štev; 6. PoStn,M v s0«0*1"1 Ljubljana, dne 10. februarja 1926. Leto VID. Met, delavec in obrtnik tal tcdo narodu vodnik! izhaja vsako sredo. Naročnina za celo leto Din za pol !«1a „ 15'-za Inozemstvo za calo leto Din Sfr-Jaserati po tarlfu. - Pls menim vpraianjeir. naj se prlloli znamko za odgovor. — Nefranfelrana p i sm j se ne sprejemajo. Vsakdo uživaj vse sadov« svojega dela in marljivosti! Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva* Rokopisi i« n* vra-Calo - Plača In toil •e v Ljubljani. - Ure d-Blitvo In uprava Je v LJubljani v Kolodvorski ■ lici Slav. 7. - Telefon Inltr. ti. 5Ot. - Rais« pri poti. čekovnem m-vodu SL 11.561 Zadrega nafti! nasprotnikov. (Dopis.) Lani precej po sestavi vlade radikalov in radičevcev so naši nasprotniki v Sloveniji že začeli pi- i t sati, da je vlada pred padcem«.' In to so pisali naprej vsak dan ter ponavljajo svoje prerokovanje že I osem mesecev. Da bodo to delo \ nadaljevali o tem sem prepričan.: Razmišljal sem, kaj je vzrok te-i mu njihovemu prerokovanju in pri-! hajam do zaključka, da delajo to. le radi tega, ker so v velikih škrip- j cih. »Liberalci« in »klerikalci«- so | prišli pri našem ljudstvu ob vso j veljavo. Sedem let nas že farbajo j ■l vsemi mogočimi ohljubami, sto- j lili pa niso še ničesar. Bolj ko se j oddaljujemo od zadnje vojne, slabše nam gre, namesto da bi se obračalo na bolje. Krivdo pripisuje ljudstvo z vso opravičenostjo onim, ■ ki so imeli glavno besedo leta 1918, ko smo ustanavljali Jugoslavijo, o to sta v Sloveniji bila dr. Korošec in dr. Žerjav. Nadalje so krivi oni, ki so vsa ta leta imeli glavno besedo v Beogradu. To sta za Slovence zopet bila dr. Korošec in dr. Žerjav. Včasih sta kar oba-dva skupaj bila v vladi, ali pa je eden ali drugi imel zveze z vsakokratno vlado. Ta dva politika sta najbolj odgovorna za naše današnje bedno stanje. Ljudstvo je začelo to spoznavati in iskati novih voditeljev. A malo je še bilo mož pri nas, ki bi znali tako globoko pogledati v dušo ljudstva, kakor zna to Radič. Tega se »liberalci« in . klerikalci« tudi sami predobro zavedajo, zato jih je pred Radičem strah. Radič si je s pomočjo ljudstva priboril vstop v vlado ter s svojim neustrašenim zastopanjem ljudskih koristi povsod pridobiva novih pristašev, posebno tudi v Sloveniji. Tako Žerjavove, kakor Koroščeve vrste se močno majejo in ljudje prestopajo vedno bolj v naše vrste. Nasprotne stranke hočejo to preprečiti z stalnim napovedovanjem vladinega poraza. Voditelji nasprotnih strank svoje pristaše namreč dobro poznajo, pa si mislijo takole: Ljudje računajo, da bo sedanja vlada dolgotrajna, zato si bodo mislili, da je najbolje prestopiti v radičevce ali v radikale. Ako hočemo tako postopanje preprečiti, moramo naše ljudi stalno strašiti, da je vlada pred padcem. Vidite, to je glavni vzrok, zakaj demokratarji in eselesarji že osem mesecev lažejo, da bo vlada »jutri« padla. Le kar lažite naprej, Vašo igro smo spoznali! Posebno zabavno je pri celi stvari še to, da naši nasprotniki svoja prerokovanja naslanjajo na poročila o Radičevih napadih na radikale. Saj to se nam na Radiču najbolj dopade. Žerjav in Korošec sta vsikdar, kadar nista bila v vladi, vedela strašno mnogo slabega povedati o Beogradu in o radikalih, kadar sta pa zlezla v vlado, sta se kar cedila sladkih besd o Beogradu in o radikalih. A Radie? Poprej je vedno vedel povedati dobrih in slabih stvari o Beogradu in radikalih. Sedaj, ko je minister, dela isto naprej! On zahteva tudi sedaj, da se morajo slabe stvari popraviti in slabi ljudje izginiti iz vlade. Niti hudiča se Radič ne boji, kadar je treba skrbeti za ljudstvo. In to se nam dopade! Če mislijo naši nasprotniki, da nas bodo odvrnili od Radiča, kadar pripovedujejo, kako napada poedine radikalne ministre, so pač na zelo napačni poti! Salamander. Sem tekla po trat, pa sem padla trikrat: pa zavoljo tega, k sem za šoceljnom šla! Narodna. Postarela politična devica, ki sliši na ime »Slovenska ljudska stranka išče šoceljna. Dolgčas ji je. In ne ve, ali bi sč možila, to najrajše, ali pa bi zahtevala v svoji pobožnosti, ki ji možitev odsvetuje, postati tercijalka. Duhovni gospodje nam bodo radi potrdili, da jih vsaka prava tercijalka hoče ko-mandirati pod pietnjo, da jih sicer zatoži samemu škofu. j Narodna pesem pa pravi, da je ; Špela trikrat padla, ker je silila za šoceljnom. »Slovenska ljudska , stranka« pa ni padla samo trikrat i v zadnjih sedmih letih, ampak že dvajsetkrat. Poslušajmo to povest od kraja do konca. »JUGOSLOVANSKA« SLS. Koncem vojne je avstrijska politična devica SLS zaslutila, da bo Avstrije konec. Njen vodja g. dr. Korošec se je preko noči spremenil (»kapituliral«! bi se reklo po »Domoljubovo«) iz pristnega habs-I burgovca v »Jugoslovana« po vzor- cu vseh čifutov v naši državi. Belo oblečene deklice in naivni fantički so ga vozili po cestah kot »očeta domovine,. Tedaj je govoril takole: Kaj bomo mi Slovenci! Posta-nimo »Jugosloveni«, da bomo velifc narod, ki se bo še vnaprej junaško bojeval za veliko državo. Postal je v Beogradu minister in dobil svoj avtomobil, v Ljubljani pa je postavil za »slovenskega« predsednika g. viteza Pogačnika, za njim pa dr. Brejca. Prvo delo njegovo je bilo, da je slovenski grunt izročil Beogradu, dal ga mu je popolnoma zastonj, zraven pa je bil še tako moder, da si še »kota in užitka« ni izgovoril. Kar štiri svoje »tigre« je napravil za ministre. Vsi so imeli svoje avtomobile in lepe denarce za plačilo svojega truda«. »KOMUNISTIČNA« SLS. Ljudje pa so začeli godrnjati. Slabo se je godilo prebivalstvu, ki n; imelo s eim kuriti, ki ni imelo ne cbutve ne obleke ne dela ne denarja. Delavec je bil že vsega naveličan, kmetje pa so imeli prazne kašče, katere so klerikalni žitni komisarji med vojno zelo natanko prerešetavali. Hoteli so svobode, občinske in državne volitve ter red in delo v javni upravi. Prebivalstvo je krenilo »na levo«. — Zopet je to opazila naša stara devica »Slovenska ljudska stranka«. In je razvila rdečo komunistično zastavo. V Ljubljani je začela izdajati nov dnevnik, slabo-glasni »Večerni list«, ki je pisal, da je treba vso buržuazijo pobesiti na kandelabre. Vabila je delavce, češ, mi in samo mi smo pravi pravcati komunisti in socijalisti. Razbij-mo obstoječi družabni red in ustvarimo novega in boljšega, bolj socijalno čutečega. Delavci, kmetje in drugi reveži so to brali in — verjeli. Naše ljudstvo je pošteno in zato preveč rado verjame. Kaj je napravilo ljudstvo? BURŽUAZIJSKA SLS. Ljudstvo je verjelo »Večernemu listu«, »Slovencu« in drugim esel-esarskim listom. Šlo je in se je zbralo v tisočih, da vrže kapitalizem in gosposke tlačitelje. Iz vseh predmestij in okoliških vasi se je zbralo ljudstvo na — Zaloški cesti. Tam pa ga je ustavilo vojaštvo in policija in puške so pokale ... 14 delavcev je ležalo mrtvih na cesti. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Na tihem in brez vednosti javnosti so pokopali žrtve ... Tisti čas je v Sloveniji vladala ena sama stranka: »Slovenska ljudska stranka«. Njen predsednik je bil g. dr. Brejc, notranje zadeve dežele pa je ravnal poslevodeči podpredsednik »SLS«, g. prof. Remec. V Beogradu pa je ministroval ugledni »Jugosloven« g. dr. Korošec, proti katerega volji se v Sloveniji ni zgodilo prav nič. PLEBISCITNA SLS. Na Koroškem se je vršil plebiscit, ki ga je vodila ta naša politična devičica SLS. Še predno pa je prišlo do tega plebiscita, se je SLS odločila, da vojaško zasede Celovec. Pa so se zmenili eselesarji in demokrati, da se mora začeti »ofenziva«. Toda kako, ko pa so nemški Korošci mirovali in nič streljali. Treba pa je bilo vseeno krivdo za »ofenzivo« naprtiti nemškim vojakom. Zato je dala SLS povelje, naj se ponoči nekaj zanesljivih ljudi spravi za nemško »fronto«, ki naj tam streljajo in zažgo hiše ter kozolce, na kar bodo naši vojaki šli »reševat« zatirano prebivalstvo. In se je res vse tako izvršilo. Pozabili pa so naši »na-poleonii, kako je pisal »Večerni list in »Slovenec« proti buržua-ziji in da so vse to brali tudi vojaki na koroški fronti. In slovenski vojaki so tedaj zares mislili: Vojna, — to je buržoazna iznajdba! Zato niso hoteli »delati ofenzive«. Umaknili so se in koroški Nemci so vdrli na Štajersko in na Kranjsko. To je bila velika blamaža, ki pa vseeno ni spametovala SLS. — Ker ni zmagala v krvavi bitki, je hotela zmagati v mirnem plebiscitu. Tudi tega je izgubila. Koroško nam je zapravila SLS. »AUT0N0MISTIČNA« SLS. Po teh vseobčih porazih, ko je izročila slovenski grunt brez vsake pogodbe beograjski vladi, ko je. odklonila sklicanje slovenskega deželnega zbora, ko je likvidirala deželno avtonomijo, ko je spremenila nekdanje deželne doklade v splošne državne davke, potem ko so padli streli na Zaloški cesti, ko je ponesrečila »ofenziva« na Koroškem, ko je pri plebiscitu izgubila Koroško, se je SLS šele spomnila na — avtonomijo. Hotela je imeti nazaj kar je sama poteptala. Končno je dovolila v Celju tudi v re-publikanstvo. Vse je obljubila prebivalstvu, samo da ž njo voli: zni-!žanje davkov, vrnitev rekrutov iz Makedonije, finančno samostojnost. In ljudstvo je še enkrat verjelo in 1. 