Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 26. januara 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 4. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št 28. Velika zmaga agrarne zadruge v Črensovcih! Ne ona, nego tiste pritožbe so buknole, štere so njoj smrt želele! — Sirote dajte hvalo dobromi Bogi, ka je občuvao vašo zagovornico! Uprava veleposestva v D. Lendavi je vložila tožbo proti agrarnoj zadrugi v Črensovcih na predsedništvo kralevske banske uprave. Tožba uprave je bila zavrnjena. Cela tožba i odgovor kralevske banske uprave na njo se glasi : Kralevska Banska Uprava Dravske Banovine v Ljubljani. Štev. 2228/4/III/3. V Ljubljani dne 14. jan. 1930. — Predmet: Uprava vlastelinstva Dol. Lendava: pritožba proti poslovanji agr. zadruge v Črensovcih. Uprava vlastelinstva Dol. Lendava je poslala na predsedsedništvo dravske banovine v Ljubljani pritožbo, prej, ka zavira agrarna zadruga v Črensovcih gladki potek fakultativnoga odküpa, ar 1, trdi v „Novinah“, da je vsaki njeni član dužen küpili zemlo samo ž njenim posredüvanjom; 2) ar je svojim kotrigam dala „Pooblastilo“, s šterim jo pooblaščajo, da se pogaja i küpi za nje od veleposestva v D. Lendavi agrarno zemlo v zneski od Din. 1500 do Din. 3500 za kat. oral; 3) ar je v pooblastili povedano, da bo interesent sam z agrarnov zadrugov določo kakovost zemle i 4) ar se na pooblastili agrarni interesenti zavezüjejo, da bodo plačali agrarnoj zadrugi, če bi sklenoli sámi pogodbo z veleposestvom i brez njenoga sodelüvanja, za stroške njenoga poslovanja i kak odškod- nino v hasek sirot po Din. 500. Uprava velepostva D. Lendava trdi, da je s tem agrarna zadruga v Črénsovcih prestopila svoj delokrog i zahteva: 1) da bi se odredilo i javno dalo razglasiti, da ne valajo podpisi stavleni na pooblastilo, razposlano po agrarnoj zadrugi svojim kotrigam; 2) da bi se povrnili dozdaj vplačani zneski onim, ki so pooblastila podpisali; 3) da bi se agrarna zadruga v Črensovcih taki razpüstila kak nezakonito osnovana s pozivom na čl. 4. pravilnika od fakultativnoga odküpa i s pogledom na trgovski zakon i 4) da bi se odstavo Časar Jožef kak predsednik agrarnoga odbora v Bogojini, ar podpira delo agrarne zadruge v Črensovcih z, ednim pa naj bi se vsem agrarnim odborom v okrožnici stavilo v dužnost, da ido na roko razvitki agrarne reforme potom fakultativnoga odküpa. Navedene zahteve uprave vlastelinstva D. Lendava zavračam kak v zakoni neutemeljene: Razlogi: V smisli pravilnika št. 34600/25 od fakultativnoga odküpa agrarnoga zemlišča veleposestev, je stvar strank (veleposestnikom i küpcom za površino veleposestva), da se medsebojno sporazumijo gledoč na odküp; agrarne oblasti pa se nemajo v ta pogajanja niti najmenje vmešavati, ar bi v nasprotnom slučaji, razmi se, nastala dvojitev, ka neso nepristranske. Agrarnim interesentom, ki majo agr. zemlišče v zaküpi, je popolnoma na prosto dano, da se z veleposestnikom pogodijo gledoč na odküp zemle. Če to ne včinijo (to je če se ne pogodijo Vr.) i če se ne pregrešijo proti zakoni z dne 20. maja 1922 Slüžb. Novine 276/22, kak je davati veleposestniško zemlo v štiriletni zaküp i proti predpisom naredbe ministerstva za agrarno reformo št. 21725/25 se njim agrarna zaküpna zemla odvzeti ne sme i jo mirno naprej vživajo. (Mi podčrtali. Vr.) Jasno je, da bo skušao veleposestnik, ki se je odločo za odajo svojih zemlišč, dosečti kem ugodnejše odajne cene, medtem kda bodo küpci od svoje strani vporabili vsa sredstva, da pridejo do zemle po najžišoj ceni. Pravila agrarne zadruge so bila odobrena i so pri okrožnom sodišči v Maribori registrirana pod Firm. 762/26 Zadr. III. 61/1. Glasom § 3. teh pravil se bo agrarna zadruga pobrigala, da se interesentom agrarne reforme pod najugodnejšimi pogoji odküpi veleposestniška zemla i bo sprejemala od kotrig peneze za odküp veleposestniške zemle. Po § 15 točke e) k) i 1) omenjenih pravil majo zadrüžniki dužnost, da plačajo letno najmenje 100 Din. za odküp veleposestniške zemle, da se za žemlo posebi né pogajajo, njene cene ne povekšavajo, nego jo z vodstvom zadruge sküpno 2 NOVINE 26. januara 1930. določijo; da pogodbe brez odobrenja zadruge ne sklepajo i ne podpišejo. Po § 23 privoli zadruga v. Odobritev pogodbe za Odküp veleposestniške zemle i izplačüje vloge kak odplačilo küplene veleposestniške zemle. Po § 10. določi načelstvo izklüčitev kotrigo, če se brez dopüščenja zadruge pogaja za odküp alí zaküp veleposestniške zemle. Ne iz „Pooblastila“ samoga razposlanoga i tüdi ne iz ostalih spisov predloženih kr. banskoj upravi ne nikdi razvidno, da bi agrarna zadruga v Črensovcih silila svoje kotrige, naj podpišejo „Pooblastilo“. Če što podpiše takšo pooblastilo i se zaveže, da bo plačao agrarnoj zadrugi v Črensovcih šče enkratni znesek kapore za stroške posredüvanja ali kak odškodnino na hasek sirot, če bi skleno sam pogodbo z veleposestvom brez sodelüvanja zadruge, včini to popolnom prostovolno, ka je pa po občnom državnom zakoni tüdi opravičen včiniti. Iz navedenoga je razvidno, da ne nikšega vzroka, da bi banska uprava razglasila, da so podpisi na „Pooblastili“ nevalani, še menje pa je zrok, da bi taki razpüstila agrarno zadrugo v Črensovcih, štera poslüje v okviri začrtanom njoj po od oblasti odobrenih pravil. Ka se pa tiče zahteve Veleposestva, naj bi se odstávilo predsednika agrarnoga odbora v Bogojini Časar Jožefa, bi bilo omeniti, da je vsakomi agrarnomi interesenti, zato tüdi Časar Jožefi dopüščeno, da ma sam i tüdí proti drügim izraža svoje mišlenje v hasek ali kvar fakultativnomi odküpi. Če bi agrarne oblasti z okrožnicov pozvale agrarne odbore, naj ido na roko razvitki agrarne reforme potom fakultativnoga odküpa, bi se brez dvojbe zbüdo sum pri agrarnih interesentih, da se jih sili na odküp; to pa ne namen pravilnika 34600/25. Upravi vlastetinstva Dol. Lendava je pa odprta redna civilno-pravna pot, če misli, da njoj je nastala íz krivde agrarne zadruge v Črensovcih ali Časar Jožefa kakša škoda. Obveščajo se od toga: 1. Uprava vlastelinstva v D. Lendavi; 2. Srezko načelstvo v D. Lendavi s pogledom na njegovo štev. 47/1, pov. z dne 18./XII. 1929; 3. Srezko načelstvo Maribor levi breg s pogledom na njegov agr. br. 5760/29 z dne 23. XII. 1929. 4. Ministerstvo poloprivrede s pogledom na agr. br. 45050/29 z dne 16/XII. 1929. i na br. 35034/IV z dne 28. Xil. 1929. 