Pomurski
MURSKA SOBOTA, 6. JULIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 26 Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
VELIČASTNA PROSLAVA 20-LETNICE REVOLUCIJE V TITOVEM UŽICU
V ponedeljek se je začela v Titovem Užicu osrednja jugoslovanska proslava 20-letnice revolucije. Velika množica prebivalcev iz Užica in okolice, pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije se je zbrala na Partizanskem trgu. Ob enajstih dopoldne ob svečanem odkritju spomenika Titu je o pomenu tega dogodka in o veličini naše revolucije govoril tov. Aleksander Ranković.
Svečanosti so se udeležili razen najvišjih državnih in političnih voditeljev člani diplomatskega zbora, predstavniki vojaških misij zavezniških držav v minuli vojni, parlamentarna delegacija ZAR, predstavniki tujih organizacij bivših borcev in drugi.
Popoldne so na partizanskem pokopališču v Titovem Užicu položili venec generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza-Tita. Venec sta položila
ob navzočnosti Aleksandra Rankoviča in velike množice Petar Stambolič in Ivan Krajačič.
Malo prej so položili venec CK ZKJ na pokopališču padlih partizanov Užiškega delavskega, bataljona, ki so padli leta 1941, ko so krili umik Vrhovnega štaba in ranjencev, ki so se umikali pred neprimerno močnejšim sovražnikom iz Užiške republike.
Popoldne so svečano odprli tudi »Muzej vstaje 1941«. Ob otvoritvi je govoril generalpolkovnik Otmar Kreačič.
Zvečer je bila v navzočnosti številnih domačih in tujih gostov svečana akademija.
V torek dopoldne je v Titovem Užicu pričakalo predsed-
nika Tita  na žgočem soncu več kot dve sto tisoč ljudi. Množica je vzvalovala kot morje in med tem, ko je Tito 50 metrov nad ravnino pregledal častni bataljon, je preglasila vzklikanje Titu-heroju pesem, ki so jo peli partizani, pesem, ki jo poje vsa domovina iz Slavnih let naše borbe: »Druže Tito, mi ti se kunemo...«
Bilo je ob 11. uri, ko se je Tito napotil proti tribuni. Preden je stopil na govorniški oder, je pred tribuno stisnil roke starim borcem, narodnim
herojem, nato pa vsem skupaj še enkrat odzdravil z roko na prisrčne dobrodošlice in vzklikanje. Ko se je potem Tito pojavil na tribuni in ga je pozdravil Jovan Veselinov, dolgo ni mogel do besede. Velikanska množica je z vsem žarom izpovedovala svojo radost, ki jo je potem znova in znova izražala z vzklikanjem ob Titovih besedah. Titove zaključne besede so po končanem zborovanju ljudje še dolgo pozdravljali in spet se je oglasila pesem: »Druže Tito, mi ti se kanemo ...«
Po zborovanju v Krčagovu si je predsednik Tito s svojim spremstvom ogledal novi »Muzej vstaje 1941«. Po obisku v muzeju je Tito med navdušenimi Užičani odšel na Partizanski trg in si ga ogledal, od tam pa se je odpeljal v prijazno zeleno dolinico ob Tamindii, kakšnih deset minut od Titovih Užic. Tam je v odprtem paviljonu sprejel parlamentarno delegacijo ZAR. Po krajšem razgovoru pa se je rokoval še z drugimi gosti na proslavi. Predsedniku Titu je ob  tej priložnosti generalni sekretar svetovne federacije bivših borcev izročil spomenico, ki jih bo podelila ta organizacija ob desetletnici svojega obstoja vsem šefom držav, ki so v njej včlanjeni. Predsednik Tito, ki je prvi sprejel
to spomenico, se je s toplimi besedami zahvalil. Potem pa je stisnil roko še tujim delegatom organizacij bivših borcev, ki so prisostvovale nedavnemu kongresu v Beogradu.