1923 ji je naklonilo kar ,21 poslancev. Napravili niso nič. Tedaj so prišli v Zagreb in tam sestavili in podpisali takozvani Kmet, misli z lastno glavo! »Markov protokol« v katerem nizato, da ž njimi mislite. In Vaši ženite pa čez prag svoje hiše raln nip rlriinronrn L-ol.' 0l(i ijudi nekaj, za kar jim manjka pripravljenost tako v srcu kot v glavi. Naša učiteljišča so brez stika z življenjem. Njihovo delo je mrtvo, ker gredo le za tem, da zadoste šol-1 skim predpisom in da se predela predpisana snov. V učni osnovi sami so redki sledovi narodne pro-svete, ker je bila sestavljačem učne osnove tuja ideja narodne pro-svete. Učitelji učiteljišč gonijo kot na ostalih srednjih šolah le vsak svoj predmet ter izprašujejo kolikor mogoče suhoparno zahtevane lekcije, medtem ko pazijo direk-i torji na to, da se učna snov predela z navideznim, ker le na zunaj dobrim uspehom, inšpektorji pa na to, da ima naš administrativni ši-melček, ki je križanec med francoskim in.»nemškim, torej dovolj krven, zadosti hrane. Nikdo pa se ne briga za to, da je treba usmeriti na učiteljiščih predavanje in tudi izpraševanje v duhu narodne prosvete, nikdo ne pazi na to, da bi morali biti profesorji učiteljišč najboljši od profesorskega stanu Značilna radi tega, ker so bile gospe poslane na delo, dočim nekaterih gospodov soprogov ni bilo videti na shodu, ako niso mogoče bili skriti na odru za kulisami. Cvetja je bilo nekaj, g. Pribičevič, dvomim pa v zanesljivost Vaših previdnih pristašev... Govor g. Pivka je bil kratek, samo pozdrav. Sam je rekel, da ne bo povedal nič, je pa ravno radi tega tem bolj pomemben. Dobil sem namreč utis, kakor da je njemu samemu težko, ko je moral poslušati tako porazen govor g. Pribičeviča, in ta utis se še poveča, ako pomislim, da ni dolgo tega g. Pivko v »Taboru« priobčil članek, ki je zastopal mišljenje, da morajo slovenski demokratje voditi drugačno politiko od one ostalih krajev. S tem je štajerski prvak SDS — javno izjavil, da Pribičevičeva politika ne more biti politika Slovencev. G. Pribičevič je v Mariboru propadel! K. K. in da bi morali vedno na to misliti, da imajo pred seboj bodoče učitelje naroda, katere je treba posebej pripraviti za narcdnoprosvetno delo in jim vcepiti voljo do tega dela ter jih uveriti, da je narodno-prcsvetno delo najlepši kulturni problem in njihova najsvetejša f dolžnost. Za onega, ki hoče biti sol zemlje in luč naroda, ne sme biti dovoli, da izpolnjuje točno svoje službene dolžnosti, in tudi ne dovolj, da [ zasaja samo v dušo dece seme po-i stenja in dobrote, ampak se mora ! brigati za kulturni napredek naro-f da sploh. Da pa dobimo za narodno pro-sveto navdušene delavce, je potrebno, da se za to delo pridobi naš t učiteljski naraščaj, kar se da naj- Nobena Ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. lažje doseči s tem, da se uvedejo v 3. in 4. letniku učiteljišč po 1 uro na teden predavanja o narodni prosveti. Namenoma ne rečem predmet, ampak predavanja, kajti o narodno-prosvetnem »delu naj bi se učitelj s svojimi učenci razgo-varjal, posvetoval in navduševal, a nikakor ne bi smel ubijati ljubezni do tega dela z izpraševanjem morebitnih lekcij. V naši državi imamo sicer v ministrstvu, ki se zove prosvetno in ne naučno, odsek za narodno pro-sveto, a ta odsek ni umel svoje naloge in je bil le mehko gnezdo za par političnih priganjačev. Kakor marsikaj pri nas, bo treba tudi ta odsek izpremeniti in mu delo javno označiti, da ne bo delal sramote svojemu imenu. Razne politične vesti. Narodna skupščina je začela 29. januarja zopet s sejami. Doslej je sprejela zakon o obrtni banki. Taka banka se ustanovi s središčem v Beogradu. Podružnice se bodo ustanovile v Zagrebu in v Ljubljani, čim bo nabranih dovolj sredstev. Na to se je razpravljalo o zakonu o rečni piovidbi. Doslej je neko beograjsko društvo izkoriščalo državne ladje, odslej jih bo izkoriščala država sama. Po sprejetju tega zakona je prišel v razpravo državni proračun. Razprava bo trajala do konca marca. Štefan Radič v Bosni in Hercegovini. V petek 29. jan. zvečer je odpotoval Štefan Radie z Bosanskega Broda v Sarajevo. Dasiravno je potoval ponoči, so se na vseh postajah, kjer se je brzovlak vstavil — zbrale velike množice kmetov, da pozdravijo zaslužnega kmetskega voditelja. Na nekaterih postajah pa, kjer se vlak po voznem redu ne bi imel ustaviti, so se kmetske množice kratkemalo postavile na progo in vlak zadržale! Na mnogih postajah so sodelovali tudi pevski in tamburaški zbori. Na kolodvoru v Sarajevu je čakalo več tisoč ljudi, predstavniki oblasti, godba in pevci. Sprejem je bil povsod zelo navdušen. V soboto popoldne je g. Radič obiskal razne šole in drage prosvetne ustanove, a v nedeljo še je vršil na prostem velik shod, katerega se je udeležilo naj-raanje 20 tisoč ljudi. Ljudstvo je Radiča pozdravljalo z največji navdušenjem. V nedeljo zvečer, je odpotoval proti Dubrovniku (v Dalmacijo). Vkljub noči ga je ljudstvo zopet na vseh postajah pozdravljalo. V Dubrovniku se je zopet zbralo na deset tisoč ljudi, da pozdravijo in poslušajo Radiča. Bosna, Hercegovina in Dalmacija so za našo kmetsko politiko; Radičevo potovanje je to jasno pokazalo. Št. Radič o Sloveniji. V Dubrovniku je naš Radič govoril tudi o Sloveniji. Dejal je sledeče: »Dogodilo se je drugo čudo, da je Hrvat in seljaški pokret prekoračil meje Hrvatske ter se vkoreninil tudi v Sloveniji in Srbiji. V Sloveniji imamo sijajne organizacijo, na čelu katere stoji eden cd najdelavnejših naših ljudi, bivši minister Pucelj. Kar on dela. kar on vstvarja, iz- gleda kot bajka. V Maribor sem šel, kakor grem v Dubrovnik. Hrvatje smo si vstvarili avtoriteto (ugled). Slovenci je še nimajo. Korošec je hotel glave Slovencev presaditi v Rim, kakor zelje, a naj-preje na Dunaj. Toda ni šlo, ker narod ni zelje. Slovenci so sprejeli seljačko stranko kot svojo ter so mene določili za predsednika. Slovenci danes stvarno nastopajo kot seljačka stranka, a pri bodočih volitvah bodo formalno nastopili kot del našega pokreta.« Volitve v Delavsko zbornico so končane. Večino so dobili socijalni demokratje in komunisti in sicer 27 mest. Eselesarji so dobili 13 mest, a so računali na večino. Demokratarji so nabrali pri svojih služkinjah in s pritiskom svojih delodajalcev glasov za 8 mest. Na tov. inž. Debelaka je odpadlo 1020 glasov ter ni dosegel količnika. To nas ne moti. Naša delavska organizacija se še le ustanavlja. Mi bomo z delom nadaljevali. Veseli nas, da niso spravili večine skupaj demokra-tarski in eselesarski kapitalisti, ki delavca samo gospodarsko izkoriščajo! Obžalujemo pa, da so se godile pri teh volitvah silne sleparije, radi česar bodo volitve razveljavljene. j Cehi in sovjetska Rusija. Zgledu ! skoro vseh evropskih držav, ki so že priznale sovjetsko Rusijo in obnovile ž njo diplomati čne in gospodarske odnošaje, je sledila pretekli teden tudi češka država.Na Češkem bodo zastopali ruske interese ruski konzuli in diplomati, v Rusijo pa bo poslala češka država svoje za-stepnike v vsa večja mesta. Od priznanja bosta imeli obe državi velike koristi. Rusija je ogromna kmečka država, ki potrebuje toliko industrijskih izdelkov, da jih vse evropske fabrike ne morejo izdelati, in v deželo, ki tako zelo poti ebuje zlasti kmetijske stroje, bodo sedaj po priznanju tudi Čehi lahko pošiljali toliko svojih izdelkov, da bo brezposelnost med češkimi fabriškimi delavci izginila. Iz Rusije pa bodo češki delavci zopet lahko dobili toliko žita in živeža sploh, da se jim ne bo bati lakote. Edina država Evrope, ki še ni priznala sovjetske Rusije, bomo končno mi, kar je zlasti za Slove- nijo silna škoda. V Sloveniji so ljudje prisiljeni iskati si zaslužka drugod, zlasti v fabrikah, ker naša zemlja nas vseh ne more prerediti. Če bi naša država priznala Rusijo, bi bila slovenskim revežem na široko odprta pot v bogato Rusijo, kakor je bila prej v Ameriko, in naša domača industrija bi lahko izdelovala ogromno blaga za Rusijo, kar bi zopet znatno olajšalo pri nas vladajočo brezposelnost. Naša diplomacija pa stoji tako zelo pod tujimi vplivi, da še ni zlepa pričakovati izboljšanja v tem oziru. Konferenca Male antante. Ta teden bodo imeli v Temešvaru konferenco vnanji ministri češke republike, kraljevine Rumunije in kraljevine SHS. Kakor znano, so se te tri države pred nekaj leti združile v »Malo antanto« z namenom, da preprečijo s skupnimi močmi povratek Habsburžanov na Ogrsko in da preprečijo doma »boljševiško nevarnost«. O povrat-fBoliša je pamet ko žamet« — Vsevedež. Središče. Demokratarska organizacija našega trga je imela pretekli teden svoj občni zbor, na katerem so izvolili odbor, o katerem si moramo privoščiti par opomb. Nimamo nič proti demokratarstvu g. Robiča in gospoda iz Rakitja. Ona po svojem poklicu drugo biti ne moreta. Naši kmečki interesi se z njunimi stanovskimi interesi križajo. Ali vendar, če bi imela ta dva gospoda srce in dušo, bi se ne stav-Ijala na čelo protikmetske politike, ki je naperjena v prvi vrsti proti onim slojem in onim ljudem, brez katerih bi ona ne bila to, kar Ma, namreč bogataša milijonarja (vsaj eden izmed nju, eden pa še misli potom Pribičeviča postati.) Če ju veseli, da se izluščita iz vrst svojega ljudstva in hočeta biti nad ljudstvom, naj bosta, mi lahko izhajamo brez teh in magari še brez tretjega gospoda njunega kova v Središču. Saj gliha vkup štriha. Toda srce nas zaboli, ko vidimo med odborniki može, ki so pred dvema letoma prisegali na Mar-ksov evangelij, da nikdar ne odstopijo od gesla: proletarci vseh dežel, združite se,« danes so pa pristaši najbolj izrazito kapitalistične in bankarske stranke v Sloveniji. Mož, ki je verjel v Marksa, a je uvidel, da so voditelji njegove stranke Marksovo misel profanira-11, zlorabili v osebne špekulacije, bo take voditelje zapustil, bo iskal uresničenje socijalne ideje ali vsaj del te ideje v sorodnih strankah, ali pa bo postal za politiko indife-renten, toda v srcu bo misel ohranil. Nikdar pa ne bo pravi socija-list - poštenjak stopil v vrsto delavstvu najbolj pogubne stranke. S tem zagreši proti socijalizmu večji greh, nego tisti soc. voditelji, ki so se iz pol. razlogov družili z nasprotnimi strankami, a so vendar socijalisti ostali še dalje. Vstop v delavstvu nasprotno stranko pomeni izdajo ideje same. Ali vas ne za-peče vest gg. Hanzelič, Munda, Štampar, Prosnik, če ste bili kdaj pravi socijalisti, a ste vzvišen Mar-ksov nauk zamenjali za puhlo demokrat a rstvo. Ali res ni več značaj-nosti, možatosti in ponosa med nami samimi, da se počutimo srečne šele v družbi nam gospodarsko sovražnih krogov? Pomislite malo! Vaše roke so žuljave, kakor naše, a vi stojite proti nam v družbi go-lspodarskih vampežev. Ali to mora biti tako? Ali nista obadva, kmet in delavec, predmet izkoriščevanja od one družbe, ki vzdržuje stranko, katere pristaši ste Vi? To pomislite, to se vprašajte! Št. Rupert nad Laškem. Troben-dolski rudarji smo se tudi začeli organizirati v Zveri slovenskega • kmečkega ljudstva, ker smo sprevi-; deli, da sta Pucelj in Radič najboljša zastopnika revnega ljudstva. Jarenina. Nedavno sem slučajno prišel tudi v Jarenino, kjer sem i izvedel marsikaj zanimivega. Pred vsem moramo sporočiti, da je v Ja-renini bolan že več tednov neki Jože, katerega imajo jareninski es-elesarji najbolj na piki, ker jih baje daje v cajtenge. No, tokrat je Jože nedolžen. Upam pa, da kmalu, okreva in eselesarje zopet daje v cajtenge. Nadalje sporočam, da je v prijazni jareninski dolini kupil na dražbi skoro najlepše posestvo g. Vernika nek hrvatski grof. — Tako imajo sedaj v tej dolini že enega grofa in enega barona ter več Hrvatov. Nekateri ljudje pridejo ob posestvo po lastni krivdi, ako preveč ljubijo božjo kapljico in pečenko. Kar se tiče g. Vernika mu bodo mogoče njegovi eselesarski tovariši kaj pomagali. Pa naj preveč ne žaluje, saj bodo prišli v kratkem vsi za njim, ako ne bodo priskočili na pomoč v Beogradu. Pcsebno upamo na poslance Puc-lja in Radiča. Na eselesarske in demokratske poslance se ne smemo zanašati, kajti ti gospodje nas v svojih časopisih krmijo samo z lažjo, storili pa za nas kmete niso čisto nič. Pač, to so storili, da so nam nalagali leto za letom večje davke. Tudi bi želel, da se tam med cerkvijo in šolo postavi pri- jmernejše stranišče. 