5. Agrarna Zadruga za Prekmurje v Črensovcih s pogledom na njeno štev. 58. z dne 18. XII. 1929. Ban: DUŠAN SERNEC. Vsaki lehko vidi iz toga odgovora, ka je delala i dela agrarna zadruga pošteno po zakoni i njoj zato lehko zavüpa. ZA NEDELO. (Nedela po Treh Kralaj tretta. Evang, sv. Mat. v VIII. tali.) V onom vremeni: Kda bi doli šo Jezuš z-gore, nasledüvalo je njega vnogo lüdstva; i ovo gobavec pridoči, molo ga je, govoreči: Gospodne, či ščes, mogočen si me očistiti. I vö vtegnovši Jezuš roko dotekno se ga je, govoreči: Ščem, očisti se. I taki je očiščena goba njegova. I veli njemi Jezuš: pazi, nikomi ne povej: nego idi, pokaži se popi, i daj dar, šteroga je zapovedao Mojzeš, na svedočanstvo njim. Kda bi pa notri šo v-Kafarnaum, pristopo je knjemi stotnik, proseči ga, i govoreči: Gospodne, sluga moj leži v hiši žlakom vdarjeni i kroto se mantra. I veli njemi Jezuš: Jaz pridem i zvračim njega. I odgovoreči stotnik, pravi: Gospodne, ne sem vreden, ka bi šo pod streho mojo, nego povej samo reč in ozdravi sluga moj. Ar sem i jaz človik pod oblastjov postavleni, imajoči pod seov junake, i velim etomi: idi, i ide; i drügomi: pridi, i pride; i slugi mojemi: včini eto, i včini. Slišavši pa Jezuš, čüdivao se je, i nasledüvajočim pravo je: zaistino velim vam, ne sem najšeo telko vere v Izraeli. Velim pa vam; ka vnogi od sunčenoga shoda i zahoda prido, i sedeli bodo z-Abrahamon, z-Ižakom i z-Jakobom v kralestvi nebeskom: sinovje pa kralestva se vö vržejo v vünejšnjo tmico: tam bode jokanje, i zobno škripanje. I velo Jezuš stotniki: idi, i kak si vervao, tak ti naj bode. I ozdravo je sluga v onoj vöri. * Mladi mantrnik. Katoličanska Maticerkev je mela ino ma nešteto junakov, ki so vero v Boga i Kristuša više cenili, kak celi svet. Med te spada tüdi kitajski mladenec Moi Pavel. Pri zadnjem kitajskom preganjanji so ga z drügimi vred zgrabili i pelali pred sodnika. Mladi Pavel je bio razumen, močen i lepi dečko, zato ga je šteo Sodnik rešiti smrti. Na vse mogoče načine se je trüdo, da bi ga pripravo da odpade od vere. Obečao njemi je velki küp srebra. — Küp srebra ne zadosta — je odgovoro mladenec. — Dobro. Potem dobiš küp zlata. — Tüdi to ne zadosta. — Nesrečnik! Kelko pa te želeš? — Če ščeš — je odgovoro Pavel — da odpadnem od svoje vere, potem mi moraš telko dati, da si lehko küpim drügo — düšo. Za par dni je bio Pavel usmrčeni. Znao je, da je človeška düša več vredna, kak vsi kinči sveta. Po katoličanskom sveti. Kat. list na Kitajskom. V Pekingi izhaja velki katoličanski dnevnik „Ichepao.“ Da bi se list še bole razvio, so podpisali velikodüšni katoličani za 80 jezer dolarov akcij. V novejšem časi je začno izhajati za katoličane tüdi ilustrirani časopis. Prostozidar vmro kak katoličan. Bivši predsednik Emil Laube je bio v vladi tista leta, kda je trpela Maticerkev na Francoskom najvekša preganjanja. Bio je prostozidar i kak takši brezverec. Okoli l. 1906 je dao slovo politiki i je zapüsto tüdi svoje brezverske prijatele. Začno je spunjavati svoje verske dužnosti. Na smrtnoj posteli se je spovedao i vmro je kak veren katoličan. Sv. Oča je izdao novo okrožnico o vzgoji mladine. Namenjena je pred vsem italijanskim fašističnim oblastem, ki ščejo meti prvo reč pri vzgoji mladine. Sv. Oča povdarja, da ma pri tom prvo reč Cerkev, potem stariši i nazadnje država. Agrarne zadeve. Fideikomis obstoji na veleposestvi v D. Lendavi. To je odgovorilo okrožno sodišče na prošnjo Agrarne zadruge. V pridočoj številki objavimo odgovor sodišča v celoti. Patronat tüdi neše rešen. Agrarna zadruga se je obrnola na višešnjo Cerkveno oblast v Maribori i tüodnet dobila za odgovor, ka patronatska bremena tüdi neso še rešena na lendavskom veleposestvi. Te dopis objavimo v celoti pri drügoj priliki. Agrarnoj oblasti v Maribori na znanje. Pritožbe so prišle iz občine Bogojine, ka se tam ščejo vkraj vzeti parcele nešterim agrarnim interesentom, ki sami obdelavajo zemlo i se te ščejo ta dati za funduše. Ar je tü že končnovalano minola revizija i ar od 1. 1926. se ne jemlejo več gor novi interesentje na škodo starih, prosi agrarna zadruga agrarno oblast v Maribori, naj posveti vso skrb tem pritožbam v Bogojini i je reši po zakoni. To pa prosimo tembole, ar se ide za tiste interesente ki čakajo agrarni zakon. 550 miljon zabiksali. V Londoni se je začnola razprava proti bankeri Hatryji i trem podravnatelom, šteri so obtoženi, da so s špekulacijami zapravili do 550 miljon Din. 26. januarja 1930. NOVINE 3 KA JE BILO i KA BO? Kalendar. janaur (31 dni) 4. teden. Židovski: 30. jan. Ros Hachodes. Senje: 25. jan. D. Lendava. Vreme: V začetki tedna napovedüjejo sneg, potem pa bole vedro vreme. Vozni red. Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M, S. ob 726, 1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Kak se vlada svet? Ka novoga v Belgradi? Radičov brat pri krali. Med odposlanstvi, štera so se se dozdaj poklonila Njeg. Vel. krali je zbüdilo največ zanimanja odposlanstvo hrvatskih kmetov i kmetic, v šterom je bio tüdi Radičov rod, celo Radičov brat Tomaž. Odposlanstvo je bilo sprejeto jako lübeznivo. Kral se je z Radičovim bratom prijazno razgovarjao, ravnotak pa tüdi z drügimi odposlanci. Proračun. Vsa ministerstva so dobila nalogo, da sestavijo predloge za proračun. Delo v ministerstvih se je že začnolo. Svetovna politika. Voitve v Romuniji. V začetki februara se bodo vršile v Romuniji občinske i okrajue volitve. Ar bodo tüdi ženske volile, vlada za volitve velko zanimanje. Konferenca v Haagi zaklüčena. V pondelek se je haaška konferenca zaklüčila. Po dugotrajnih pogajanjih je prišlo do sporazuma v vseh zadevaj. Najvekše težave so povzročale vzhodne reparacije (odškodnine). Pogajanja so se vršila celo noč i nazadnje je prišlo do sporazuma. Japonski parlament razpüščeni. Casar je v tork s posebnim odlokom razpüsto parlament. Narod se pripravla na nove volitve. Razorožitvena konferenca v Londoni. Komaj se je zaklüčila konferenca v Haagi, so se zbrali zastopniki petih velesil v Londoni na razorožitveno konferenco. Otvoro jo je angleški kral Jüri. Pri otvoritvi je bilo do 300 novinarov iz vseh delov sveta. Murska Sobota 1185 betežnikov, 201 operacija, 61 sprevodov. Človek niti ne bi mislo, da more naša mala bolnica sprejeti v ednom leti pod streho telko betežnikov, kak jih je sprejela lansko leto. Vračilo se je v njoj vsevküp 1185 betežnikov. Približno vsakši šesti betežnik je bio operirani. Vse operacije (201) je zvršo naš daleč naokóli znani g. primarij dr. M. Skrilec, vodja bolnice, od šteroga lehko trdimo, da je vnogim rešo živlenje. Pri tom žmetnom deli njemi je pomagao tüdi znam