Prav tam, v zelenju nad Tamindjo, je nato predsednik užiške občine izročil predsedniku Titu dragocen dar Užičanov: Vseh 18 številk »Borbe», ki so izšle v času užiške republike. Po kosilu, ki se ga je udeležilo veliko število gostov, se je predsednik Tito poslovil od gostov in s Svojim spremstvom odpeljal proti Zlatiboru. Titovo Užice pa je praznovalo naprej. Na prepolnih ulicah, trgih, parkih in okrog tabornih ognjev.
Predsednik Tito med govorom	(Telefoto)
SVEČANE PROSLAVE DNEVA BORCA V SLOVENIJI
Po vseh krajih Slovenije so te dni bile proslave Dneva borca, katerim so prisostvovali -številni borci in aktivisti NOB. V ponedeljek zvečer so v Črnomlju prisostvovali odkritju spominske ploščo na stavbi, kjer je od junija 1944 do maja 1945 deloval okrožni narodnoosvobodilni odbor. V sredo dopoldan pa so ob navzočnosti predstavnikov oblasti in družbenih organizacij in ostalih udeležencev odkrili na Gričku spomenik žrtvam revolucije. Številne množične proslave so bile tudi v drugih krajih Dolenjske. V Kostanjevici na Krki so dopoldne svečano odprli nove prostore obrata industrije perila Novo mesto, v Šentjerneju so odkrili spomenik padlim borcem, v Šmarjeti pa so odkrili prapor krajevne organizacije ZB. Manjše proslave so bile tudi v drugih krajih Dolenjske.
Praznovanja ob 20. obletnici revolucije so dosegla na Gorenjskem svoj višek na proslavi na Poljanah nad Jesenicami. Program na proslavi je bil nekajdneven. Tako so na Poljanah odkrili naraven spomenik petih skal, ki predstavlja sestanek ilegalcev. Največja proslava na Goričkem je bila v Renčah, kjer je bila 8. julija 1941 prva konferenca OF za Slovensko primorje. Na tej proslavi je govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, organizator narodnoosvobodilnega gibanja v tem kraju. Več kot tisoč prvoborcev se je zbralo tudi v partizanskem Cerknu.
Osrednja proslava ljubljanskega okraja ob Dnevu borca je bila
v gozdu pod prvo vasjo na Slovenskem, ki je 1941. leta zgorela v plamenih kot prva žrtev okupatorja. Zborovalni prostor je bil v gozdu pod Rašico. Nekaj toplih besed o velikih dneh revolucije in zibelki upora na Slovenskem — partizanski Rašici, je spregovoril narodni heroj, polkovnik Mirko
Jerman, nakar je sledil pester program.
Dan borca so slovesno projslavili hkrati z Dneovom slovenskih rudarjev v Zasavju. Zagorjani so pohiteli na Pleše, ker je bila osrednja proslava 20. obletnice revolucije, Trboveljčani pa so praznovali na Predmeji.
Proslave v Lendavi, Petrovcih in Beltincih
V Gornji Petrovcih je bila proslava ob Dnevu borca že v nedeljo dopoldne prišli. Kakor znano, bo osrednja občinska proslava 20. obletnice revolucije v G. Petrovcih jeseni. V ponedeljek dopoldne pa je krenila iz G. Petrovec na Vanečo po poteh partizanov partizanska patrulja, ki je ponesla s seboj vence in cvetje. Partizanskega srečanja na Vaneči se je udeležlo mnogo ljudi tudi iz petrovsko-šalovske občine.
V ponedeljek zvečer je bila v Lendavi akademija v čast 20. obletnice revolucije, tega dne ob 21. uri pa so priredili v Lendavskih goricah v čast 20. obletnice revolucije krajši priložnostni program. Na Dan borca je v Lendavi občinski odbor Zveze borcev pogostil vse otroke padlih borcev. Predstavniki krajevnih organizacij iz Turnišča pa so položili na grob narodnega heroja Stefana KovačaMarka vence, člani krajevnega odbora Zveze borcev iz Hotize so obiskali pripadnike JLA na karavli ob meji v Lendavi.