0 priliki pa Še kaj več! Iz Slovenskih goric. Dragi tov. ! urednik. Dugo sem že nič ne pisa j v ^Kmetski list«, ker nisem moga, ; neke pa tudi nisem smeja. Saj ve-| te, da sem se lani mena ženiti in | mi je že ena obečala, te pa so zve-idli tudi žandarji, da sem kokoške 1 kra, pa so me notri vteknoli. Zdaj so me drgoč vn spustli, pa sem doba drgoč korajžo do ženitve. Napotim se nekega dne, da grem drgoč ! k v ogled i. Zdaj pa sen ne veda al I je že tista oženjena, kaj mi je lani obečala. Grem skozi Pasje, pa tam pri tistem krčmari pitan, oe bi on kaj od toga veda, pa mi Geza pravi, da nič ne ve povedati od toga. | Grem potem dalje in pridem v Mo-I ste. Tam grem k rihtari, da bi zve-da, če je ona oženjena. Pa me tista , ženska skrega, da ta ni treba nič j hoditi pitat, da on ne več rihtar, pa mi tudi ne pove, keri je. Sen si mi-| sla, to je dobro, da tiste me tak j ne rad meja. Grem napre skoz Ga-I bernik, sem misla še večkrat pitati, če bi tista bila oženjena, kar rni piide v glavo, da to najlaži zven v farofi, saj se mi zdi, da je s tote fare. Nekaj pa sem v farof rad ša, i ker sem misla, da bom dobo kako ! klobaso tak kak tistokrat, kda sem hoda kre Žebota na shod. Vstopim i proti večeri v farof, ki je bilo pre-j cej praska v njem. Tudi avto je bil j na dvorišču, na katerega so nalagali neko boleno žensko, ki je bila drugi dan že zdrava sama in še njeno dete. Nekaj sem si tudi jaz misla od tote, če ti ona bila že oženjena. Zdaj pa je to fertik, sem nič ne zveda in tudi nič doba. Moga sem iti dale. Ša sem k tistemi šta-cunari, pa krčmo tudi ma in prosim tam kvantir, kaj sem tudi doba. Bilo je več ludi tam, med njimi nek čudak, kateri so si dosti gučali, kaj drugič napišem. Gda drugi den vstanem, grem pod Breg k g. Toplaki po cigare, da se bej postavim pred mojoj. Tam tudi naredim kšeft, da se bo naš vrli »Kmetski list« tam prodajal, da bodo ludje bej vedli, kaj bo novega v naši okolici. Ker jaz bom zdaj večkrat pisa, kaj bom naleta in vida. Od tu grem proti Grabarovin. Tam je neka deklina gospodara štela, se mi je zdelo, da tota ne za me, ker je druge politike, sem njej raj ne reka, če bi mi obečala. Zdaj grem proti rihtari, katerega najdem doma. Pro-[ sim ga, da bi mi potrda moj rajze-pos in ga pitan, če bi že bila tista oženjena. Kak pa jo ti pozi i a š, me osorno pita. Saj sem njo vida, gda | je štrekani robec vkrala pri Duhi. Pa si ti tudi leki poleg bija, mi je | reka. Zdaj mu hitro rečen, da jaz ' v takšno pajdaštvo ne grem, niti v ; klet nebi ša potli pa po vrhi prasko dela. Zdaj pa sem moga vdrapnoti vun in za menoj je zletela straža, ker je tista bolj pri rokah bila, kak kaka pištola. Spremina sem hitro za voglom in bija sem takoj v Sen-čaku. Tu pa sem trofa na enega, ki | na paruči gnoj pripela v vrh in rav-| no klet odprja. Sem misla, tu bom se zdaj nažlerba, pa sem se nora. Hrga mi nič ne da, ker de pre go-jstiivanje meja in bo tam niica. Na 'gostuvanje bom tudi ša in drugi teden poročam, kak bomo se tam Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta meli v Hvaletincih. Vida sem še enega, ki je tudi gnoj voza z štirimi kravami in vzadi za sanmi po snegi dede staro in z nosom liikje dela. Tisti je stražo zguba in ven kak se piše. Več drugič. Vogledni-kov Draša s Pužovega grada. Kranjsko. Špeharji. Odkar obstoji ZSKL se nisem nič oglasil, ker mi niso, moje razmere dopuščale. Zato si j vzamem malo časa, da vam napi- j šem nekaj besedi. Ko smo slišali v j naši občini, da sta se strnili ti dve j stranki skupaj, smo vsi skupaj: to je pristaši SRS in pristaši SKS vze-i i to z največjim zadovoljstvom na! znanje. Odslej ne bo več v naši ob-1 čini nobenega prepira radi strank,1 ker eselesarjev in demokratov pri. nas še ni bilo in mislim, da jih tudi ne bo. In Bog daj, da jih ne bi bilo, ker ti dve stranki sta poguba in propast človeštva in kmeta. Zato klečem: Kmetje sirom Slovenije, ako hočete dobro sebi in svojim potomcem, oklenite se naše stran-1 ke ZSKL, katera edina ima in bo j imela vaše stanovske tovariše za zastopnike in kateri edino bodo čutili Vaše težave, kakor Vi sami, ker so jih probali. Kmetje, složno se oklenite naše stranke, da nas ne bo premagala nobena gosposka fantazija. — Kmet Ivan Muhvic, občina Sinji Vrh, Belokrajina. Drobiž iz Belokrajine. Belokrajina, ta lepi kos slovenske zemlje, ki ima po svoji legi in prirodnih zakladih mnogo pogojev za dober razvitek, je najbolj zanemarjena in prepuščena svoji usodi. Še' danes pretresa ozračje umor peterih nedolžnih starih ženic, ki so bile na bestijalen način umorjene v zadnjih letih. Zverinskim tolovajem še do danes niso prišli na sled. Isto-tako je bil napaden pri belem dnevu skoro tik Črnomlja predsednik prcmogokopne družbe »Belokraji« na«; znesek 40.000 Din, ki ga je nosil pri sebi za izplačilo delavcev ; sta mu napadalca odnesla. Še do danes tudi niso izsledili vlomilcev,1 ki so vdrli v črnomaljsko davkari- j jo, Klemenčevo hišo, Korenovo | prodajalno itd. Vlomi v zidanice so j pa kar na dnevnem redu! Krvavih pretepov — posebna v preteklem letu — niti naštevali ne bomo. Vse te žalostne dogodke pa krije še vedno gosta megla in roka pravice je ostala brez moči. Ugled oblasti pada pri nas in ubogo ljudstvo izgublja vero v vse. Nedavno so Ko čevci natepli slovensko učiteljico v soli na Planini, in zakaj? Ker je zahtevala od otrok, da se mora slovenski jezik kot državni jezik spoštovati. Nekateri tudi trdijo, da so Kočevcem po Belokrajini zato na' rasli rogovi, ker so se pri nas pojavili razni politični »cajzelci« in veternjaki. Ako se bo to nadaljevalo, bo v kratkem zbrana v Belokrajini vsa stara Avstrija. Zato iskreno prosimo vse naše poslance, da izposlujejo pri naših mero-dajnih činiteljih, da že vendar enkrat prenehajo transporti teh »cesarsko - kraljevih« nepridipravov v našo sredino. Ti »cajzelck ne marajo in tudi ne morejo razumeti duše in potreb naroda in odtod prihaja veliko, veliko gorja za na- še ljudstvo. Če se pa tak gospod čine občinskega odbora do kmetov počuti ogroženega, tedaj začne za- j v Zgornji Šiški. Ko se je sestavljal bavljati čez različne režime, intri-' občinski proračun za 1. 1928, so bi-gira, pritiska na podrejene, da iz- li naši samostojni demokratje kme-glasujejo zaupnice in če vse strune tom tako naklonjeni, da so sklenili poči jo, t se začne bahati s pisanimi' pobirati doklade na zemljišče za spričevali, da je tudi on Slovenec. 500% ; s tem so povišali doklade na Ali rabi človek čiste preteklosti zemljišča za 375% od prejšnjih do-takega spričevala? — In sedaj po- klad, obrtne doklade so se poviša-glejmo naše ceste! Najbolj promet- - le od 125% na 150%, torej za 25% ; na cesta Dobliče—Črnomelj je raz-j doklade na vino so se povišale od orana in ubogo ljudstvo je primo- 250% na 360%, torej za 110%. Či-rano hoditi po njivah. Vozniki ne isti račun ljubezni sam. demokra-morejo s svojimi tovori naprej,; tov za kmete znaša 375%, za obrt-preklinjajo, bijejo po ubogi živini, nike 25%, za gostilničarje pa — mladina pa gleda to in ni čuda, i 110%. Iz tega vsak bralec lahko če se tu in tam že v nežni mlado- i sam izračuna, kako so zastopani sti vtihotapi v mlado dušo suro- posamezni stanovi v tukajšnem ob-vost. Ogromni most v Črnomlju, ki črnskem odboru. Vsa ta razdelitev je eden izmed najlepših in najve- se kmetom ni zdela pravična ter so čjih mostov v Sloveniji, propada; se proti tej razdelitvi pritožili na — rja izjeda železo, sneg se nikdar pristojne oblasti, da bi se doklade ne odmetava, jarki se ne čistijo in bolj pravično razelelile. Oblasti so voda se ne more odtekati. Skrajna pritožbi ugodile in odredile, da se zamkmost našega cestnega odbo- naj pobira 200% doklada na vse ra je to, ki mirno gleda, kako raz- direktne davke; ob enem so pripo-pada most, ki je bil zgrajen s ta- j ročile, naj občinski odbor sklene ko velikimi žrtvami. Tudi nam je pobirati 570% doklado na vino, znano, da se nahajajo v okolici Čr- j ker se jim zdi doklada na vino kot nomlja ceste, ki že 10—15 let niso j najprimernejši dohodek za občino bile posute. Kam pa vendar grejo | in ne rabi zaščite. Večina občin-milijoni za popravo cest? Čemuiskega odbora nasveta oblasti ni moleduje vedno g. cestni načelnik vpoštevala in sklenila pobirati Doltar, »da so danes razmere te- 430% doklade na vino. Kakor hitro žavne.« Stanje cest je danes obup- pa so začeli pobirati pristojni orga-no in preti nevarnost, da se neke-j ni povišek doklad za 37. para pri ga dne promet na najbolj prometni litru, se je tudi vino ponekod po-cesti Dobliče—Črnomelj ukine. Za- j dražilo z 1 Din pri litru. Če bi ve-kaj vesndar g. Doltar ne odstopi, če (čina odbora vpoštevala nasvet ob-so razmere tako težavne? To bi res lasti, bi občina imela mnogo več radi vedeli. Dne 10. januarja se je dohodkov. Sam. demokratje so ob-vršil občni zbcrr edine »Orjune« v' čin o zopet oškodovali za več kot Belokrajini v Gradacu. Nek govor-! 