gospod, dr. S. Brandieu. Mrlo je v celom leti 61 betežnikov. Pri toj priliki ponovimo, ka smo že vnogokrat povdarjali: bolnica je za dnešnje razmere premala, zato prosimo vse merodajne oblasti, da zadostijo želi uprave, štera si prizadevle, da bi bolnico povekšala. * — Napredüvanje. Ob priliki rojstnoga dneva Nj. Vel. kralice Marije je bio med drügimi tüdi naš srezki načelnik, g. Gašpar Lipovšek postavleni v višiši plačilni razred. — Telefonična zveza SobotaBeč. Po ministerskoj naredbi se je odpro s 16. januarom med M. Sobotov i Bečom prek Maribora telefonski promet. Za navadni govor trbe plačati 37 Din. 95 para, za silne govore trikrat telko; za izredno silne pa desetkrat telko. Za pozivnico se plača edna tretina od tistoga, ka trbe plačati za navadni govor. — Invalidi. Krajevni odbor udr. voj. inv. v M. Soboti ima v nedelo 2. februara ob 10 vöri v resteraciji pri kolodvori svoj redni letni občni zbor, poziva vse tovariše in tovarišice, da se občnoga zbora udeležite. — Sreski kmetijski referent. Pri sreskom načelstvi je ponovno ustanovni kmetijski referat, ki ma svoj delokrog za celo Prekmurje. Kak kmetijski referent je imenüvani ing. Wenko Benedikt. Uradni dnevi za stranke bodo v Soboti vsako sredo, pri sreskom načelstvi v D. Lendavi pa vsaki drügi in štrti petek v meseci. Slovenska krajina — Navuk za tretjiredniško sküpščino bo v Črensovcih zdaj v nedelo ob treh popoldnevi za mesec januar: 9. februara, dnes dvatjedna pa ravno v tom časi za mesec febr. — Marijini Listi se zdaj štampajo i je za par dni v roke dobite. Z Marijinimi Listi dobijo naročniki, ki so že plačali naročnino, tüdi knižico „Priprava za srečno smrt“. Dobijo jo popolnoma brezplačno. — Trije važni sestanki za domačo obrt. Januara 26. v Soboti, 27. v Bogojini i 28. v Črensovcih bo sestanek za pospešüvanje domače obrti kak pletarstva, lončarstva, tkalstva, rojarstva (ki delajo rasoje, grable itd. i drüge domače obrti, štera se opravla po naših hišaj. Naj pridejo obrtniki domače obrti na te sestanek, na šteroga pošlje oblast svojega odposlanca iz Maribora. V Črensovce naj pridejo vsi tkauci, pletarje, šivelje, štere domače čipke delajo ali brisače i ki domačo šker delajo iz vseh občin lendavskoga sreza i naj prinesejo kakšo malo reč ka doma delajo na ogled. V Črensovcih se začne predpoldnom ob 10. pri Bauerovih. Namen teh sestankov je naše lüdi zbirati 4 NOVINE 26. januara 1930. njim spraviti delo i zaslüžek, ka se ležej preživijo. — Smrt naročnika. Jan. 16. je vmro od jetike v Črensovcih naš vrli naročnik Peterec Jožef. Duga leta je bio v Ameriki i si je spravo lepo vrednost. Pred kratkim se je vrno domo, a ne mogo dugo vživati blaženost domače grüde. Zapüšča dovico i četvero maloletne dece. Na smrtnoj posteli si je zmislo na „Dom“ sirot i darüvao na njega 500 Din. — Ibovina ma bateke. Na Dolenskom v Slovenskoj Krajini ne proroküjejo duge zime; to pa zato, ka prej kda ibovina požene bateke (ibojna bombleke kak gornji pravite) de hitro sprotoletje. Mo vidli če tak bo. Prodaja gozdnega posestva. V občini Moščanci in Vaneča, zraven železniške postaje na zelo dobri legi in poleg dobre ceste se proda cca 90 oralov obsegajoče na manjše parcele razmerjeno lepo gozdno posestvo skupno z zemljiščem po zelo ugodni ceni na več-letno ratno odplačilo. Posestvo ni pod agrarno-reformo ter se takoj lahko zemljiško-knjižno prepiše na kupca. — Natančnejše informacije poda tvrdka Hartner v Murski Soboti. 1 — Kmetska zveza v Maribori dobiva iz vnogih občin iz Prekmurja pitanja, kak se ustanovi krajevna Kmetska zveza. Načelstvo Kmetske zveze v Maribori je z velkim veseljom sprejelo te žele i odgovarja na ta pitanja sledeče: Ustanovitev krajevne kmetske zveze je jako lehka. Trbe zbrati samo 10 kotrig, nato zazvati sestanek teh kotrig ino izvolili odbor krajevne Kmetske zveze. Odbor stoji iz: načelnika, podnačelnika, tajnika, blagajnika, dveh namestnikov i dveh preglednikov računov. Članarina znaša letno 5 Din. Sestanek se mora glasiti sreskomi poglavarstvi, izvoljeni odbor pa Kmetskoj zvezi v Maribori. Što želi pravila, naj se obrne na Kmetsko zvezo v Maribori, Aleksandrova cesta 6. — Korovci. Preminočo nedelo je igralski odsek cankovskoga prosvetnoga drüštva priredo tri igre: Pogodba k ženitvi, Zdaj sem, zdaj ta ino Kmet i avtomat. Igre so bile lepe i je lehko žao vsakomi, ki jih ne vido. Na mesto plesnih veselic priporočamo našoj mladini takše prireditve, ar ma od teh vsakši več haska. — Turnišče. Velka novost tak za občino kak za kroglino so mrtveška kola, štere je küpila občina za sprevode. Prvi je bio pelam 20 letni Kolar Jožef, šteroga je nepričaküvano pobrala smrt. — Bakovci. Velko veselje je zbüdila po celoj vesi novica, da dobimo še edno vučitelico. Kak se čüje, pride gdč. Benkovič. — V tork so sobočki žandarje zgrabili domačina Č., šteri je osumleni, da včino več tolvajij. Zvezanoga so odpelali v Soboto. Molitvene knige v našem domačem jeziki kak tüdi v kniževnoj slovenščini, v jako velkoj izberi i v vseh vrst vezavaj dobite najfalej pri ZVER IVAN knigovezari v Murskoj Soboti. 5 — 20 procentni boni. V „Slüžbenih Novinaj“ je bio objavleni zakon, da bodo valali 20 procentni boni do 17. marca toga leta, potem pa zgübijo vrednost. Što ma bone jih naj v tom časi spravi v red. Lehko se ponücajo za plačanje zaostale dače. Pri plačili dače se bodo 4 krone računale za 1 Din. To vala tüdi za vporabo potrdil na podlagi čl, 10. zakona o vojnoj škodi. Če ma što vekšo šumo na bonaj, kak mora plačati zaostanjene dače, lehko bone oda. — Dokležovje. V nedelo je zatisno oči 61 letni Štefan Balažič. Betežasti je bio celo leto, zadnje tedne so ga mantrale neznosne bolečine. Pokojni je bio dober oča i ga je vse spoštüvalo. — Velka starost. Najstarejši mož ne samo v Küpšincih, nego v celoj kroglini je 98 letni Matija Horvat! Če ravno je že stari, še itak rad hodi na senja. Razmi se, da tüdi k meši rad hodi. Ar je še preci močen, je vüpanje, da dosegne 100 let; če ne pride kaj nepričaküvanoga. — Strokovni tečaji. Potom sküpne obrtne zadruge v M. Soboti smo zvedeli, da priredi Urad za pospešüvanje obrti v Ljubljani za srez M. Sobota strokovne tečaje i to za čevlare, sabole i švelje. Što se šče udeležiti teh tečajov se naj javi pri obrtnoj zadrugi (dnevno med 11. i 12. vörov). Tečajov se lehko vdeležijo tüdi pomočniki i polnočnice. Občinski kmetijski odbori. V vseh 122 občinaj sreza Murska Sobota so zvoljeni občinski kmetijski odbori po predpisi novoga zakona o pospeševanji kmetijstva. Naloga teh odborov bo, da sküpno s sreskim kmetijskim odborom, ki bo v kratkom zvoljeni ino po navodilaj sreskoga kmetijskoga referenta včinijo vse ka bi moglo zvišati kmetijsko pridelavo i povekšati donosnost kmetovanja. Sredstva za to se bodo vzela en del iz občinskih kmetijskih skladov, en del pa se zaprosila banovina i kmetijsko ministrstvo za primerne prispevke. — Krog. Že dugo časa je čakala šola na novo ograjo, ar se je stara podirala i je bila tüdi inači takša, da šoli ne delala časti. Nazadnje je pričakala to srečo. Te dni je zgotovle- na nova ograja (late). Šola je z njov včasi dobila bole prijazno formo, — Pesja besnost 9. januara t. l. je vgrizno na Tišini nekši besen pes 5 lüdi, šteri so morali oditi v Pasteurov zavod v Celje. 