Ob koncu minulega tedna pa
so v Lendavi lepo proslavili Dan rudarjev. V ponedeljek je delovni kolektiv Plinarne odprl novi obrat za proizvodnjo hladilnikov himo. S tem delovnim uspehom je kolektiv najlepše proslavil 20. obletnico revolucije in letošnji Dan borca.
V ponedeljek zvečer je bila v Beltincih ob Dnevu borca akademija. Na proslavi je nastopil pevski zbor, na sporedu pa je bilo tudi nekaj recitacij. Slavnostni govor je imel tov. Koloman Balažič, pisatelj prvoborec Ferdo Godina pa je bral svoje spomine iz NOB.
Uspela proslava Dneva borca je bila v nedeljo tudi v Gančanih. Proslavo je organizirala mladina. Na proslavi so počastili tudi spomin narodnega heroja Štefana Kovača-Marka. Proslava je bila na mestu, kjer je padel Stefan Kovača. Ob tej priložnosti je mladina iz Gančan izvedla kratek kulturni program, nato pa položila vence in cvetje. Proslave se je udeležila večina vaščanov iz Gančan.
Velike priprave na osrednjo proslavo vstaje slovenskega naroda
Republiški odbor za proslavo 20. obletnice revolucije že dalj časa skrbno pripravlja osrednjo republiško proslavo, ki bo 21. julija zvečer na preurejenem prostoru v Tivoliju v Ljubljani. Na velikem zemljišču, ki bo merilo približno 6 ha, bo prostora za 250.000 ljudi. V središčuu zborovalnega prostora bo 60 m visok stolp za žaromete, ki bodo razsvetljevali vso okolico. Začeli so tudi z vrsto komunalnih del, ki bodo pripomogla, da bo ves prostor dobil svečano lice, in tudi olepšala izgled mesta. Doslej so že porušili nekatere objekte in dokončujejo novo cesto ter parkirni prostor ob njej.
Odbor je že tudi sprejel okvirni program prireditev, ki bodo tega dne pred zborovanjem in po njem. Opera bo na odprtem odru Ljubljanskega festivala v Križankah priredila skrajšano predstavo »Prodane neveste«, Drama in Mestno gledališče pripravljata improvizirano predstavo na prostem »SNG na osvobojenem ozemlju, Lutkovno gledališče dve igrici, nadalje se pripravljajo na nastope pevski zbori in orkestri. Vsi muzeji, galerije in razstave bodo tega dne odprte vse do polnoči. Ponoči bo tudi z ljubljanskega gradu, nebotičnika, iz Tivolija ter posebnega helikopterja prirejen doslej največji ognjemet, kar jih je Ljubljana imela.
Po vsej Sloveniji so tudi zelo živahne priprave za  udeležbo na proslavi. Po predvidevanjih se bo proslave udeležilo četrt milijona ljudi iz vse Slovenije. Tudi v našem okraju posebni odbor že dalj časa pripravlja vse potrebno, da se bo lahko čimveč ljudi udeležilo proslave. Iz Murske Sobote bo odpeljal poseben vlak. nekateri delovni kolektivi pa pripravljajo tudi izlete in bodo zato potovali s posebnimi avtobusi in kamioni. V nekaterih občinah so pripravili že vse potrebno in tudi izvedli širšo aktivizacijo.
Prve prijave udeležencev iz Pomurja
Občinski sindikalni svet in krajevni odbori Socialistične zveze soboške občine že zbirajo prijave za udeležbo na republiški proslavi 20. obletnice revolucije, ki bo 21. julija zvečer v Ljubljani. Kaže, da se bo udeležilo iz soboške občine te proslave nad 1000 ljudi iz mesta in nad 500 iz okolice. To so člani delovnih kolektivov, kmetijskih zadrug in drugi. V Ljubljano bodo potovali z vlaki, avtobusi, kamioni in osebnimi avtomobili. Tudi iz Prosenjakovec bo odpotovala v Ljubljano večja skupna vaščanov z avtom.