50.000 Din na račun sklada za no-nik je ugotovil v svojem govoru na' vo šolo. Le tako naprej, potem šole prav predrzen način, da so pristni nikdar ne bo! in patentirani nacijonalisti samo v škoija Loka. Popravek: Neres-Gradacu, a vsa ostala inteligenca nično je, da je ob priliki razpoši-po Belokrajini je nacijonalna samo ' ■ ' piri kozarcu vina. Toda mi pravimo in tudi vemo, da je ravno narobe. Kje se več popiva, pleše, prirejajo vinske trgatve in bučne ve- ljanja glasovnic za volitev v Delavsko zbornico gospod Dolenc dal poklicati v pisarno vse svoje delavce, ki so se morali podpisati na neko polo, ne da bi bili vedeli čemu selice, kakor ravno v Gradacu, kjer so to storili. V resnici je zaupnik so pa na elrugi strani taki siroma- j Delavske zbornice izročil glasovni-Hi/ tfa nimajo vniti ljudske šole,|Ce v navzočnosti gospoda Dolenca dasiravno bi bilo dovolj prostora! prv\m trem v listi navedenim de-zanjo. Ali se mogoče v tem zrcali J lavcein. Na delavce se ni izvršil nekulturno delovanje in kulturni pro- j ben pritisk, osobito je izključeno gram gradaške »Orjune«? In čemu j V8ako nasiije. Če kateri delavci ni-ne preganja »Orjuna« v Gradacu so dobili glasovnic, zaradi tega go-vsaj na svojih lastnih veselicah PTX)da Dolenca ne zadene nobena nemškutarenja? In kje je bila krivda, marveč so delavci »Orjuna«, ko so Kočevei tepli našo učiteljico na Planini? Niti zinila ni takrat! Kdor ne razume, kaj je čisti in pravi nacijonalizem, naj molči in si zapomni, da pobe-/jen grob ostane — pobeljen grob. Iz Vrha pri Sv. treh kraljih. God-beno društvo »Vrh«, odsek nar. godbe Rovte je priredilo v nedeljo 31. jan. igro »Vdova Rošlinka« in ples. Kljub temu, da je društvo še mlado, je predstava bila izvrstna, kar priča veliko število gledalcev, ki so vsako dejanje s ploskanjem burno odobravali. — Društvo ima 12 članski orkester, ki je skrbel, da je bilo tudi plesajoce občinstvo zadovoljno. Občinstvo se je vračalo domu v najlepšem razpoloženju in nič skesano, kakor so prerokovali številni nasprotniki. Mlademu društvu vsa čas! Želimo napredovanja! — Gledalci. sami krivi, če se niso pravočasno pobrigali za vpis v volilne imenike. Na-migavanje, da je gospod Dolenc zagrešil kako nepravilno, ali eelo kaznjivo dejanje, je povsem ne-osnovano. Bohinjski kot. Kulturna epidemija. Ker je Katoliško izobraževalno društvo na Bistrici odreklo bistriški požarni brambi vporabo odra v »Prosvetnem domu«, si je požarna bramba izposlovala od občinskega odbora dovoljenje, da sme postaviti v občinsko dvorano mali gledališki oder. Z neverjetno naglico je bilo vse delo izvršeno in v soboto 30. januarja so gasilci otvorili novo gledališko dvorano z igro »Cigani«, ki so jo ponavljali 31. januarja dvakrat in 2. februarja enkrat, da so mogli zadostiti vsem — prosvete- Iz Zgornje Šiške. 0 ljubezni ve- željnim. V dvorani je namreč pro- stora samo za 100 sedežev. Značilno za kulturno stopinjo gotovih krogov je dejstvo, da je gosp. kaplan lastnoročno in pri belem dnevu raztrgal raz Kikljeve hiše plakat, ki je vabil k tem predstavam. Istotako značilno za naše razmere je tudi, da gg. kaplan in župnik vabita župljane raz prižnico k predstavam v »Prosvetnem domu«, ki se pa kljub temu ne morejo ponašati s precejšnim obiskom. Zadnjo soboto in nedeljo se je na odru v »občinskem domu« predstavil prosvetni odsek bohinjskega sokolske-ga društva z > Vdovo Rošljinko«, ki se je na lastne oči lahko prepričalo, da je ta igra pohujšljiva lahko samo za tistega, ki pohujšanja išče. Prihodnjo soboto in nedeljo nam obeta društvo »Soča« igro »Vozel«, temu sledi »Društvo kinetskih fantov in deklet«, ter ne vem katere organizacije še vse, potem pa nastopijo zopet gasilci itd. G. urednik, ali se vam ne zdi, tla je to že prava kulturna epidemija za vas kakorš-na je Bistrica. Kar dva odra in skoraj več predstav, kakor v ljubljanski drami. Hočemo videti, koliko časa bo vzdržalo to kulturno navdušenje. A. M. Višek brezobzirnosti. Zadnje čase so začeli popravljati, oziroma izmenjavati stari smrekov most s hrastovim med Bitnjami in Bistrico, ki je za bohinjski lokalni promet najvažnejši. Popravljanja niso hoteli odložiti na poznejši čas, češ da bi bil potem oviran avtomobilski promet. Da pokažejo vso svojo naklonjenost do kmetskega trpina, so začeli podirati most ko je 10" promet med zgornjo dolino in bistriškimi žagami na višku ter ga popolnoma ukinili. S tem so oškodovani naši posestniki za težke tisočake, z njimi vred tudi delavstvo, ker so ob edini zaslužek, ki ga imajo v zimskem času, oziroma je delo združeno z veliko zamudo časa. Kdor hoče priti namreč danes iz zgornje doline z vozom na Bistrico, mora preko mosta pri sv. Janezu. Ta pa je tako razdrapan, da si nihče ne upa čezenj s težjim vozom v bojazni, da se pod njim podere. Ako hoče torej prihraniti kaj na času, mora polovico blaga pred mostom odložiti, na drugi strani ostanek izložiti in se potem s praznim vozom vrniti čez most po odloženo blago, kateremu potem na drugi strani izloženo zopet doloži. Prav enostavno postopanje! Mar ne? In ali mislite, da se jim s popravljanjem mosta kaj mudi? Kaj še! Ima vremena! Mesto da bi se izrabil čas do skrajnosti, da bi se torej delo razdelilo na dnevne 3 partije po osem ur, se muči z zabijanjem pilotov po okoli 10 mož po 9 ur dnevno. Ako bo šlo delo tako izpod rok, bomo lahko čakali do okoli sv. Jurija na zopetno otvoritev mostu. Marsikdo je prišel namreč radi ukinjenega prometa v denarne tež-koče, ker lesa ni mogel na žagait vnovčiti in radi te počasnosti bo moral morda čakati še par mesecev na denar. Ako se že drugega ne mara storiti na korist žuljavega trpina, naj bi oblastva pritisnila na podjetnika vsaj toliko, da mora prevzeto delo pospešiti. Za njegovo delo je itak plačan dobro. —e. 2 Pridobivajte našemu listu novih poročilu »Tabora« celo 3500 ljudi naročnikov. Nagrade se razdele ta- v istih prostorih. Ker »Jutro« noče koj po 15. februarju. Kdor spiskov biti kratke pameti in lagati tudi ne, še ni vposlal, naj stori to čimpreje! sledi iz tega, da je a. r. s pomočjo Svoje naročnike in čitatelje smo svojih »lemberžanov« razširil pro-povabili naj povedo svoje mnenje1 store Narodnega doma. o našem listu; kaj treba izboljšati; Škof Zadravec odstavljen: Ma-itd. Dobili smo celo vrsto pisem z džarski škof Zadravec je bil od-uinegimi dobrimi nasveti. Vse bo- stavljen, ker je podpiral madžar- mo uvaževali, v kolikor nam bodo razmere dopuščale. Prosimo še več izjav in nasvetov! Ob enem prosimo, pridobivajte novih naročnikov. Čim več naročnikov bo, tem bolj bomo li^t mogli izboljšati! Dopisov sprejemamo nenavadno mnogo, zato morajo mnogi dolgo čakati, predno pridejo na vrsto. Nas to veliko zanimanje za list veseli. Pišite pogosto, toda vedno prav na kratko. Samo ne dolgih do- ske ponarejevalce denarja. Polička vas pri Jarenini. Pri nas so našli na nekdanjem Prolijevem posestvu premog. Preiskovanje se nadaljuje. Ne j/e se za gotovo, ali se bo izplačalo začeti z resnim delom. ker še prave žile niso našli. Roparski napad blizu Ptuja. Ugledni posestnik Toplak je peljal 27. januarja iz Dornove v Maribor čebulo na prodaj. Zvečer se je z vozom vračal iz Maribora. V gozdu pisov! Ni prostora. Povemo še, da na Tezni je prisedel na voz neznan so doslej razun enega, vsd, ki so! mož, ki se je peljal z njim do ptuj-poslali nasvete, kako naj list ureju- skega dravskega mostu. Tu je stoje m o, izrazili željo, nai bi bilo čim pil z voza in izginil po stranskih več dopisov objavljenih. Odlikovanje. Kralj je odlikoval z redom sv. Save V. stopnje gosp. Josipa Zurca, podomače Štambur-ja, posestnika in gostilničarja v Novem mestu. G. Zurc je bil dolga leta župan, cestni načelnik, a posebne zasluge ima kot živinozdrav-niški pomočnik nekdanje Blei- uiskih ulicah. Toplak pa je vozil dalje po cesti proti svojemu domu v Domovi pri Ptuju. Blizu pokopališča javne bolnice pri Podvincih na cesti v Dornovo ga je isti moz, nenadoma napadel z nožem ter mu zadal 15 velikih ran po licu, prsih in nogah. Nato je potegnil Toplaka z voza. Ta se je začetkoma branil, welscve šole in je v tem svojstvu j zgrabil napadalca tudi za vrat, a za kmečki živelj mnogo koristnega prerezal mu je roko in se ni mogel storil v novomeški okolici. Mi mu'več braniti. Napadalec je imel nož na zasluženem odlikovanju iskreno čestitamo! Učiteljska imenovanja v ljubljanski oblasti. G. prosvetni minister je imenoval sledeče učitelje: Y Gori pri Scdražici Angelo Šabac (HM) za stalno šolsko upravitelji-reko jadranskega morja in gore Velebita zanesel do Gospiča. Ni to nič novega, ker jo pred leti, ko je Vezuv močno bruhal lavo, njegov .pepel pokril velik del Velebita. Iz zgodovinskih poročil tudi posnemamo, da je bil pepel Vezuva že zanesen celo na vzhodni del Balkana, prav do samega Carigrada. Nalezljiva pleša. »New York Herald« prinaša poročilo, da je v malem ameriškem mestu Kittanin.izbruhnila posebna bolezen: v kratki dobi je postalo plešastih 300 mladih mož, ki še niso dosegli 30 let svoje starosti. Tudi večji del starejših mož, ki so si do sedaj ohranili še polnolaso glavo, imajo prav poštene pleše. Tamkajšnje že-me so baje popolnoma obupane, ker imajo plešaste može in ženine, zraven tega se pa še bojijo, da bi še same ne izgubile las. Zdravniki se trudijo, da bi spoznali bacil, ki povzroča to bolezen, kar se jim zaenkrat še ni posrečilo. Najstarejša ladja sveta. »Jane«, najstarejša ladja sveta, ki je bila spuščena v morje leta 1800 v an-■g^eškem Runcornu in je torej vozila po morju 125 let, je še enkrat menjala svojega lastnika. Kljub tej častivredni starosti ima novi lastnik popolno zaupanje v tega pomorskega »veterana« s 40.000 to-.aami. »Jane« se je izkazala tako v vojni kakor miru, služila je pošteni trgovini, v nemirnih vojnih dobah pa podvzela mnogo uspešnih vojaških plovb. V zadnji svetovni vojni je vršila službo iskalca min v Kanalu. Koliko je na Ruskem brezposelnih zdravnikov? Nedavno se je vršil v Moskvi vseruski kongres adravnikov. Na kongresu se je mnogo razpravljalo o slabih gmotnih razmerah zdravnikov. Prejemki gubernijalnih zdravnikov znašalo samo 38 odstotkov predvojnih prejemkov, razen tega so zdravniki v vsakem oziru odvisni od kra-|evnih uradov. Vseh zdravnikov v celi sovjetski Rusiji je 42.000, od leh 29.000 v sami Rusdji. 