15. t. m. pa je bio zgrableni v Laafeldi v Avstriji znova nekši besen pes, ki je zbežao iz tukajšnjoga sreza skoz Gederovec. Ar ne izklüčeno, da je tüdi te koga vgrizno, naj se vse osebe ki bi prišle ž njim v dotiko, prijavijo taki pri sreskom sanitetnom referenti v M. Soboti. Te grozoviti beteg je, če se pravočasno ne zdravi v Pasteurovom zavodi, neozdravliv. Zavolo teh slučajov besnosti je odredo srezki načelnik poostren pesji zapor za vse občine tišinskoga i cankovskoga žandarmer. okoliša i za občine Strukovci ino Pužavci. Verte psov opominamo, da se te odrebe držijo, da bo mogoče te nevarni beteg kem prle zatreti. — Dvodnevni kmetijski tečaji. Poleg šesttedenskoga zimskoga kmetijskoga tečaja, ki se vrši v Strükovcih priredi sresko načelstvo še šest dvodnevnih kmetijskih tečajov v Sledečih krajih: Püconci, Moščanci, Kramarovci, Rogaševci, G. Petrovci, Neradnovci. Predavali bodo najbolši strokovnjaki o sledečih predmetaj: polodelstvo i travništvo, živinoreja, sadjarstvo, gozdarstvo, veterinarstvo i kmetijsko pravo. — Preskrba dobrih valilnih belic. Sresko načelstvo je začnolo posebno akcijo, da si priskrbijo kmetovalci valilne belice kokoši štajerske fajte, ki je znana po svojoj dobroj nesnosti. Što žele belice küpiti, naj se obrne na svoj občinski kmetijski odbor, ki je dobo natenčno navodno. Smrtna nesreča. Devetnajstletni Jožef Nemec je že več let delao na ednoj žagi blüzi Tržiča. Lani ga je po neprevidnosti zgrabo remen i ga je tak poškodüvao, da je morao iti k zdravniki. Pred nedavnim je pá meo nesrečo. Zgrabo ga je remen, ga neseo do prosnic i ga od tam zagnao na tla. Dečko si je pri tom potro roko i nogo. Dobo je tüdi drüge močne poškodbe. Pelali so ga k doktori v Tržič, od tam pa v Ljubljano v bolnico. Pomoči za mladenca ne bilo. Komaj so njemi odrezali pravo roko, je vmro. 26. januara 1930. NOVINE 5 Književna slovenščina. ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Ruben, kaj naj storim? Ti Medijci so zblazneli; celo mizo so mi zrezali. Ne upam se oglasiti, in idi tudi ti, da te ne zagledajo . . . Na Rubenovih trepalnicah so se svetlikale solze. — Od poldne že umira in ne more umreti. — Reci jim, naj ne razbijajo in kričijo . . . Ta strašni ropot jo vedno vzbudi, ako zapre oči k smrti, a strašno trpi! Farnaspes ga je pomiloval. — Rašun bodi revi usmiljen . . . Poizkusim, morda utihnejo? Godcem bi namignil, da bi zbežali, a ne bodo šli, ker še niso dobili niti sekla, dasi že od mraka brenkajo na harfo in bi vsak zaslužil najmanj en Darijev zlat . . . Nevoljno je majal z glavo. — Idi, Ruben, bom že videl. — Zelo slabo od načelnika mesta, da to dovoli! — Ni tako, Ruben! Že za to malo gostilno pobirajo velik davek. Kserkses je mogočen in rabi mnogo denarja. Na ta način pride skupaj onih trinajstštirinajst talentov, kar se steče v zakladnico . . . Tod idi, da ne bo nesreče, jaz bom govoril z vojaki, — Gospod te blagoslovi! — je prikimal Hebrejec. — Hvala, Farnaspes. Napotil se je ven. — Hej! Opazili so ga. — Jud! — je kričal Bardija. — Stoj! Ruben se je ustrašil in bežal ven, toda Harpagos, prvi vojak, mu je zastavil pot. — Kam greš, pes? Stoj! Jaz sem Harpagos, iz Egbatane! Ha! Ali si že slišal o tem mestu? Kaj? Ruben se je tresel. Medijec se je z negotovim, pijanim glasom začel bahati; — Vedi, da je to mesto ustanovil kralj Deiokes, naš medijski kralj . . . Ti! Enakega mesta ni na vsem svetu. Sedem kamenitih zidov ga obdaja Hej, gostilničar, kaj šepečeš Bardiji? No, Jud . . . Sedem zidov ga obdaja in navznotraj je vsak zid višji od onega pred seboj . . . Ti, celo barve so različne! Stolp prvega zida je bel, drugega črn . . . hej, mir! . . . tretjega škrlatnordeč . . . ahá, Jud . . . četrtega plav, petega rdeč, šestega srebrn in sedmega zlat ko solnce . . . He? To je mesto sedmerih barv in zato sedmerih, ker je sedem planetov . . . Sedaj veš? — Da . . . Samo bodi tako dober, pusti. . — Kaj še! — Kaj me briga? — se je slišal Bardijev glas. — Ni moja! Ako bi bila vsaj Medijka ali Perzijka ali kake druge narodnosti, toda Judinja! . . . Glasno je zajuckal in kimal godcem. Ruben se je bolestno ozrl na njega in hotel oditi, toda Harpagos ga je nazaj potegnil. — Le hodi! — Pusti me . . . — Hodi, hodi! Vlekel ga je proti mizi. — Pusti me, prosim te . . . — Mati mu umira, — je posegel vmes gostilničar — pusti ga . . . — Ne pusti ga! — je kričal Bardija. — Lahko umrje tudi sama in za umirajočega je bolje, ako je sam . . . Mati! Kaj tudi vi imate mater, oh nesrečniki? Močno se je zasmejal in ga je sunil k mizi. — Pij! Harpagos mu je ponujal čašo. — No! Ruben je s strahom protestiral: — Ne! Ne smem! — In kdo je prepovedal? — Adonai — Bog? — In kdaj si govoril z njim? — Jaz ne; Mojzes je govoril z Njim in je v Njegovem imenu nam Hebrejcem prepovedal piti nečisto vino . . . Pusti me! Bardija je bil užaljen. — Kaj praviš? Da je to vino nečisto? Zakaj neki? Jud, norec si? Pij . . . — Ne bom pil! — Ali slišiš? — je zarenčal nad njim tudi Harpagos. — Pij! — Ni mi ga treba. Proti ustam mu ga je tiščal. — Pij! — Ne bom pil! In Ruben je odrinil od sebe čašo. — He-e? Ne boš pil? — Ne! — Toda ukazujem! — Meni Adonai zapoveduje. — In Kserkses? Bardija ga je zgrabil, a Ruben se je iztrgal iz močnih rok. Od boli je zaklical in je čašo izbil iz Harpagoseve roke. — On tudi . . . — No torej. Jaz sem Kserksov vojak in rečem, pij! — Ne bom pil! — Bardija, zgrabi ga! — Ne blaznita! — je miril gostilničar. — Pustita ga! — Zgrabi ga, Bardija! Bardija je zgrabil Rubena in začela sta se ruvati. Medijec ga je premagal in pritisnil na mizo. Harpagos se je krohotal. — Odpri mu usta! — V Adonaijevem imenu . . . je prosil Ruben — pustita me . . . ! — Kaj mi mar Adonai! — je zakričal Harpagos. — Moj bog je Ahuramazda. Odpri