Več sto ljudi bo odpotovalo na proslavo v Ljubljano tudi iz petrovsko-šalovske občine, iz beltinske občine, iz ljutomerske, gornjeradgonske in lendavske občine. Prjavljajo še člani delovnih kolektivov, člani kmetijskih zadrug, člani LMS in drugi. Zbiranje prijav se nadaljuje.
ALEKSANDAR RANKOVIČ
O SPOMENIKU BORBE IN GRADITVE
Tovariši in tovarišice! Ko praznujemo 20. obletnico oboroženega upora jugoslovanskih narodov proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, ne moremo niti trenutka ločiti svojih spominov na naš osvobodilni boj in re-
volucionarno preteklost odmisli in dejavnosti človeka, ki se je tako intimno povezal z zgodovinskimi dogodki, da jih, čeprav s te oddaljenosti, ne moremo opazovati, ne da bi opazili njegovo prisotnost. Dogodki in on so eno. Pa tudi,
ko gledamo v prihodnost, se moramo zaustaviti pri osebnosti človeka, ki je naši revoluciji dal in neprestano daje samega sebe, človeka, ki je jugoslovanski revoluciji in svobodi vtisnil svojo človeško podobo in duha.
S samim praznovanjem ne pišemo zgodovine, z govori ne delimo zmagoslavja, s samimi spomeniki ne določujemo zaslug in zgodovinskega pomena posameznika v narodnoosvobodilnem boju, kajti mi revolucije ne zapiramo v muzeje in arhive, ne odlivamo je v bron in ne klešemo v kamen. Dve desetletji zgodovine jugoslovanskih narodov, ki jo danes evociramo nista in ne bosta ostali samo v knjigah, besedah in spominih, kajti naša revolucija je zavesten in organiziran boj in stvaritev delavskega razreda in ljudstva, stvaritev, ki ni končava in ki se ne bo končala z življenji borcev narodnoosvobodilne vojne. Dve zadnji desetletji naše sodobne zgodovine sta se z bojem in udeležbo pri graditvi socializma milijonov Jugoslovanov uresničili v svobodi, v bratstvu in enotnosti narodov, v novih socialističnih družbenih odnosih, v ekonomskem, kulturnem in socialnem napredku, v prispevku Jugoslavije k svetovnemu miru, v osvoboditvi in zbliževanju narodov, v idejnem, političnem in moralnem prispevku Zveze komunistov in socialistične Jugoslavije k mednarodnemu delavskemu gibanju in k naprednim silam sveta.
V tem času, ko se spominjamo nepozabnih in slavnih dni Užic 1941 in bivanja Vrhovnega štaba v njih, smatramo pred svojo revolucionarno zavestjo, pred žrtvami narodnoosvobodilnega boja, pred njenimi udeleženci in sodobniki, da je nujno, da z nečim trajnim in zanesljivim, kot je to ta spomenik, zaznamujemo Titovo prisotnost v tem junaškem mestu, kateremu so nje(Nadaljevanje na 2. strani)
SVEČANOSTI V SOBOŠKI OBČINI
Prireditve ob proslavi 20. obletnice revolucije in Dneva borca v soboški občini so pri kraju.
V Murski Soboti je v nedeljo dopoldan občinski strelski odbor organiziral patrolno tekmovanje, v katerem so sodelovale športne in društvene organizacije okraja:	patrole
tekačev, kolesarjev, mopedistov in motoristov. Pred začetkom tekmovanja pa je v imenu občinskega ljudskega odbora in političnih organiza-
cij predal prapor tov. Franjo Šonaja predsedniku Občinskega strelskega odbora Murska Sobota.
v ponedeljek poooldan se je zbralo večje število ljudi ob odkritju spominske plošče predvojnemu prekmurskemu
revolucionarju Aliju Kardošu. Ob spremljavi godbe na pihala DPD »Svoboda« Murska Sobota je pionirski pevski zbor. »Silvira Tomazini« pod vodstvom Manka Golarja iz Gornje Radgone zapel Internacionalo. Sledilo je še nekaj recitacij in partizanskih pesmi. Ob tej priložnosti je govoril predsednik mestne organizacije ZB Slavko Seršen.
