskega sloga v treb vrstah jeden aad drugim. Čašo okrožujejo kipi 12 apostolov. IzdelaB je po Bekem starem kelihu, ki je v kraljevski zakladaici v Lisabonu. Ali aajdragoceaejši dar je dobil papež od predsedaika kolumbijanake republike v južai Ameriki. To je napraai križ, seatavljea od samih velikih briljaatov, svetlib kakor zvezde. S tem križem si je okraail prsa av. Oče pri zlati sv. maai. Strokovajaki trdijo, da je ta predmet najdragoceaejši na celi izložbi. Gospodje v Bagodi, glavaem mestu iate republike, darovali so štolo od arebraega brokata, aa kateri je 14 800 biserov, 800 smaragdov ia 340 diamantov. Podobea križ od briljantov poslal je vojyoda madridski (Doa Carlos). Napravljen je v Floreaci; veščaki ga ceaijo na 50.000 fr. Meato Pariz je pokloailo papežu aijajen dar, trikroao (tiaro). Narejeaa je od srebraega brokata ia gosto posejana z biseri, diamanti, safiri, rubini ia smaragdi. Na vrhu je zlato jabelko, ia Ba njem blišci se križ od briljaatoy. PrekraseB predmet. Amerikanci slove po svoji praktiČBOsti, ia to je dokazal predsedaik zjediajeaih aaieriških držav. Poslal je papežu lepo vezaa prepis uetave zjediajeaib držav. Ta uatava daje katoliški cerkvi popolao svobodo. Predsedaik je hotel reči papežu, da bo ista uatava tudi v prihodnje oadi veljavaa. Vidi se, da aeverai ia južai Amerikaaci imajo jako različen pojem o ,,praktičaosti"! To je v glavnih črtah seatavljeaa slika vatikaaske izložbe. Ko bi vse pojediae predmete boteli le Bašteti, treba bi bilo dobre štiri ure, da si izložbo malo pozoraeje pogledamo. Velika je vredaoat teh darov, a sv. Oče so dobili zaatae svote tudi v gotoviai, ter se po priliki račuBa, da vsa vredaost preaeže svoto sto milijoaov fraakov. Kot štipendij za zlato mašo je izročil sv. Očetu glavai jubilejaki odbor 2V2 mil. frankov, nad 1 milj. gld. v našem deaarji.