mu usta! — Jud! — sta tulila vojaka. Ruben je dirjal proti vratom. — Primi ga! Bardija ga je zgrabil. — Stoj. Ruben je zahropel in ga je vdaril v obraz. — Lopov! In je skočil skozi vrata. — Za njim! Tekla sta ven. — Zabodi ga. Ruben je ves zasopel tekel in je izginil med enimi vrati. — Tja je šel! 6 NOVINE 26. januara 1930. Za naše male. Što je najmočnejši? Ednok sta medved i vuk ležala za grmom i sta si pogučavala, što je na sveti najmočnejši. — Jaz sem najmočnejši! — se je gizdavo tukeo po prsaj medved. — Ne, stric medved — je odkimao vuk. — Najmočnejši je človek. Medved ne šteo vervati i je naročo vuki, naj njemi pokaže ednoga človeka. Mimo je šo stan kodiš. — To je človek? — je pitao medved. — Ne! To je že bio človek — je odgovoro vuk. Naskori potem je šo po cesti nekši dečak. — Ali je to človek? — Ne, te še komaj bo človek. Nazadnje je prijahao konjenik. — Vidiš, to je človek — se je oglaso vuk prle kak ga je medved pitao. Medved je skočo proti konji. Kda ga je konjenik zagledno, je začno strelati. Krugle so se odbijale od debele medvedove kože. Plüvle na mene - ga je zasmehüvao medved. Kda je konjenik vido, da z revolvov nikaj ne opravi, je skočo s konja i je potegno sablo. Začno je sekati po medvedi, tak da so kapali falački mesa z njega. — Oh, strašno me liže z jezikom — je zdehno medved i je pobegno. — Zdaj verjem, da je človek najmočnejši, — jé pravo vuki, kda sta se znova srečala. (Zapisala Kumin Olga, III. r. Krog.) Kak je dobo osel ime? Šesti den je lübi Bog stvoro vse živali. Kda je bio z delom gotov, jih je zbrao okoli sebe, da bi njim dao ime. Pravo jim je: ti si konj, ti krava, ti junec, ti vuk, ti lisica, ti veverica . . . tak so dobile vse živali ime. — Vütro pridite nazaj! — jim je zapovedao nazadnje — da bom, vido, ali si zapomni vsaka svoje ime. Živali so veselo razbežale, vsaka v svoj kraj. Med njimi je bila tüdi žival, šteroj zdaj pravimo „osel“ ali „somar“. Bila je lepa i Bog joj je dao jako lepo ime. Dugih vüh še ne mela. Drügi den so se živali zbrale. Vsaka je znala povedati svoje ime, samo tista ne, štera zdaj nosi ime „osel“. Lübi Bog se je nad njoj razčemero. Zgrabo jo je za vüha i jo sükao, tak da so se vüha nategnola. Med tem pa je pravo: Ti osel, ali si tak naglo pozabila svoje ime!? Od tistoga časa nosi ta žival ime osel in tüdi vüha so ostala na veke duga. V šoli. Vučiteo govori od domačih živali. — No, deca, imenüvali ste vse domače živali: konja, jünca, kravo, ovco, psa i mačko. Edne pa se neste spomnili: zanemarjena, zamazana je, kota se v blati i drče po sosidovom dvori? No, Gašparček, štera je ta? — To sem pa jaz — je odgovoro Gašparček sramežlivo. VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile objavlene v zadnjoj številki: 1. Ka vreče najbole nüca? (Dno.) 2. Ka je to: Mala sem, neznatna stvar, človeki v hasek i kvar? (Iskra.) 3. Štera je najmočnejša stvar? (Puž, ar nosí svojo hišo.) 4. Ka ma človek, Bog pa ne? (Brata.) 5. Dugo kak žrd, nevarno kak smrt, okroglo kak rešeto. Ka je to? (Stüdenec). Nove vganke. 1. Z bregov pride pa v morje odide. Ka je to? 2. Kde seno kosijo? 3. Ka se nemre z vilicami jesti? 4. Prečti i dobiš znam narodni pregovor! META KOVLEC Ka je mož te žene? — Otvoro sem nov sanatorij v Maribori, Gosposka ulica 49. (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kürjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko sunce, ultra-rdeča žarnica, tonizator. Izbira zdravnikov povolna. Cene zmerne. Primarij dr. Černič. Za smeh. Čüden jager. Marko: Ali je naš jager še izda tak raztrešeni? Franc: Samo ne pitaj! Včera je prineseo z jagrije domo dve ribi, dnes pa iz ribnika divjega zavca. V apoteki. Popolnoči zbüdi apotekara zvonenje. — Ka je? — prileti razdraženi apotekar k dveram. — Želodec me mantra pa nemrem spati. Dajte mi nekše zdravilo. — Sredi noči ste me premotili v spanji, čeravno bi vam pomagala kupica vroče vode. — A tak! No, hvala lepa! Vzemem raj vodo, kak zdravilo. Lehko noč! Odišeo je, apotekar pa je škripao z zobmi, ar je zobston vstano. Kravo je vikao. Dva prijatela sta si pogučavala od ednoga znanca. Prvi: No, kak ide tvojemi sosedi? Ali še izda telko pije? Drügi: Samo pűsti! Včera se je pa tak napio, da je kravo vikao. Zanimivosti. Kak fríške so živali? Vnogi mislijo, de je najhitrejša žival divji zavec, dognalo pa se je, da pes „hrt“ še friškejši i napravi na vöro do 50 kilometrov. Zavec pa prebeži na vöro največ do 40 kilometrov. Med najbole friške živali spadajo zvün hrta i zavca še lisica, antilopa i konj za dirke. Za temi pride vuk. Ka je najstrašnejše na zemli. Eden peržijski krao je ob nekšoj priliki k sebi pozvao tri najvekše modrijanê na sveti i jih je pitao, ka je po njihovom mišlenji na zemli najstrašnejše. Prvi je odgovoro: najstrašnejši je beteg. Drügi je pravo: najhüjše je postarati se. Tretji pa je po dugom premišlavanji odgovoro: najstrašnejše je to, če stoji človek pred smrtjov i njemi düšna vest v oči meče, da je bilo njegovo živlenje zgübleno. 26. januara 1930. NOVINE 7 Naši rojaki v S. Bethlehemi. Slovo g. Veren Klementa. Dne 14. decembra 1929. so zapüstili našo faro prilübleni naš g. pleb. P. Klement Veren. Na našoj slovenskoj fari sv. Jožefa so bili 7 let ino nekelko mesecov. Za te kratek čas so vnogo včinoli za faro. Gori so dali zozidati novo šolo. Kda je bila šola gotova, so ne meli mira, liki so prosili i spravili Slovenske sestre sv. Frančiška. Vsigdar so meli to idejo, naj deca ne pozabijo svojega materinskoga jezika. Faro so tüdi lepo vredili, ka je edna od najbole vrejenih far v Bethlehemi. Pri odhodi njim je Marijina drüžba, pripravila lepi banket. Tü se je vidlo na kelko so bili P. Klement prilübleni med svojimi farniki. Cerkveni dom je bio pun. Vsaki je želo, ka bi bar edno reč mogeo s P. Klementom spregovoriti. Najžmetnej nam je bilo te, kda so seli v automobil i se pelali na postajo. Pred župniščom so se deca vrendala v špalir. Starejši so tüdi vsi bili navzoči, šteri so ne mogli delati. Oko vsakoga se zarosilo pa smo jokali za svojim dobrim plebanošom. Nešterni farnicje so svojega bivšega plebanoša sprevodili do NewYorka. Igra. Na sveti den so mela naša šolska deca jako lepo igro. Starišje pa tüdi drügi so prišli v tak lepom števili, ka najstarejši farnicje ne pomlijo, ka bi telko lüdi bilo. Nasmejali smo se od srca Ferenci, šteri je prišeo iz staroga kraja. Angleški je ne znao, lačen je pa jako bio te je pa šo v edno gostilno. Kda je prišeo notri, kelnar ga je pitao, ka želej. Ferenc ga je