Po odkritju spominske plošče je sledil partizanski pohod po poteh padlih prekmurskih borcev od Brumnove hiše na Vanečo. Na Vaneči se je zbralo več tisoč ljudi iz vseh krajev Prekmurja, ki so prisostvovali pestremu programu. Program so izvajali pev-
ski zbor »Silvira Tomazini«, tamburaški zbor Ekonomske srednje šole in godba na pihala DPD »Svoboda« Murska Sobota. Zvečer je bil napad na »partizanski tabor«, v katerem so sodelovali člani Zve-
ze borcev, ZROP in mladinci predvojaške vzgoje odreda M. Sobota. Ljudsko rajanje je trajalo pozno v noč. Slavja na Vaneči sta se udeležila tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros in organizacijski sekretar Ivan Grimšič. Zbranim je spregovoril prvoborec Rudi Rapl-Savo.
Naslednji dan, v torek zjutraj je bila ob pol šestih budnica, nakar so bile športne igre in tekmovanja v streljanju, popoldne pa je bila otvoritev strelišča v Moščancih.
-ml
Predsednik Tito med množico zborovalcev	(Telefoto)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 16. julija Vreme bo postalo manj stalno kot je bilo do sedaj. Periode lepega vremena bodo trajale 2 do 3 dni, vmes bodo kratkotrajne nevihtne padavine. Okrog 11. julija pričakujemo trajen dež.
Aleksandar Rankovič o spomeniku
borbe in graditve
(Nadaljevaje s 1. strani) govi prebivalci dali njegovo ime. To mislim, zahteva zgodovinska resnica in pravica:
V tem mestu so dozorevale naše misli, naša taktika in naša odločnost, da lahko gremo naprej, da moramo iti naprej po sigurni, že določeni poti boja za svobodo. Izkušnje, ki smo jih pridobili v prvih velikih partizanskh bojih, so bile dragocene za vse kasnejše obdobje naše narodnoosvobodilne vojne.
Prihodnji rodovi bodo lahko s številnimi dejstvi in z zmagoslavnih pozicij naše revolucionarne zgodovine cenili dela našega pokolenja, naš prispevek napredku družbe in bodočnosti jugoslovanskih narodov. Ne bojimo se njihove sodbe in zaradi tega nočemo in ne moremo prikrivati resnice o sebi in o svojem času. Sodišču prihodnosti in zgodovine želimo zapustiti čimveč resnice o naši epohi, o naših bojih in prizadevanjih. Zdi se nam, da daje naš čas prihodnjim rodovom velike izkušnje in moralne pobude za naloge, ki jih bo njihov čas terjal od življenja.
Naš sodobnik, ki sedanjim in prihodnjim mladim generacijam daje največ moralne in idejne sile, je Tito. Tito — politik, vojskovodja, državnik. Tito — človek, njegov odnos do ljudstva, pa tudi stališče in Čustva ljubezni jugoslovanskih narodov — do Tita.
Veliki ljudje zaznamujejo in oblikujejo dogodke in epohe. Toda to so samo tisti ljudje, ki niso le pasivno razumeli zakonov družbenega razvoja, tisti, ki so se izenačili z zgodovinskimi nalogami svojega razreda in naroda. Pa ne samo to. To so tisti ljudje, ki so, stoječ na čelu revolucionarnega gibanja, ideološko oborožili svoj razred in svoj narod, ki so ga organizirali in vodili k reševanju njegovih življenjskih problemov, navdihujoč ga s svojim izrednim duhom in s svojo stalno prisotnostjo. Tito je stopil na politični oder v času globokih družbenih kriz, odločilnih revolucionar, sprememb, v času moralne in idejne nemoči stare družbe pred barbarskimi orgijami fašizma. To je bil čas, ko se je samo iz vrst delavskega razreda in njegove avantgarde lahko slišala odločilna beseda. To je bil čas, iz katerega je lahko samo Komunistična partija, ki je zrasla iz ljudstva in črpala svoje sile iz njegovega življenja, našla izhod iz brezhodnosti in katastrofe, ki je visela nad vašo državo. To je bilo v najugodnejšem trenutku naše zgodovine, ko je bil vsak vaš človek poklican, da stori tudi nemogoče za rešitev ljudstva.