10.000 zdravnikov je brezposelnih, med temi je 70 odstotkov zdravnic. Oče ijra v hčerinem dramatičnem delu. Večkrat se je že zgodilo, da je igrala hči pisatelja na . odru v igri, ki jo je spisal njen oče. , Sedaj pa se je zgodilo v Ameriki, da je nastopil stari igralec Otis Skirmer v glavni vlogi igre, ki jo j je spisala njegova hči. Pač redek ; slučaj. I Največje mest« na svetu. Vsakdo ve, da ima največ prebivalcev New Ycrk v Ameriki in da je na drugem mestu po številu prebivalstva London, glavno mesto Anglije, i Vendar je največje mesto na svetu, ! to je mesto, ki se razprostira na največji površini — Berlin. Če izračunamo površino, ki je s stavbami zazidana in površino ulic, parkov in ostalih prostorov, dobimo površino, ki meri približno 164 kvadratnih kilometrov, kar znači, da je površina mesta Berlina za 100 kvadratnih kilometrov večja cd površine Newyorka. London, ki je zadan mnogo bolj tesno, pride kljub svoji obširnosti na vrsto šele po ameriških mestih Chicago in i Philadelphia, Pariz pa šele po Londonu. i 2300 m pod zemljo. Do sedaj se je mislilo, da je najglobokejsi na-vrt (da se pride do petrolejskih vrelcev) čuhovski navrt pri Hlivi-cah V Gorenji Šleziji, ki je globok 240 metrov. V zadnjem času pa se j je posrečilo v Ameriki in sicer v j zapadni Virginiji, napraviti 2300 ! metrov globok navrt. Delo je tra-! jalo 3 leta in bi se še nadaljevalo, i če bi se ne zlomil vrtalni stroj. Da-! si se je doseglo tako veliko globo-' čino, vendar se ni prišlo do petroleja, kakor se je prej pričakovalo. jNajcleno pa je bilo pri tej priliki ; mnogo okamenin. Nenavadno glo-iboke na vrte imamo tudi v Pitts-iburgu, kjer je bila dosežena globina 2251 m, dalje v Ligonieru globina 2258 m, ne da bi se tu prišlo do močnega izvirka. Božično drevesce bi rada videla. : Anica Wright, osemletna hčerka ' angleškega rudarja, čigar žena leži | že več let bolna v postelji in ki ima • zraven Anice še štiri druge otroke, je slišala od prijateljice, kako lepo božično drevesce imajo v bolnišnici, koliko lučk bo gorelo na sveti ' večer in koliko darov se bo razdelilo med bolne otroke. Anica je kar požirala to novico o božičnem drevescu, ki ga še ni bila nikdar videla, in sklenila v svoji otroški pameti, da se da povoziti od cestne železnice, samo da pride v bolnišnico in da vidi ono divno lepoto božičnega drevesca. Šla je na cesto in se odločno postavila na tir cestne železnice in se ni hotela umakniti, čeprav je krmitelj zvonil na vse pretege. Komaj mimoidoči ljudje so jo odstranili in s solzami v očeh jim je očitala, da ji niso privoščili, da bi videla kot povožena deklica božično drevesce v bolnišnici. Dobil se je usmiljen gospod, ki je peljal ubogo deklico v bolnišnico, kjer je lahko občudovala drevesce in bila končno še obdarjena. Tudi njena mati je bila sprejeta v bolnico na mestne stroške. Neverjetno in vendar resnično. Kajpada se take stvari, ki so ne- verjetne in vendarle resnične, na-ivadno dogajajo v Ameriki. Tako poročajo ameriški listi o znameni-! tem boju med mačko in muško. 'Mačka je miš preganjala iz kota v i kot. Obe sta že bili močno razbur-i jeni. Posebno miška ni več vedela, kaj dela, tako se je že prestrašila, i In tako se je zgodilo sledeče: Ko je ! mačka zopet letela proti njej in močno odpirala usta, je miška videla pred seboj luknjo, mačkina usta, in je skočila noter. V grlu je obtičala. Mačka ni mogla vec dihati in se je zadušila. Res čudne stvari se dogajajo v Ameriki. Zanimiva oporoka. sSvojemu sinu zapuščam veselje, da si sam služi za življenje. 25 let je vedno mislil, da je to veselje podeljeno samo meni. Pa se je varal.« Tako se prične oporoka pred kratkim umr-jlega bankirja v Milanu. Potem nadaljuje: ~ Svojemu strežaju zapuščam vse obleke, katere je skozi več let nosil celo zimo, ko sem bil na potovanju. Svojemu šoferju zapuščam avtomobile, katere je skoro popolnoma uničil. Želim mu pustiti zadoščenje, da bo lahko ekon-čal, kar je tako dobro pričel. Svojemu sotrudniku v banki svetujem, da takoj dobi kako drugo inteligentno osebo, da prevzame moje mesto, ako hoče, da bo tvrdka napredovala.« Tako je zapisal v testament, svoje premoženje pa je razdelil v dobrodelne namene. V oporoki je rekel, da je to napravil, »da se prepreči prepir med dediči.« Tragična smrt fakirja. Indijski fakir Baba Dvar Kapuri se je dal v kovinski rakvi živ pokopati. Čez dva dni je imel biti vzdignjen iz groba in oživljen. Ko se je to izvršilo, so ugotovili, da je fakir zares mrtev. Dvar Kapuri je bil proslavljen umetnik v poštenju in je vzdržal ne 6amo tedne, temveč tudi mesece brez hrane. Tudi pred tem se je postil dva tedna in je bil že pri življenju podoben mrliču. Ležal je brez kretnje, utripanje srca se ni slišalo in tako so ga pokopali. Ko pa so rakev iznova odprli in so skušali fakirja zdramiti, se poizkusi niso posrečili. Fakir je bil v istini mrtev in v drugič pokopan ob nepregledni množici ljudstva. Kralji, ki ne trpe resnice. Celo na portretu ne, kakor dokazuje slučaj, ki se je pripetil nedavno v Angliji. Tam je kraljevska akademija znanosti in umetnosti obnavljala slavnostno dvorano v svoji palači in jo je hotela okrasiti s portretom kralja Jurija. V ta namen je povabila slikarja Simsa, ki je najuglednejši in najznamenitejši slikar angleške prestolice. Ovekovečil je že vse člane kraljevega doma, vse angleško plemstvo in celo ameriške dolarske kralje. Sims je torej naslikal kralja. Toda ko je izročil portret kraljevski akademiji, je doživel presenečenje, ki ga gotovo ni pričakoval. Prejel je namreč čudno pismo: Tajništvo kraljevske akademije ga je obveščalo, da mu mora predsedstvo z velikim obžalovanjem vrniti portret njegovega veličanstva, ki je bil odločen prvotno za slavnostno dvorano. Kaj se je zgodilo? Sims ni naslikal kralja, marveč človeka. — Portret je bil točen posnetek kraljevega obraza tako, kakor ga vidi oko, ki ne po»-zna hinavščine. Še nikoli ni našli— , kal umetnik mogotca tako točno m | prepričevalno, kakor sem ga jaz — je dejal Sims o svojem portretu. In tu tiči zajec. Doslej so vsi slikarji olepševali zgubano in zorano kraljevo obličje. Nihče si ni upal naslikati ga tako, kakor je v resnici.. Ustvarjali so le slike mogotca ter skušali skriti vse grde poteze njegovega obraza. Šele Sims je nasli-j kal kralja res prav. In zdaj je ves-London na nogah. i Spalna bolezen. Spalna bolezen-I je najbolj tajinstvena bolezen, pro-jti kateri se morajo boriti zdravniki.. ; Možje tega poklica in veščaki so-I rodnih poklicev so se leta trudili;.. ' da bi dognali značaj te bolezni in našli zdravilo proti njej. Dolgo časa je bila ta bolezen zagonetka.. i Vedeli so samo, da jo povroča bakterija, ki gre v telo skozi nos ali grlo. Napada ljudi obeh spolov in največ v srednji starosti. V Ameriki in Angliji so dognali, da se ta. bolezen ne sme zamenjati s spalno-boleznijo v tropičnih krajih in da je napačno, ako se jo imenuje spalna bolezen, kajti napadla je ljudi., ki nikdar niso bili v tropičnih krajih in je bilo izključeno, da bi jih pičila »cece« muha, ki povzroča bolezen v Afriki in zlasti v Kongu., ; Bolezen se pojavlja v letargičnem (vnetju možgan. (Letargija je spal-. ! na lenoba). Ker oboleli bolnik zaspi, so jo kratko imenovali spalna bolezen. Ko se je leta 1919 prvikrat pojavila v Newyorku, je tedanji mestni zdravstveni komisar izdal svarilo na mestno prebivalstvo-in je popisal bolezen sledeče: Pri .nastopu bolezni se pojavlja emoti-ca, trepalnice pečejo Ln se zapirajo,, grlo je suho in vneto. Poleg tega bolnik izgubi vso moč, pogosto ne more niti gibati svojih udov in je-brez občutkov kot kaka podoba izr. voska. Prvikrat so opazili to bole- :zen v Nemčiji v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Leta 1890 se je pojavila na Ogrskem in v Italiji in pet let pozneje v drugih delih Evrope in v Združenih državah.. Prvi slučaj v Londonu je bil leta 1918. V Newyorku se je spalna bolezen zelo razširila leta 1923. Od 1. januarja do 8. marca je bilo 345* bolnikov, od katerih jih je umrlo 110. Leta 1920 so našli in izločili bacil. Dr. Rosanov iz Bostona je istega leta sestavil nov serum, ki" je bil preizkušen in izkazal se je kot uspešen do 50 odstotkov. Leta 1924 je nemški zdravnik Bayer izdelal nov serm pod imenom Bayer 205. To ime je dal, ker je tvarino vsled preizkušenj predelal 205krat,, predno je dosegel zaželjeni uspeh- I Čudež. V stanovanje imenitnega-zdravnika je prišel umobolen človek z napetim revolverjem v rokL i »Gospod doktor!« zakriči blaznik, j »ustrelim vas, ako ne napravite takoj kakega čudeža! Skočite n. pr_ skozi okno na ulico! Saj smo le v drugem nadstropju!« Zdravnik ostro pogleda bolnika, potem pa reče mirno: »Ljubi moj! To ne bi' bil nikakršen čudež! Čudež bi le bil, če bi skočil z ulice semkaj gori. In to bom storil, le malo potrpi!« Ko je to rekel, je šel mirno iz sobe ter je bil tako rešen gotove smrti. Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! o 7a c m oh j bližja. Kar naenkrat so mi zrastle i peruti in letel sem naravnost v Ber-Gospodinja: »Mici, hitite k me- lin, kjer sem bil na varnem.« Že je sarju pogledat, če ' ima telečje mislil, da je nagrada njegova, toda noge!« Mici (prišedša nazaj): »Nisem mogta videti, ker je obut!« » » * Gostilničarka: »Pri meni dobite za jesti kot doma!« Gost: »Ali ne morem kaj boljšega dobiti?« * * * Vratar hotela profesorju, ki je v gostilni kvartal: »Gospod profesor, v Vaši sobi gori!« Profesor: »Nemogoče! Saj . sem vendar sobo zaklenil in imam ključ pri sebi!« Prijatelj prijatelju: »Zakaj piješ vino s slamo?« Odgovor: »Ker sem svoji ženi obljubil, da se moje ustnice nikdar več ne bodo dotaknile kozarca.« drugi žid se oglasi in pravi: »Denar semkaj, kajti jaz sem te videl leteti!« Eselesar se hoče napraviti zelo pametnega, pa vpraša samostojne-ža: »Ti, samostojnež, ti si tako kun-sten, koliko je trikrat tri?« Samostojnež: »Če Tebe zraven denem, tedaj je 90!« Eselesar začuden: »E, kako neki to?« Samostojnež: >3 krat 3 je 9, pa ničlo (0) zraven je 90!« * Gost: Pokličite vendar psa!« Gospod ar: »Saj samo laja, a to veste, da pes, ki laja, ne grize.« Gost: »To že vem, ampak ne vem, kedaj bo nehal lajati.« Tončka: »Tako nesrečna sem, ( Anka! Mislim, da me je moj mož i poročil samo radi denarja.« Anka: »Vesela bodi, potem vsaj j ni tako neumen, kot izgleda.« Narodno blago. (Zapisuje Franc Kramar.) ŠOLMAŠTER IN ŽUPNIK. Na Hrvaškem je bilo pri neki podružnici proščenje (žegnanje). Pa sta prišla šolmašter in župnik k tisti cerkvi: šolmašter da bi na koru pel, župnik da bi maševal. i šolmašter je šel peš, župnik je zraven njega na konju jezdil. Pa prideta do pastirjev, ki so kozličke pasli. Župnik pravi: »Jaz bi enega kupil za v četrtek, ko bo moj god, da bi ga zaklal!« šolmašter pa pravi: »Meni naj dajo konja, pa bom jaz tja jezdil in ga bom kar vzel, da ne bo treba nič za njega dati!« Župnik gre zdaj s konja, šolmašter ga zajezdi, pa jezdi tja in začne s ' konjem okoli kozličkov hoditi. Pa-istirji so bili že odrasli, ga zagle-| dajo, pa za njim. Kmalu so ga ujeli i in mu konja vzeli. Sam jim je s te-| žavo vendarle ušel in je brž letel v j cerkev, pa kar na kor. Ker je bila j peta maša, so se župnik pred ol-I tarjem nazaj obrnili in zapeli rav-jno na tisto melodijo kot »Dominus , vobiscumr: »Al' ste dobili beke-jke?« šolmašter je s kora odgovoril: Al' so mi še vzeli ihaha!« — Hrvatje so potem rekli: »To je nova, nova misa!« TURJAŠKA GROFICA IN KAPLAN. V Turjaškem gradu na Dolenjskem je živela »njega dni« grofica, j ki je bila luteranske vere. Za hra-Višek profesorske raztresenosti no ie imela samo meso, pa kurjo so nedavno doživeli v Ameriki, kožo. Nekoč je rekla domačemu Vseučiliščni profesorji se zberejo j kaplanu, če bo luterš« pridigo-pri nekem tovarišu radi važnega j val, da mu bo za to eno kobilo poda-razgovora. Gostitelj pri tej priliki ■ rila. Kaplan je bil sicer katoličan, profesorje tudi malo pogosti. Med j toda tako lakomen, da se je res po-drugim postavi na mizo kruha in lakomil tiste kobile, da je potem surovega masla. Profesor X., velik! zaradi lakomnosti res »luterš« pri-učenjak, zato hitro seže po nožu indigoval. Pridigoval pa je pri neki zajame masla. Bržkone pa je isto- cerkvi Svetega Križa, se ne ve rav-časno razmišljal tudi o kakem tež- no pri kateri.