ne razmo, liki je njemi samo kazao, ka je lačen. Kelnar njemi nato začno nositi jelo za jelom, tak dugo, ka je že Ferenc čemeren gratao i kregao se ž njim. Če se bole kregao, več njemi je prineseo, tak ka si je Ferenc zgučao : več se nemo kregao, ar lekaj naša vsaka božna reč v angleškom pomeni novo jesti. Med igrov je svirala godba. Po igri je pa bila veselica. Novi plebanoš v S. Bethlehemi. Na mesto odhajajočega g. Veren Klementa so prišli na njihovo mesto za düšnoga pastéra preč. g Horvat Egidij, goreči dühovnik i veren sin naše slovenske zemle, ki bodo po stopnjaj g. Verena hodili i se aldü- vali za naše lüdstvo v tühinskom orsagi. Vüpamo se, ka jih bo bogalo. Novi gospod so začeli goreče širiti naše liste i njihov trüd ne bio zaman : povekšalo se je število naročnikov. Razgled po domovini. Elektrika na Cveni. Naš sosedni Cven je znameniti po tom, da si je med vsemi kroglinskimi občinami prvi dao napelati elektriko. Največ zaslug ma zato veleposestnik Mursa na Spodnjem Krapji. Grozna smrt v prepadi. Lorar Matija Perc je hodo po svojem opravkih. Z njim je bio majstrov sin Stanko. Kda sta šla ob Savi po nekšem grebeni, se je Perc poškalo i se je začno kotati v prepad. Kotao se je kakših 200 metrov globoko. Med kotaniom si je razbio glavo i je za par hipov vmro. Prva doktorica gospodarskotrgovske znanosti. Na visokoj šoli v Zagrebi je postala doktorica za gospodarsko-trgovske znanosti gospa Marija klobučar. Ona je v Jugoslaviji prva doktorica te vrste. Vlomilec v farofi. Preminočo nedelo po noči je neznani tolvaj obiskao farov v Sodražici. Prerezao je okno i se je potegno v pisarno, kde je blagajna posojilnice. Preiskao je vse kote i tak je našeo klüče od blagajne. Sreča v nesreči je bila, da je meo g. plebanoš papirnate peneze v spalnici pri sebi. Tolvaj je odneseo kovane peneze, par zlatnikov i srebrnikov pa tüdi plebanošov red sv. Save. Smrt 110 letnoga starca. V Sarajevi je vmro Mikloč Rožič v 110 leti starosti. Bio je najstarejši Sarajevčan. Velka nesreča. Na progi med Lousville i Nashyilla sta vküpvdarila dva vlaka. Pri tom sta zgübila živlenje 2 Potnika, do 40 pa jih je bilo ranjenih. Razbojniški napad na vlak. Iz Pariza poročajo, da je okoli 200 kitajskih razbojnikov stavilo vlak. Šteli so potnike oropati. Ar pa je bio vlak močno zavarüvani, svoje nakanenje neso mogli zvršiti. Stalin — častni šoštar. Delavci fabrike za obüvalo v Tiflisi so imenüvali Stalina, preds. sovjetske vlade v Rusiji za častnoga šoštara. Grobni spomenik brez mrtveca. Varaš Trident na Francuskom je meo te dni senzacijo, kakših je dnesden več. Leta 1916 je v vojski paemino nekši Angelik Paris. Vsi so mislili, da je mrtev i so njemi na vojaškom pokopališči postavili spomenik. V teh letaj so domači na zgüblenoga sina popunoma pozabili. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, ka jih je nezgrüntano razveselilo. Dobili so od njega pismo. Piše jim, da je bio zgrableni i odpelani v Sibirijo. Tam se je spoznao z mladov Rusinjov i se je ž njov oženo. V svojoj novoj domovini je zadovolen, samo svoje stariše bi rad vido. Najvekši zvon v Rusiji raztopleni. Kak smo že poročali, je sovjetska vlada napovedala smrtni boj zvonom. Boj se je že začno. Zvonovje romajo v ogenj, da jih raztopijo. Ta žalostna usoda je zadela tüdi zvon v Kijevi, ki je bio najvekši zvon i je vagao 65.000 kil. Tretjega januara so ga raztopili. Podpirajte i čtite „NOVINE!“ Iz sveta. Püšpek zgrabo razbojnika. Velko občüdüvanje je zbüdilo junaštvo püšpeka dr. Antona Majera. Püšpek se je pelao iz Vel. Varadina domo v Arad Szent Marton. Naednok 8 NOVINE 26. januara 1930. je začüo iz jarka ob cesti Zazavanje na pomoč. Kda se je zgledno iz kočije, je vido v jarki deklico, prek njiv pa je bežao nekši moški. Püšpek je zapovedao kočiši, naj tira za njim. Kočija je v blati vojzuola. Püšpek je nato skočo dol, vzeo je kočiši revolvo i je bežao za beguncom. Ar se mož ne šteo staviti, je püšpek parkrat strelo za njim. Tirala sta se dale, dokeč püšpek ne zgrabo neznanoga moža. Za njim je pribežao tüdi kočiš. Moža sta zvezala i ga spravila na policijo. Tam se je zvedelo, da je junaški püšpek zgrabo jako nevarnoga cigana, ki je oropav že več lüdi i je tüdi deklico šteo oropati. Velka zrakoplovska nesreča. Iz Kalifornije poročajo, da je iz 150 meterske višine spadno v vodo eden zrakoplov. Pri toj priliki je zgübilo živlenje 16 lüdi. 300 zdavanj eden den. Tisti den, kda je skleno zakon italjanski prestolonaslednik Umberto s princezinjom Marijov Jose, je bilo v Rimi še 300 drügih zdavanj. V Rimi je navadno dnevno 30 zdavanj i tak jih je je bilo te den desetkrat več. Kmet, kde je tvoja pravica? Našim kmetovalcom trbe večinoma jako prigovarjati, da včinijo i žrtvüjejo kaj za svojo izobrazbo i v svojo obrambo. Šimfajo i se čemerijo vnogi, da bi se zgenoli i si pomagali, jih žmetno pridobiš. Dnes podamo en vzgled v razmištanje tistim kmetovalcom, ki ščejo razmišlavati i tistim sinom, šterim svet i stališ ne vzeo lübezni i spoštüvanja do rojstnoga doma. Stavimo pitanje: „Kmet, gde je tvoja pravica?“ Naši državni uradniki majo svoj uradniški zakon, ki jim določa vse pravice. Odvetniki majo svojo zbornico, majo svoj odvetniški tarif, majo svoj odvetniški zakon. Država ma svoj zakon o zaščiti države, trgovci majo svoje posebne zakone, obrtniki svoje v zaščito obrti; tüdi delavci majo — gotovo jim to vsaki privošči — svoje zakone v zaščito dela, delovnoga časa itd. Ka pa maš ti kmetovalec? Kde je tvoje vrejeno i zasigurano kmetsko pravo?! Kde zaščita tvojega stana i zaščita pri zvršavanji poklica?! Kde zakonita ureditev tvojega razmerja do drügih stanov? Kde zasiguran z za- konom tebi i tvojoj deci obstoj za slučaj betega, starosti i onemoglosti? Kde je kmetovalcov eksistenčni minimum? Kde užitkari i kmetovalcovomi delavci i dekli za starost zasigurana streha i najskromnejše živlenje? Kde je z zakonom preskrbleno za strokovno kmetijsko izobrazbo? Kde zaščita pridelkov? Kde zaščita za slučaj živalskih betegov, naravnih nezgod? Sto i sto je šče drügih pitanj, štera bi lehko stavili. Žalili pa neso rešena ta pitanja? Ar ne zavesti sküpnosti. Kmet se zanje v zemlo pa dela i slüži vsem, samo sebi najmenje. „kmetska zveza“ si je stavila kak svojo nalogo, našega kmetovalca strokovno organizirati, reševati pitanja, štera smo naračunali, zednim opominali, ka nas čaka, če ne dobre organizacije i stanovitnosti. Iz česa je človeško telo. Naše čonte. Ka je pri velkih zidinaj stebrovje, to so pri človeki (tüdi