Tito že desetletja vodi vašo Partijo, vodilno silo v boju delavskega razreda in narodov Jugoslavije. Partijo, ki izraža ideale socializma in svobode, prinaša nove poglede na sodobni svet, na prihodnost. Partija navdihuje delovne ljudi naše države, da gredo naprej, da se ne ustavijo v boju za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za novi, bolj človeški svet. V Titu je poosebljena življenjska sila jugoslovanskih narodov, sila, ki je premagala tuje zasužnjevalce, premagala vse krize, in to zmeraj v težkem in neenakem
boju. V Titu se je strnila zavest naših narodov, da lahko obstajajo  v enakopravni jugoslovanski skupnosti in da se ustvarjalno razvijajo v tem svetu.
Naša Komunistična partija je znala aktivirati vse skrite sile delavskega razreda in ljudstva, znala je v ljudeh sprostiti ustvarjalne in borbene sile in prižgati čustva. Posledica vsega tega so veličastne akcije in dela. Zato so se okrog nje in okrog njene zastave svobode in napredka združili vsi delovni ljudje naše države, vse demokratične in rodoljubne sile, okrog napredka so se združili vsi delovni ljudje, ki se niso hoteli sprijazniti s suženjstvom in izdajo.
Spomnimo se neposrednih  razrednih, nacionalnih in življenjskih nalog, okrog katerih so se kristilizirale besede, ki jih je Komunistična partija Jugoslavije izgovorila v času upora, spomnimo se idej in parol, ki so razgibale naše narode za boj na življenje in smrt z okupatorjem in kontrarevolucijo. Te ideje življenjskega obstanka so bile parole: »Smrt fašizmu  svobodo narodu!« in »Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije«. Toda boj s fašisti in izdajalci ni pomenil samo ohranitve golega življenja, temveč je pomenil tudi ustvarjanje boljše prihodnosti naših narodov. Za do-
sego tega je bil potreben izjemen politični pogum, razumevanje položaja in vizija prihodnosti, potrebna je bila moralna pripravljenost na vse žrtve za zmago. Potrebna je bila izjemna revolucionarna moč in daljnovidnost, da bi na ruševinah zgodovine, na ruševinah stare Jugoslavije, v kateri je besnel teror okupatorja in njegovih pomagačev, zagledali edini izhod, edino rešilno pot. Zato je bilo potrebno, v najtežjih razmerah in izkušnjah vztrajati v uresničevanju te politične in moralne smeji do končne zmage revolucije.
Samo tako lahko razumemo množično herojstvo ljudstva, tiste brezimne borce naših vojnih enot in legendarne diverzante, prelepe like mladincev in mladink in nekompromisne politične delavce v zaledju. Samo tako lahko razumemo Kadinjačo, Sutjesko, Pohorje, Kozaro, Kalnik in vse druge slavne boje, ki so bili v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Vojvodini, na Kosovu in v Metohiji. O množičnem herojstvu naših narodov pričajo tudi Jasenovac, Jajinci, Begunje, množično trpljenje in brezkompromisno vedenje borcev narodnoosvobodilnega gibanja v taboriščih smrti, kot pričajo o tem tudi neštevilni posamezni gro-
bovi, raztreseni po vsej naši državi.
Ta nezlomljiva volja pri izpoljnjevanju danih nalog, ta neukrotljiva energija pri obvladovanju vseh zaprek na poti svobode in socializma, ta ustvarjalna sila pri iskanju novih borbenih oblik, novih poti v socializem, novih marksističnih rešitev usodnih vprašanj sodobnega sveta so dali jugoslovanski revoluciji v sodobni zgodovini človeštva poseben, izreden moralno-idejni. značaj.