* V Ljubljani so že kem vprašanju, kajti v svoji zamiš-i preje izvedeli, da bo »luteš« pridi-Ijenosti je pozabil vzeti kruh, negojgoval, pa so ga prišli poslušat. Poje maslo namazal kar na golo.dlan ; tem so ga tako kaznovali za to, da svoje levice. Tovariš ga nekaj časa | so živega zakopali. Jamo so mu rav-opazuje. na kar ga opozori na na- no tako izkopali kakor za mrtvega pako. Zamišljeni profesor napako j in v krsto sa ga ravno tako zabili, takoj uvidi, se zasmeje, toda zapa- i kakor pravega mrliča, na krsti so de obenem v novo raztresenost,; mu pa mrtvaško lučico prižgali. Tu-kajti prijateljski udari tovariša z : di so mu na krsti izvrtali luknjo za namazano levico na ramo in pravi: zrak, tako da se ni zadušil, ampak Res zmotil sem se! Hvala lepa za'je od same lakote in žele v krsti cpozcritev, gospod tovariš!« Kaj- umrl. (Če je ta dogčdba resnična, pada je vse maslo ostalo na lepi se ne ve. Toda izšla je iz narodnih suknji gospoda tovariša. ^ ust in zato menda ima nekaj res- Največja laž. Bogatin obljubi niče na sebi, ker je zgodovinsko svojega sovražnika v kotu za mizo. Mraz ga je stresel po životu, ko sta se nasprotnika srečala z očmi. Postalo mu je hipoma nekako tesno v zaduhli sobi, zmuznil se je na prosto ter naglo odkrevsal proti domu. Bistro oko Iladžijevo pa je zapazilo odhod zasovraženega gospodarja. Hadži je zaškrtal z zobmi, pogledal temno okrog sebe, vstal, zavihal ovratnik suknje, potlačil klobuk na čelo in urnih negotovih korakov zapustil sobo nekaj pred se mrmrajoč. Ostali pivci so se začudeno spogledali. Bošakov France je pijano bulil v odhajajočega Hadžija. Temna jesenska noč je pokrivala dolino in hrib. Hadži je nekoliko postal pred vežo, se razgledal po neprodirni temi, stisnil pesti in precej glasno spregovoril: »Ha, sedaj je prišla ura povračila!« Krenil je naglo proti drvarnici, izpulil oglato bukovo poleno, ga dal pod pazduho in pospešil korake po ravni cesti. Maščevalna sila ga je gnala z naglico do cilja. Ni še hodil četrt ure, ko doide svojo žrtev. Malo postoji, da si oddahne, toda naslednji trenutek že poskoči za zi-bajočo postavo pred seboj. Poleno stisne čvrsteje v roko, zobje mu šklepečejo od razburjenosti, Vsa, dobra čustva so mu mahoma izgi-tinje, moj rojstni kraj. V tukajšnji |nila iz srca- ž& je tik za črno po-najbližji okolici se je dogodilo, kar ( stavo, ki se je zasukala na levo hočem v naslednjem pripovedovati. stl"an P" znamenju ob cesti. Tedaj 0 ...'.. .pa vzdigne Hadži poleno in zamah- Sonec je bil sila prevzeten m ne strahovito po svoji žrtvi ki tež. osaoen človek. Fovsod je imel svoj ko zastoka in se z vrhe.--- nos zraven, njegova beseda je mo- , rala biti vedno zadnja. Poleg tega Ubijalec vrže poleno daleč pa je bil zloben in pripravljen za vstran, se zasmeje čudno in izgine Vsako žrtev, ki bi povečala njegovo v temno noč. veljavo. Imel je tudi to napako, .da j Božakov France je tisto noč pre-se je večkrat rad preveč halezel Cej pijan kolovrati! proti domu. žlahtne vinske kapljice, a tudi žga- Večkrat se je spodrsnil ob pamen nja ni zameta val. Skratka, bil je jn se prevalil kakor je bil dolg in pijanfec in prepirljivec prve vrste, širok, po trdi cesti. Ko je zavil ob ^ar je zaslužil, je sproti zapil, za- znamenju na levo, kar naenkrat teto njegovo gospodarstvo ni bilo iebne z vso težino svojega telesa preveč vzorno. Imel je tudi vino- preko mehkega predmeta in se grad in vmičarja, kateremu je rad zvali vznak v obcestni jarek. Pa utrgoval zasluženo plačilo. j i,ftro ga je iztreznila sveža voda v Priljubljen ni bil pri svojih so-! jarku, vstane brzo, se skobaca na sedih. Imel pa je prijatelja' Boša-! cesto, zapali s tresočo roko vžiga-kovega Franceta, s katerim sta lico ter pogleda, kaj je bilo krivo včasih skupaj popivala. To je bil' neljube mrzle kopeli. Blazno zakri- ...... - - - čj, noge se mu šibijo, ko spozna svojega prijatelja v krvi ležečega ob robu ceste. Nemirno je hodila Sončeva žena pc> sobi gori in doli. Ugasnila je luč, legla spat, a zopet vstala. Spominjala se je bridkih tr nutkov, ko Ivan Stampar: Maščevanje. Vsakemu izobraženemu. Slovencu so več ali manj znane naše ljutomersko - ormoške., vinske gorice, naš ponos in kras nam drage domovine. Če potuješ iz Ormoža preko vinskih hribov V Ljutomer, imaš zadosti priložnosti občudovati tukajšnjo krasno' naravo. Po dolini se vije bela cesta v ovinkih, kraj nje žubori bister potok, v katerem se veselo poigravajo ribice, ki ne vedo, kako je neznosna ' poletna vročina in žeja. Skozi dolino drdra vlak piskajoč rezko, da odmeva po ozki dolinici in sosednih bukovih gozdih. Semtertja so raztresene bele kmetske hiše, med njimi sadni in zelenjadni vrtovi, dalje travniki, tupatam ob potočku mlin, ob vznožju gričev gosto zaraščeni bukovi gozdovi, a dalje višje sadov-niki in krasni vinogradi. Vrhu goric viničarije, zidanice raznih oblik in gosposke vile bogatašev. Skoraj vedno jasno, sinje nebo dela celo pokrajino še mnogo zanimivejšo. Take so približno naše slavne lju-tomerske-ormoške vinske gorice. Debelo uro hoda od Ormoža, četrt ure desno od glavne ceste, se vzdiguje nadvse prijazen holm, vrhu katerega se blišči cerkvica, posvečena vsem svetnikom ali Sve tudi lahkoživ človek in je delal samo takrat, če ni kazaio drugače, sicer pa je rajše presedaval pri pijači in gasil svojo veliko žejo. Prigodilo se je, da je prišel Sončev viničar Hadži zopet na obračun k svojemu gospodarju. V takih dvema Židoma 10.000 Din nagrade in sicer prejme denar tisti, ki. ho povedal večjo laž. Prvi žid pravi dokazano, da so bili v Turjaškem gradu graščaki luteranske vere, n. pr. v XVI. stoletju Krištof Turja- na to: V mojem rojstnem mestu v J ki je bil takrat eden najveljav-Galiciji so napadli Žide in tudi me-lncjših lutcrancev na Kranjskem, in ne. Naenkrat je navalilo na mene 100 oboroženih mož. Ko je bila sila največja, je bila božja pomoč naj- drugi. Op. zapisovatelia). Najbrž v Dobrepolju. v u i V|V11I u w V VI I I u. » l ti iv 111. . v •I*! v * slučajih skoro nikdar ni prišlo do!^ "'eri moz prihajal pozno ponoči, sporazumljenja med obema stran- Skoro vselej je bila tepena ob tacama. Tudi tokrat mu jc utrgal tež-j k,lh Prillkah- Žalostno je gledala ko zasluženo plačilo, nakar je na- fej temn° okno; Ste"ska stal prepir. Viničar je trdil 'svoje,! o^^ila praylcar polnoč ko ugleda v a gospodar ni hotel potrditi njego-! daljavi bližajočo luc. Ah, zdaj gre, vih zahtev. Hadži je tožil in izgubilm\slu PriPravJ vece1ri° m ,caka" pravdo, ker je Sonec prisegel, da'Kmalu nat0 P^rka nekdo nalahno je vse pravično plačal. Tedaj pa je! na vrata in zacuje se znan glas Bo-sicer mirni Hadži vzrojil in zapretil, sa'kovega 1 ranceta ... Soncu strašno maščevanje.--j Trenutek pozneje se zgrudi ne- 1 Pri Jerneju je bil žganjetoč. Ob sre™a žena nezavestna ob strani Jakih prilikah ni manjkalo naših svojega mrtvega moza ... znancev Sonca in Božakovega Fran-i Ubijalec Hadži se je sam javil reta. Tudi Hadži je bil med pivci, sodišu, kjer je bil obsojen na mno-| Preti deseti uri ponoči so bili piv- goletno ječo, toda že v prvem letu ;ei že precej omaljeni od vražje pi- je izročil svojo dušo večnemu sod-ijače. Tedaj šele je zagledal Sonec niku. r arodni gosp Izvoz jajc. Jugoslavija zavzema v proizvajanju jajc med državami sveta odlično mesto. Količina je velika, a kakovost jajc je istotako dobra. Slednje se vidi že po tem, ker se največ tega našega blaga proda v Švici, ki je za trgovino z jajci naj-merodajnejša, dasiravno ni Švica naivečji konsument (potrošač), nego London. Razen naše države igrajo veliko vlogo še Rusi in Japonci, Posebno Japonska je nevaren tekmec, ker je njeno blago še boljše, nego naše. Radi tega je važno, da se pri nas proizvajanju dobrega blaga posveti čim največja pozornost. No, dosedai se v tem pogledu nismo preveč zanemarjali, kar dokazuje stalno naraščujoči izvoz: Leta kg Vrednost v Din 1920 2,946.111 30,132.666 1921 12,341.503 146,743.640 1922 13,382.421 321,185.583 1923 17,241.196 530,921.490 1924 20,129.216 618,561.809 Kakor rečeno, je Švica glavni kupec, vendar se zanimajo za naš pridelek tudi razne druge države. Leta 1924 smo izvažali v sledeče države: V Švico 9,080.646 kg v Avstrijo 6,055.335 kg v Italijo 2,107.729 kg v Nemčijo 1,801.799 kg v Češkoslovaško 792.296 kg v Anglijo 161.239 kg v Francijo 75.350 kg v Grčijo 39.327 kg v Bolgarijo 10.000 kg na Madžarsko 5.495 kg Po vsem se vidi velika važnost perotninarstva za Jugoslavijo. Pri tem treba omeniti še to, da samo vrednost izvoza jajc predstavlja okroglo 6 odst. vrednosti celokupnega našega izvoza. Potrebno je potemtakem, da se naj vsi poklicani činitelji z našim perotninarstvom čim najbolje pečajo ter isto pospešujejo. Preskrba z valilnimi jajci, Bliža se veseli spomladanski čas in s tem doba, ko se vzbudi narava j iz zimskega spanja. V tem času oži-| vi tudi naravni nagon razmnožitve pri živalih. Posebno pri kokošjereji j so meseci marec in april najugodnejši za valjenje. Zato bodo gotovo marsikomu glede preskrbe z valilnimi jajci dobrodošla sledeča kratka navodila, ki jih je dal kmet. oddelek mariborske oblasti: ! Pri nakupu jajc za valjenje je i paziti na sledeče: Kurjereja prodajalca mora biti vsaj v vseh glavnih pasemskih znakih čista in čimbolj izednačena. Na vsakih 15 kur mora biti vsaj po en petelin dobrih oblik, če mogoče izven krvnega sorodstva s kokošmi in ne več ko tri leta star. Jajca morajo biti pravilnih oblik; izredno podolgovata ali drugače nepravilna oblika se odklanja. Lupina mora biti svetle barve, gladka, snažna in popolnoma nepoškodovana. Moč- no rjava, umazana ali natrta jajca se ne prevzamejo. Teža jajc naj znaša od 55—65 g. Zlasti manjša jajca izpod 5 g, a tudi večja nad 66 g ne pridejo v poštev. Zahtevati se mora, da se na vseh jajcih, ki se prodajajo za valenje, napiše dan in mesec, ko so se znesla. Jajca naj bodo čimbolj sveža največ 10—14 dni stara. Za tako odbrana valilna jajca je plačati seveda za 50—1000 odst. višje cene od tržnih cen. Valilna jajca iz rejskih postaj, ki delajo z zaklopnimi -gnezdi, so kot prvovrstna valilna jajca seveda še dražja. Zahtevati pa je, da bodi povsod poleg dneva zapisana tudi številka kokoši, ki je jajce znesla. Prodajalec pa mora jamčiti za to, da bo prodajal prvovrstna valilna jajca samo od mater, ki so dosegle v prejšnji nesni dobi vsaj 120 jajc. Jajca od jarkic pa pridejo v poštev le tedaj, če so znesle do 1. februarja vsaj 15 jajc ali do 1. marca 25 Državni ekonom Josip Sustič: Kmetijsko poučno potovanje po inozemstvu. (Nadaljevanje.) 