pri živali) čonte (okostje). One so za telo stebri, ki je držijo, da se ne zrüši. Čontevje (okostje) v človeki se deli na več sköpin. Pred vsem ločimo tri vekše sküpine: lobanjo, hrbtenico i končnice (noge i roke). Te sküpine so med seov zvezane i edna brez drüge nemre živeti i slüžiti svojemi nameni. Če bi šteli na tenci popisati te tri sküpine, bi nücali dosta časa i prostora, čtiteli pa ne bi meli dosta haska, ar bi bilo dugočasno i vsega niti razmili ne bi. Zato popišemo samo to, ka bo gotovo zanimalo vsakoga čtitela. Lobanjo je večina čtitelov že videla, jeli? Što jo gleda, si misli, da obstoji z lalokov vred k vekšemi iz dveh čont. To pa je velikanska zmota, ar je lobanja zraščena iz nikaj menje kak 29 čont. — Eh, gospodi se senja, kda to pišejo — bote kimali z glavami. Ne, ne senja se njemi, ar se je dobro mujo, nego istina je, da je v našoj lobanji 29 čont. Izmed teh 29 čont jih je: 8 v temeni, 15 v ličnih čontaj, 6 pa v vühaj. Šinjek veže lobanjo s hrbtenicov, ki je glavna opora človeškoga tela. Že s toga, da se šinjek lehko süče na pravo i levo ino se pregiba gor i dol, lehko vidimo, da ne iz edne čonte. Ino istinsko ma šinjek 7 čontnih vretenc. Hrbet pa jih 26, včasi 27. Ta vretenca prepletena z žilami i mišicami tak da se lepo vküp držijo. Na hrbtenico so pritrjena rebra, šterih ma vsakši človek 12 parov. Od rok i nog ne bomo na tenci govorili, Zadostüje naj dognanje, da obstoji vsaka roka z ramov vred iz 30 čont, ravnotak tüdi noga iz 30 čont. Čonte so zgrajene iz različnih snovi, velke važnosti med temi je vapno, ar ravno ono da čontam trdoto. Ka se tiče moči čont, spomenemo samo edno dognanje znanstvenikov; naime to, da zdrava piščal (čonta ki je med kolenom i gležnjom) lehko nosi 1650 kg (polsedenajst metrov) žmečave. Po vsem tem vidimo, da je istinsko to, ka kelkokrat pravimo, kda se ščemo malo poštimati; naime „ve sem pa ne iz repe“. Za hišo i dom. V dnevaj kolin. Eden najbole veselih dnevov za kmečko hišo je, kda zacvili brav. To je nekše vrste domači svetek. Vse je veselo, posebno pa deca. Küharice švicajo i se trüdijo, da bi skühali kem bolšo kisilo župo i „bujto repo“. Napraviti pa se da tüdi več drügih dobrih jedi. Nešterne spomenemo na tom mesti. Ocvrta jetra. Napravijo se na sledeči način: Jetra se razrežejo na eden prst debele i duge falačke. Pripravi se pšenična mela, zmeša se belak i žučak jajca i se razkučejo posüšene krühove drobtine. Tej falački se povalajo v meli, nato v zmešanom belaki i žučaki, nazadnje v razkučenih drobtinaj. Potem se ocvrejo v masti. K ocvrtim jetram paše kisila repa ali kakša šalata. Svinjska glava s kašov. V lonec se vlije do dva litra vode, v njo dene do frtao kile glave. To se küha tak dugo, da voda zavre. Potem se da notri še falaček mrkevce, par zrn celoga popra, koren od petrežela i malo česneka. Vse to se osoli. Kda se glava sküha, se župa precedi i se v njo dene do frtao litra kaše. Kda je kaša skühana, se siple v skledo. Kühano meso se razreže i se potrosi po kaši. Hrbet s hrenovicov. Jako dobra jed je kühani hrbet. Napravi se čisto navadno. Kühat se dene par hrbtnih vretenc. Kda so kühana, se da meso s čuntami vred na sto. K mesi se napravi hren na vrlimi. 26. januara 1930. NOVINE 9 Gospodarstvo Vinko Nemeš: Od kokoši jajčaric. Tá naša skoro najpozadnjejša gospodarska stvar nam je v denéšnjem časi tüdi lehko dobičkanosna če le malo pazke obrnemo na njo i to: Dnes, da naše zrnje tak slabe cene ma, si je dobro pomagati na drügi način, od šteroga bi meli več haska. Tak je to napriliko zdaj pri küraj. Kokoš se preživla ne samo z zrnjom, nego tüdi z drügimi odpadki ali pridelki, štere ona dobro poplača če pravilno ravnamo ž njov. 1.) Prvo, na ka moramo paziti pri küraj je, da si spravimo ednoga kokota zdrave fajte, da očisti krv domačih kokoši. 2.) Pazko moramo meti na to, štera kokoš je najbolša jajčarica, da naprej od tiste kokoši zbiramo jajca za valjenje. To tak dugo delamo, da nazadnje opazimo, ka je naše delo ne bilo brez haska. 3.) Pri valjenji moramo gledati, da se zgodi v meseci márci. Iz takših picekov, postánejo na jesen kokoši. Priporočivo je toga se držati i največ picekov gojiti na sprotlike. 4.) Ka se tiče hrane, se priporoča sledeče: Predpoldnom naj se küram davlejo spárjeni ali kühani zdrobleni krumpli, k šterim se pomeša malo ribje mele i otrobov. Popoldnevi pa morajo dobiti kokoši zrnje, Najbolša je pšenica, ječmen, po zimi pa kukorca. Najbolša umetna hrana je pa za nesne kokoši po zimskom časi „prominul“. Gospodinja ma od belic skoro največ haska. Za sol, žajfo, špice, sladkor, kvas itd. nüca peneze. Dobi jih od odaje belic. Štera gospodinja pa šče meti hasek od svojih kokoši, mora tüdi skrbeti za nje. Zato pa na delo, dokeč ne bo zadovolivoga uspeha! J. CASAR: Zadružništvo. Pravice kotrig. Kotrige majo pravico, da: 1.) plodonosno nalagajo v zadrugi hranilne vloge i vloge na tekoči račun, 2.) poslüžiti se smejo vseh drügih naprav, štere osnüje in zvršüje je zadruga v svojem delokrogi po pra- vilaj. Takše naprave so küpüvanje kmetskih potrebščin (mašin, plüg, brana itd.), odavanje kmetskih pridelkov i posredüvanje pri teh trgovskih poslaj i da se smejo udeležiti navukov, predavanj i razgovorov, štere zadruga priredi, 3.) udeležüjejo se občnih zborov i tam glasüjejo in se posvetüjejo. Pravica glasovanja i posvetovanja se pa zgübi z dnevom, kda kotriga prostovolno vö stopi iz zadruge, kda jo izklüčijo itd., ne pa komaj na konci poslovnoga leta, v šterom članstvo henja, 4.) smejo zahtevati prepis pravil z vsemi spremembami (če so kakše nastanole) i prepis letnoga računa. (Stroške za prepis pa nosi kotriga sama), 5.) da si najmlejo pri zadrugi posojila, v kelko to dopüščajo njena sredstva. Kotrige zadruge se izkažejo s članskov knigicov. Dužnosti kotrig. Vsakša kotriga je dužna, da: 1. plača po pravilaj določeni delež i pristopnino ali pa da doplača delež, če je bio v slučaji zgübe odpisani, 2.) v slučaji konkurza ali likvidacije dobro stoji za vse zadružne obveznosti, kak to določajo pravila ali s celim svojim imanjom, ali pa s prle določenov šumov (neomejena ali omejena zaveza), če za pokritje zgübe ne bi zadostovali rezervni zakladi, deleži ali kakše drügo premoženje zadruge. Proti vüpnikom zadruge z neomejenov zavezov dobro stojijo tüdi kotrige, ki so vö stopile i herbašje kotrig, ki so mrle za vse one obveznosti, ki so sklenjene do tistoga časa, kda je prenehalo njihovo članstvo (§ 55 zadr. zak.). Tožbe proti zadružnikom (proti herbašom) zavolo