2. AVSTRIJSKA DRŽAVNA POSKUSNA KMETIJA PRI ADM0NTU. Neprimerno visoke cene plačujejo kmetje iz okolice na šolskem posestvu za okrog 5 tednov stare pujske za pitanje. Za take premlade prašičke plačujejo po 5 šilingov (40 dinarjev) za 1 kg žive teže. Pujske vzredi šola bolj skromno, živali v novi oskrbi pri kupcu pa zelo radi žro in se naglo zrede. Pasma je štajersko-podeželska, pomešana z jorkširsko in deloma nemško podeželsko (Hosch-ovo) pasmo. Mrjasce vporablja uprava posestva za plemenske svrhe do četrtega, včasih celo do petega leta starosti. Res je, da so tako visoko stari mrjasci manj vredni za zakol, da je v tem oziru z njimi izguba. Ampak posestvo drži le res odlične, po vseh prašičerejskih načelih odbrane plemenjake, tedaj dragocene kot plemenjake-prenaševalce dobrih lastnosti, katere podedujejo v dolgi plemen,ilni dobi pač na par tisoč potomcev. Posestvo izrablja mriasce tedaj v glavnem za ple-menilne svrhe in šele čisto nazadnje pride korist za zakol. Mrjasca dobrega pokolenja in odbranega iz gnezda, brez hib, se ne smatra za objekt, ki naj da spitan primerno težo in še dobro meso, temveč nie?a se smatra za izvrsten stroj za proizvajanje mladičev čim odličnejših lastnosti. Tak stroj, ako se izkaže v potomstvu za res odličnega, se pusti čimdalie časa pri življenju, da se spravi iz njega čim več plemenskih koristi, s prepričanjem, da starejša žival dobre lastnosti vobče boljše podeduje na potomce nego mlada. Seveda je tak odslužen mrjasec za meso malo vreden, ampak žival je vrnila lastniku -in vsem interesentom že desetero-, lahko stoterokrat ono, kar je izgubila na vrednosti pri mesu vsled starosti. Kaj bi bilo posneti iz tega postopka za naše razmere? Da našemu revnemu malemu kmetu nikakor ne kaže držati iz lastnih sredstev mriasca preko starosti poldrugega do dveh let, je razumljivo. Ob dolgotrajnejšem držanju mrjasca je sicer na strani interesentov lahko ogromna korist, na strani kmetica — kljub morda izdatnim skominam — pa nikakor ne. On je prisiljen računati, da izrabi makar še tako dragoceno plemensko žival tudi za meso, da si je pri tem morda v svesti, da dela rejsko napako. Dve poglavitni okolnosti bi mogli dovesti našega kmeta do pravilnejšega postopka v tem pogledu. Prvič organizirana preskrba mriascev z večjimi gmotnimi ugodnostmi za rejce in drugič, večja uvidevnost rejcev plemenskih svinj, kateri naj bi upoštevali, da je starejši mrjasec vobče za pleme več vreden nego mlajši. Slednji se ne bi smeli strašiti, goniti lažje mlade svinje k starejšemu že težjemu plemenjaku ter bi bilo po potrebi redno pomagati obem živalim s posebno vrečo pri plemenienju, ako_ je svinia prelahka. Sicer se bi moralo pri nas povsodi vpeljati pravilo, rediti vsaj pri večjih kmetih svinje za dva- do trikratno plemenjenje, potem bi imeli ob organizirani preskrbi mrjascev za mlade svinje lahko mladega lažjega mrjasca, a za starejše močne svinje le starejše težje mrjasce. Le od teh slednjih je pričakovati največ in najboljše živali za plemensko rejo za naprej. Na Zgornjem Štajerskem krog Admonta je tako postopanje davno upeljano, ker se prešičjerejci zavedajo pravilnosti tega postopka. Na posestvu Grabnerhofske šole se drži svinje, ki se izkažejo kot zdrave, zelo rodovitne, mlečne itd., po pet- in celo šestkrat za pleme. Seveda ima posestvo rejski renome, vsa okolica se kar trže za plemenske živali s šolskega posestva; tedaj sigurno vnovčevanie pujskov, kar treba poudarjati. Svinjaki na planšarski šoli so se zgradili svoječasno povsem iz betona, kajti nekdaj se je priporočalo betonske hleve oziroma dele istih in betonske svinjake kar vsevprek. Izkušnje pa so pokazale, da je betonska stavba za govedo, posebno krave nezdrava, ker je premrzla, in povzroča vsled neprepustljivosti zraka rada vlažnost, katera je še najbolj škodljiva zdravju živali. Še prav posebno se danes graja preobilo betona v svinjakih, ker so prašiči v pogledu vlage in topline še najbolj občutljivi. Tako vidimo tudi v Grabnerhofu, da so napake spoznali ter skušajo sedaj zmanjšati škodljive posledice betonskih svinjakov s tem, da jih oblagajo na znotraj z vseh strani z deskami. V svinjakih je neobhodno potrebno le toliko betona, kolikor ga je treba za konserviranje in odvod gnojnice, tedaj del staje v svinjaku in kanalizacija ter kvečjemu še hodnik. Vse drugo pa je boljše iz opeke ali lesa. Glede sten hlevov dela izjemo edinole zidava iz posebne votle betonske opeke s špecijalno obliko. Vzreja plemenskih telet v Grabnerhofu je zelo podučna. Načelo te vzreje je, da se odstavijo živali popolnoma postopno (polagoma) tako, da organizem živali komaj čuti, da se mu od gotove dobe dalje odteguje mleko. Fino seno se daje teletom v prav majhnih količinah že po prvem tednu starosti dalje, da se ga žival že prav zgodaj privadi grizti in prebavljati. Sicer se pa plemenski bikci pincgavske in mur-bodenske pasme, katera se redi na zavodu, v rani mladosti nikakor ne razvajajo s premočnim krmljenjem. Zavod se drži načela, da treba obdržati žival vedno pri dobrem teku in razpoloženju za žrtje. Vsled tega se napaja teleta umetno, ker se jim s tem odmeri ravno potrebne količine mleka. Umetno napajanje se pa ne izvaja z -napajalniki, temveč z lesenimi napajalnimi cizki, obstoječimi iz dveh skupaj zvezanih podolžnih delov; kar jako olajša snaženje istih. Seveda so dani na posestvu vsi predpogoji za skrajno snago osobja, živali in orodij, zato se vrši umetno napajanje brez morebitnih posledic, ki bi bile neizogibne pri kmetu, ki ne pazi na snago oseb in orodja ob umetnem napajanju. Zavod in večja posestva v okolici drže bike, odlične, skoraj brezhibne plemenjake, do četrtega, petega in celo šestega leta starosti za plemensko porabo, upoštevajoč pri'tem ista načela kot pri reji mrjascev. Bike se pa redno uporablja za zmerno, lahko delo. Planšarska šola v Grabnerhofu nudi posetnikom veliko poduč-nega iz vseh gran kmetijskega gospodarstva. Zelo je priporočati, da bi pošiljali na ta zavod tudi iz Slovenije inteligentnejše kmečke sinove, ki obvladajo nemški jezik. Isti bi tamkaj neprimerno mnogo pridobili, posebno z večkratnimi ogledi planšarskih posestev v okolici in njih vzornega, dobičkanosnega gospodarstva. Kmet, flubi aataifr in brani svoje pravice 1 jajc. Vsa druga jajca iz rejskih postaj spadajo med običajna valilna j a''ča in se ne morejo prodajati s pribitem od 50—100 odst nad tržno ceno. Glede podrobnih navodil in nasvetov se naj vsakdo obrne na pristojnega srezkega ekonoma, kjer izve tudi naslove prodajalcev dobrih valilnih jajc. Valilna jajca, ki so se prenesla ali celo prevažala, morajo pred na-saditvijo 24 ur počivati. Oranje prahe. V jeseni je sneg in huda zima marsikaterega kmetovalca prisilila, da ni sprašil svojih zemljišč. Sedaj pa imamo ugodno vreme in s tem je dana vsakemu ponovno možnost, da izpelje hlevski gnoj in zemljišča preorje. Zemljišča niso za to prav nič premokra, kakor naši kmetovalci radi trdijo. Čeprav so zemljišča videti vlažna, se da vzlic temu lahko orati. Prednosti prahe so zelo velike. Gnoj se zaorje in v zemlji kolikor toliko prekroji, tako da ga rastline spomladi takoj v polni meri izkoristijo in vsled tega krepko rastejo. Zemlja, ki je kepa-pasta in v debelih brazdah, razzebe vsled ponočnega mraza in se spomladi preje osuši in lažje obdeluje. V taki zemlji se sadeži bolj pokrijejo in preje kalijo. Da je to istina, o tem se je imel vsak dovolj prilike prepričati. Sprašena zemlja je spomladi temne barve, živa, ki kar puh ti kakor dobro vshajan kruh in drži vlago za mlade rastline. Spomladi orana njiva pa je videti bolj mrtva, kepasta in se hitro posuši. Priporočam vsem kmetovalcem, ki tega še niso storili, da to store, ker se tega načela držijo kmetovalci vseh naprednih krajev. Potrebno je, da oni, ki imajo Sackove železne pluge, uporabljajo pri oranju prednji lemež ki zgornjo plast zemlje pos trže in na dno brazde obrne. Zadnja odgrinjevalna deska pa celo brazdo odreže, obrne in dno brazde pokrije. Posebno se priporoča imeti prednji lemežek pri oranju ledine, travnikov ali pa močno zapleveljenih njiv. Tako orana njiva bode bolj gladko zorana, zemlja bode bolj zrahljana in plevel se tako z lahkoto zatre. Toraj skrbimo, da se nam delo na spomlad preveč ne nakopiči. Tudi za trošenje umetnih gnojil je to najboljše vreme. Fr. Mal&sek, Grm. čebeine kužne bolezni. Veliki župan mariborske oblasti razglaša sledeče: Vsako leto se pojavljajo v posameznih krajih naše oblasti kužne čebeine bolezni. Ker obstoja nevarnost, da se imenovane bolezni pri nas razpasejo, Vas opozarjam na ministrski ukaz o zatiranju če-belnih kužnih bolezni z dne 18. julija 1924 1., kateri je objavljen v državnem zakoniku z dne 8. avgusta 1914 pod št. 203. Ponatis tega zakonika, kakor tudi navodila kako spoznamo in zati-rajmo čebeine bolezni, bo objavljen v 3. štev. »Slovenskega čebelarja« 1.1. Po tem ukazu je vsak čebelar, pri katerem se pojavijo kužne čebeine bolezni, pod kaznijo dolžan to nemudoma javiti županstvu, to pa politični srezki oblasti. V interesu uspevanja našega čebelarstva je, da odbori čebelarskih podružnic skrbe, da se vsak slučaj kužne bolezni takoj javi pristojni oblasti, ki bo odredila, da se okuženi predmeti uničijo in razkužijo. Prosim vse odbore čebelarskih podružnic, da na prvem sestanku o nastopnem obvestijo vse čebelarje okoliša. V smislu navodila jih je opozoriti na to, da naj v slučaju pojava te ali one kužne bolezni to takoj javijo pristojni oblasti, ter da je neumestno, da to prikrivajo ali da sami skušajo bolezen zatreti, ker je skoro gotovo, da bolezni ne bodo zatrli pač pa bodo z neprevidnim postopanjem okužili še druge zdrave panje in tako utrpeli še mnogo večjo škodo. * * * Vinski sejem priredi Kmetijska podružnica Št. Ilj v Slov. Goricah dne 22. marca. Razstavila se bodo vina iz Št. Ilja in vseh sosednjih krajev. Na razstavo pričakujejo posebno mnogo kupcev iz Nemške Avstrije. Pravi bohinjski sir. Dotlej, do-jkler ne prične poslovati snujoča j se Osrednja sirarska zadruga v Bohinju, je prevzela brezplačno posredovanje pri nakupu v Bohinju izdelanega sira »Kmetijska gospodarska zadruga« v Boh. Bistrici, ki daje radevolje brezplačno tudi vsa pojasnila. Oddajajo se samo celi hlebi v teži od 12 kg naprej. Na to ■se opozarja vse interesente, ki hočejo imeti bohinjski sir tudi v manjših množinah iz prve roke. Redek pojav v perotninarstvu. G. Marija IVloškon - černelčeva, Mali Kamen pri Savskem Brestovcu nam piše, da ima kokoš, ki nosi izredno debela jajca. Eno je tehtalo celo 125 gramov in je vsebovalo tri rumenjake, drugo je tehtalo 111 gramov. Jajca z 2 rumenjaki se cesto pojavljajo, toda jajca s tremi rumenjaki so vsekakor redkost. Zanimiv pojav. Pameten predlog. Prejeli smo in objavljamo: Priporočati bi bilo, da se dela na to, da se delavcem izpo-sluje — zlasti v večjih industrijskih krajih — primerna prometna jsredstva, s čimer bi jim bila dana ' možnost, da bi mogli stanovati čim j globlje v deželi. S tem bi bilo od-: pravijeno mnogo zla in sicer: j 1. Rešeno bi bilo stanovanjsko \ vprašanje v mestih in industrijskih , centrih. S 2. Delavcu bi bila dana možnost, da se ceneje preživi in čimveč prihrani, da si s časom postavi lahko ognjišče. 3. Na deželi bode s tem ublaženo pomanjkanje delavcev. 4. Konsument bode kupoval direktno iz rok producenta in 5. rastlo bode narodno premoženje. Na drugi strani pa naj se dela v pravcu, da delavec ne bo le mrtev stroj, ampak da postane to, kar mora biti vsak, ki čuti življenje v sebi. Tozadevne smernice je v ja- ko jedrnati vsebini prinesel »Kmet- > ski list« in sicer v obliki resolucije, i sklenjene na neki spomladanski • seji okrajnega odbora Sam. kmeč-' ke stranke. Potem pa še eno: »Industrija in vsa ostala velepodjetja naj polagoma preidejo v last enega, kateri je resnični Ustvaritelj dobrin. Bi-li ne bilo v to svrho najbolje vzeti smer zadružništva? Ali ne bi na ta način delavec iz stroja postal ves prerojen, živ član človeške družbe, kateri bi faktično ustvarjal v procvit in blagostanje vse človeške družbe? —ar. Koliko sladkorja porabijo poedi-ni narodi? V Ameriki so sestavili račun o tem, koliko sladkorja porabijo v poedinih državah. Izračunali so, da je 1. 1924/1925 (od jeseni do jeseni) prišlo na posamezno osebo sladkorja v Nemčiji 22 kg na Češkem 28 kg, v Franciji 24 kg, v Belgiji 23 kg, na Angleškem 40 kg, na Nizozemskem 31 kg, v Avstriji 26 kg, na Madžarskem 10 kg, na Poljskem 9 kg, v Jugoslaviji 6 kg. Mi bi torej bili na zadnjem mestu. Vendar če bi se sestavil račun za poedine kraje Jugoslavije, tedaj bi se pokazalo, da največ sladkorja porabi na osebo Slovenija. Pri nas gotovo pridemo do številke 25 kg na osebo med tem ko v Macedcniji in Črnigori na osebo ne porabijo niti 2 kg sladkorja. Kuharski tečaj pri univerzi v Parizu. Na Francoskem so začeli ceniti pomen dela v gospodinjstvu. Godi se to po bredkih in dragih skušnjah. Le s težavo in pod ugodnimi pogoji se dobi potrebno osob-je za gospodinjstvo, ki zahteva poleg visokih plač še razne druge ugodnosti, tako da postaja pravi strah družin. Zato začenjajo francoske gospodinje voditi svoje gospodinjstvo same. Profesorji na univerzi Sorbonna so upoštevali njihovo namero in-uvedli kuharske tečaje. V lepi in svetli dvorani se vrtijo študentke okoli ognjišč, pripravljajo jedila in si končno pri skupnem obedu želijo dober tek. Bodoče (pa tudi tiste, ki so že) doktorice morajo same pomiti posodo, katero so rabile. Podobno se deluje na ostalih šolah, kjer se razlaga tudi o hranilni vrednosti posameznih jestvin. Šola in univerza naj pripomoreta, da bo znalo dekle napraviti dober obed in to po možnosti ceno, ker. se draginja jestvin ne manjša. Središče italijanske mlečne industrije je rodovitna planina okrog Lodi v srednji Italiji, kjer so po poročilih Ciseri-ja že v letu 1231 izlelovali grofje Somaghii ogromne komade sira v teži 500 funtov. Mlečna industrija se je stalno razvijala in leta 1750 je samo Codog-no izvažalo 40.000 komadov, v teži po 1 cent. Danes je tamkajšnja mlečna veleindustrija v rokah družbte Bolenghi - Lombardo, ki je pred kratkim slavila 25-letnico svojega obstoja. Je to največja izvozna tvrdka mlekarske stroke v celi Evropi. Ima svoje zavode v 37 občinah, kjer se predela 2.000 hektolitrov mleka dnevno. Glavni zavod v Todi predela sam 600—1000 hI mleka na dan in prehranjuje z odpadki približno 6000 prešičev. 11 Najcenejša dežela je Francija. V vseh deželah so se dvignile vsem rečem cene za 50 do 100 odstotkov predvojnih cen. V nekaterih deželah je sicer to razmerje mnogo večje, a to je v deželah s slabo valuto. Če bi se draginjsko razmerje izrazilo s polnovredno valuto, bi videli, da se v teh državah cene ne razločujejo toliko od predvojnih, kakor se zdi. To velja predvsem za Francijo, kjer je sicer draginja narasla nominalno za 440 odstotkov, z ozirom na padec franka( njegovo manjvrednost) pa znaša indeksna številka samo 97 odstotkov predvojne cene, to se pravi, da se živi v Franciji danes za 3 odstotke ceneje kakor pred vojno. Franciji sledi Italija, Nemčija, Švica itd. Najdražja dežela na svetu je danes Norveška (193 odstotkov). Nazaj na kmete! Gospodarski strokovnjaki na Dunaju, ki niso najslabši na svetu, so se te dni posvetovali, kako bi se dala odpraviti neizmerna brezposelnost med industrijskimi delavci, ki veljajo državo na brezposelnih podporah silne milijone na leto. Vsi so prišli do spoznanja, da bo najbolje, če se vrnejo ljudje, ki so nekdaj drli v mestne fabrike, počasi zopet na kmete, kjer delavskih mooi še vedno primanjkuje. Podpora za brez pcselne je takorekoč proč vržen denar, ker ni upanja, da bi fabrike mogle v doglednem času zopet zaposliti toliko tisoč delavcev kakor nekdaj. One delavce, ki uživajo podporo za brezposelnost, pa so se kmečkega dela že odvadili, bode poslali na kmete, kjer bodo dobivali podporo še tako dolgo, dokler se zopet ne privadijo kmečkega dela. Tudi pri nas se bližamo časom, ko bodo mladi kmečki fantje izprevideli, da je le še najboljše doma. Pečenka v tujini nikomur nič ne pomaga, če je ni vsak dan doma so pa vsaj žganci na mizi. Boj proti uničevanju gozdov nr. Francoskem. Francija ima približ no 10 milijonov hektarov gozda. Op tega pripada državi okroglo tretji na, ostali dve tretjini so last zasebnikov. Država je svoje gozdove skrbno gojila in varovala, zasebniki pa so skušali iz svojih dobiti čimveč dohodkov. Če je n. pr. tal: posestnik gozda rabil večjo vsoto denarja, je dal posekati del gozda ne glede "na to, ali je na določen; površini dovoljno podmladka ali ne, da ne bi radi tega trpele klimatske razmere, da ne bi nastala nevarnost odplav itd. Sedaj je francoski ministrski svet pooblastil mi nistra za kmetijstvo Duranda, da predloži načrt zakona, po katerer bodo podvrženi privatni gozdo- i istim predpisom kakor državni. T pomeni, da se je odločila tudi Francija, preprečiti še nadaljnjo uničevanje gozdov in podpirati zc-petno pogozditev. Vrednost denarja. Dobi se: za 100 lir 228—229 Din, za angleški funt 276—277 Din, za dolar 56.50—57,— Din. za 100 frc. frankov 211—213 Dir za 100 čeških kron 168 Din za avstrijski šiling 8 Din, za 100 švic. frankov 1095 Dii za nemško marko 13.50 Di . 12 Vsak naš fsržslaž mor« biti čkm »KMBTSKE TISKOVNE ZADRUGE«! Ljubljanska kreditna banka Ueii.išRa glavnica: Din 50,000.000 -Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000- Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta PODRUŽNICE: Brežice Celje Črnomelj Gorica Kran) Maribor Melkovlt Novi Sad PSU) Split Trst AGENCIJA: logalec SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE ilfzo.avni ti«i».ov: BANKA LJUBLJANA Telefon št. 261, 413, 302, 503 in 5 04 allll llllllilllllllliiilj i in mi Edino najboljši $m\n\ {fr0jj j„ j^fgjg so le Josip Petelinc-a Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Gritzner, Phonix in Adler »a rodbinsko, obrtno in Industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen Večletna garancija - - Delavnica na razpolago Krojači, Šivilje in nešivilje t 1. marcem pričetek krojnih tečajev Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto polom učnih risb. Oipl. krojna šala, Starš trg št. 19/1., Ljubljana. TRGOV. • INDUSTRIJSKA 0. O, LJUBLJANA Simon Gregoržičeva13 TELEFON ŠTEV. 552 !::ii:ii!iin!!iii!iiiiii!;i:iii![iS!;!!iii!i:!ii> TISKA ČASOPISE, KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRO. TISKOVINE I. T. D. :!ll!!!llliiii!!illlil!lllillilinil!!!mi!!!' i.astna knjigoveznica. VRT Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji Džamija in drugovi, dr. z o. zav., Maribor Največji izbor raznovrstnih plemenitih tadnih dreves (čepov) v najplemenitejših rntah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte aa ame-rikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike. Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri II. pletenine, majce, voino, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot Berilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo! KUPUJEMO zlato, srebro, platin, srebrni denar, staro zobovje i. t. d. TOVARNA ZA LOČENJE DRAGIH KOVIN Ljubljana, Sp. Šiška v. Jerneja cesta štev. 8 Prometni zavod za premoB v Ljubljani prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor i,„11 — -adielia jn -_» iabeio vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaiki premog, črni premog in brikeie. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/11. _i »MHNDjp imeti res po zelo nizki ceni 8..... kle i. t. d., naj pošlje svoj naslov na upra /ništvo »Kmetskega lista" in zahteva vzorce pod šifro „Razpošiljevalnica 1926". Vzorci se takoj brezplačno poštjejo. Idor si želi pomladno obleko, KMETOVALCI! Kupujte svoje potrebščine samo pri onih trgovcih, kil nudijo svoje blago v „Kmetskem listu" 1 Kdor nas pod-1 pira, podpiramo mi njega! — Svoji k svojimi POSOJILNI DOM VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obrestovenju. — KREDITI ▼ tekočem rečunu. - ESKONT MENIC. - INKASO. Rsčun poštne hranilnic« št. 14257. — Brzojavke „KMET5K!D0N". regisirovana zadruga z neomejeno zavezo V UUBUANI Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8.—12V, dopoldne in ad 3.-4'/, popelrfM. Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. - Za Konzorcij »Kmetakega M«ta<: IVAN PUCELJ, narodni potlanee. — Z« tltkarno- >Merkur«: ANDREJ SEVER. 022348534823314848530000024800020002024823532353535353485353484853234848534848234853485348532353020000005353532323235348535348484800005300024848235323535353234823530248000200480001000200014853484823000002 02005323230053532348539048532323235348