terjatev do zadruge zastarajo po 2 letaj po razdrüžitvi zadruge ali po prenehanji članstva, če je ne za take terjatve določena kračiša doba zastaranja. Doba zastaranja se začne z dnevom, kda je bila razdrüžitev vpisana v zadrüžni register ali pa z dnevom, s šterim je bilo vpisano prenehanje članstva v imenik zadrüžnikov pri zadrugaj z neomejenov zavezov (§ 73 zadr. zak.). Prim. tüdi § 74, 95. Pri zadrugaj z omejenov zavezov trpi jamstvo kotrige, štera je vö stopila, ešče edno leto po preteki tistoga poslovnoga leta, v šterom je članstvo prenehalo, če je v pravilaj ne določena dugša doba jamstva (§ 78 zadr. zak.), 3. ) da spolnjüjejo določbe pra- vil, predpise poslovnoga reda i sklepe občnih zborov i da skrbijo za ugled zadruge. (Dale sledi.) Cene: Penezi (23. jan.): dolar Din 56·30, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7·90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50. Živína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din 4—8, teoci Din. 16—16·50, svinje Din. 16—16·50 (debele do 18 Din.) Cene v Maribori so za spoznanje bolše. V Beči se je odavala živina: biki i jünci od 8.50 do 12 Din. (jako debeli do 14 Din.) Zrnje: pšenica Din. 190, žito Din. 160, kukorca Din. 150—160, krumpli. Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150 črešnjevec Din. 350, mešani Din. 225. Cene v Ljubljani: pšenica Din. 250, žito Din 210, kukorca Din. 180. Novi Sad: pšenica Din. 200— 205, kukorca Din. 100 — 110. Budapešta: pšenica Din. 220 — 255, žito Din. 135—140, kukorca Din. 135. Odam 4 k. s. Bencin motor z cirkular žagov v dobrom stani po ugodnoj ceni HORVATH JANEZ strojni klüčavničar Murska Sobota. Na odajo je dobro ohranjeni 3/4 bajs. Što ga šče küpiti se naj zglasi pri VAGNER, Sebeborci. Pošta upravništva. Lük J. Domajinci. Od lani se računa 15 din. na letos zato, ka ste lani telko več plačali. Vaših Novin ne računamo. Kalendarov nemamo več. Šimon Št. Šülinci. Kalendare smo samo za naročnike M. Lista poslali; več jih nega zdaj. Ki majo liste so je vsi dobili, za polovično ceno jih nega več. Kozic Janoš, Pertoča. Za polovično ceno nega kalendarov več. 10 smo jih pa poslali g. Hahni. Tam čakajo že en mesec. Naročene Novine dali poslati. Žilavec Jožef, Tropovci. Kovačič Franci davajte to leto brezplačno Novine i Marijin List, zato ka je lani več plačao z Nemčije. Drobetz Štefan, Wien. Najlepša hvala za bogato naročnino, ki smo prejeli lani pa letos znova še v vekšoj meri. Gomboši Karol, Šalamenci. Fujs Jožefi daj celo leto brezplačno Novine i na konci leta šče kalendar pa Novine leta 1931. do konca juna pa kalendar. Telko je več plačao iz Nemčije. Svetec J. Berovo Celoletno naročnino z zahvalnostjov sprejeli. Berta- 10 NOVINE 26. januara 1930. lanič M. Krajna. Vse plačano na lansko leto. Bagari Jožef, Bakovci 149. Pišete, ka mate potrebne kvalifikacije i poleg toga ste šče v siromaštvi, pa li nemrete priti ne do agrarne zemle, ne do kakše slüžbe. Krivice se vam godijo, pravite. Mi verjemo, ka je tak. Ali edno pa li ne verjemo. Toga ne, ka ne bi bila ešče vekša krivica sirote zato ne podpirati, ka se vam krivica godi. So sirote krive, če se vam krivica godi!? Dajte na zadnje pitanje odgovor! Gjergjek J. Kovačevci. Kalendar je že odposlani na Francusko. Sukič Marija, Martinje 15. Mi smo sprejeli marca 17. Din. 200 ino jula 21. Din. 105. Tak je vse poravnano. Hvala lepa, da so pokojni širili naše liste i si niti svojega ne odračunali, nego ga plačati. Zato vam naj da novi širiteo letos brezplačno Novine i M. List. Tistih 170 din, ka je bilo naznanjeno v 2. številki, nese je tikalo Kozar Števana, k drügomi imeni bi moglo biti štampano, štero je vöostalo. Mamo na jezero naročnikov, nemremo njim zavolo drage poštnine pisati, zato njim vse moramo naznaniti v Novinaj. Kozar Štefan, Martinje. Ka je više naznanjeno Sukič Mariji, se naznanja tüdi vam. Pisalni stroj prvovrsten — popolnoma nov — odam za izjemno ceno Din 5000 ali zamenjam za staroga. ŠORŠAK Maribor, Majstrova 18 Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLACEK v Murskoj Soboti Lendavska c. 13. Prek od židovske cerkvi 2 Oda se grajščina 84 plüge za 1.100.000 Din., gostilna, mesaríja 18 plügov za 1.400.000 Din., gostilna 2 plüga 60.000 Din, umetni mlin za 90.000 Din., posestvo 18 plügov za 150.000 Din., hiša za pekarijo pri cerkvi 10 plügov. Da se trgovska hiša pri cerkvi na več let v najem. Brezplačna pojasnila daje: REALITETNA PISARNA SLIVAR Ljutomer. 1 Mlinarski Vajenec, tüdi z takojšnjim nastopom, se išče. Zglasiti se v Prekmurskoj tiskarni. 2 K odaji je v Dolnjoj Lendavi v goraj poleg grada poldrügi plüg njive i goric s hišov i kletjov vred. Vse je s črepom pokrito. Küpci naj se javijo v ŽIŽKIH, hš. 23. 1 Vživanje nego s prevdarkom! Če ščete, da Vam bode telovna nega vživanje i če zbérate s prevdarkom, te bodete vzeli Fellerove Elsažajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih zdravilnih sestavinah: „Elsa“-žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fino za najnežnejšo kožo. ,,Elsa“-žajfa iz lilijine kreme, blagih svilnatih pen, divnoga dišca. ,,Elsa“-žajfa iz zučaka, najbokše za deco, popunoma nevtralno. „Elsa“-žajfo glicerínsko, nenadomestlivo za razpokane roke. „Elsa“-boraksovo žajfo, izvrstnoga delüvanja proti sunčnim pe gam i t. d. „Elsa“-katranovo žajfo za rast vlasi, za neškodlivo razküžavanje. ,,Elsa“-žajfa za britje, napravi britje zabavno. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penez pošle naprej, po povzetji 62 Din. „Elsa“-Creme-pomada proti sunčnim pegam i nečistostim kože, za pametno nego kože „Elsa“-pomada za rast vlasi, krepi vlasišče, pomlajüje vlase. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsadont pasta, ki vstvarja čiste zobe, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsapreparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Vse blago ceneje predavati a vendar dobavili v najbokšoj kakovosti more svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24x11½ cm, z l0 gübami na mehi,v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke H. SUTTNER. LJUBLJANA št. 945. Včelarji pozor! TRČANICE za med, PANJE, UMETNE SATNICEkakcelo ostalo čebelarsko orodje izdelüje v prvorazrednoj izpelavi JUGOSLOVANSKA ČEBELARSKA INDUSTRIJA L. RITZMANN v NOVOM VRBASI Dunavska Banovina Vsak včelar dobi na zahtevo brezplačno i poštnine prosto naš najnovejši slovenski cenik za leti 1930/31 šteri obsega 80 strani z 220 slikami. 2 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.