Če na Dan borca, na dan začetka oborožega upora jugoslovanskih narodov, v znamenje spomina na te slavne in usodne čase odkrivamo ta spomenik v imenu naših čustev do Tita, simboliziramo s tem spomenikom samo smisel in veličino naše revolucije. V tem spomeniku spoznavamo in čutimo komuniste in revolucionarje, ki so se bojevali in padli pod terorjem monarhije in buržuazije v časih stare Jugoslavije; v njem spoznavamo vse naše borce, vse udeležence osvobodilnega boja; v njem spoznavamo graditelje socializma, nezlomljive borce za mir in napredek v svetu.
Ta spomenik svobode, spomenik naše vere v socialistično prihodnost; spomenik bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, spomenik narodne ljubezni, poklanjamo mestu, ki častno nosi Titovo ime. Ta spomenik bo spodbujal sedanje in prihodnje generacije v revolucionarnosti in ustvarjanju, razvijal bo ljubezen do naše domovine, Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Visoki obisk iz Italije
Od 28. junija do 1. julija se je mudil v naši državi kot gost jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koča Popoviča italijanski zunanji minister Antonio Segni. Po opravljenih razgovorih v Beogradu je odpotoval na Brione, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Nato je iz Pulja odpotoval v domovino.
Kakor pravi uradno poročilo, so bili razgovori odkriti in v duhu medsebojnega razumevanja. Nanašali so so na dvostranske odnose in  nekatera mednarodna vprašanja. Oba ministra sta pozdravila dosedanji razvoj medsebojnih stikov. Taki odnosi vplivajo tudi ugodno na mednarodno ozračje. Dokazujejo tudi vsemu svetu, da razlike v družbeni in politični ureditvi niso prepreka za uspešno sodelovanje.
Oba ministra sta se dotaknila tudi onih mednarodnih problemov, ki pomenijo neprestano nevarnost za mir. Tu bi se morale vse države, velike in majhne, zavzeti za miroljubno rešitev. Posebnega pomena je
učinkovita razorožitev. Pozdravila sta tudi pojav neodvisnih dežel ter izrazila željo, da bi zanje ustvarili take pogoje, da bi se lahko nemoteno posvetile lastnemu razvoju. 
Kar zadeva jugoslovansko-italijanskpo sodelovanje, ministra sodita, da se ugodno razvijajo, posebno trgovinska zamenjava. Vendar je treba skleniti nove pogodbe. Indu-
strijsko tet tehnično sodelovanje sta prinesla vidne rezultate. Tudi v kulturni zamenjavi sta ugotovila velik napredek. Lep uspeh je dosegel nadalje malo-obmejni promet. Tudi glede manjšin je opaziti očiten napredek, vendar je treba doseči še obojestransko zadovoljivo rešitev. Manjšine morajo postati element zbližanja in vzajemnega razumevanja.
Ni dvoma, da se dobra volja po sodelovanju z našimi sosedi kaže tudi v tem, kako ravnajo z manjšinami. To velja tudi za slovensko manjšino v Italiji. Četudi v Rimu kažejo za sam problem določeno zanimanje, še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Pred kratkim je posebna delegacija županov slovenskih občin iz tržaške okolice izročila predsedniku Italijanske vlade Fanfaniju posebno spomeni-
co, v kateri pojasnjuje svoje zahteve v zvezi z določbami italijanske ustave in znano Spomenico. Predsednik Fanfani jih je sprejel le za krajši čas, toda iz njegovih izjav se da sklepati, da bi Slovenci morali biti za to, kar so doslej dobili (praktično zelo, zelo malo!) Rimu — hvaležni. Tak odnos najvišjega vladnega predstavnika vsekakor ne more biti za zgled poštenemu reševanju manjšinskega vprašanja. Vendar Slovenci v Italiji upajo, da bodo razgovori v Beogradu spravili manjšinski problem za korak dalje.
Koča Popovič (desno) z italijanskim visokim gostom Segnijem in obema soprogama na svečanem sprejemu
PROSLAVE V LJUTOMERSKI OBČINI
V ljutomerski občini so imeli v počastitev Dneva borca več svečanosti. Tako so v Križevcih gostovali Ljutomerčani z igro »Raztrganci«, v Ljutomeru pa so v okviru proslav gostovali člani Narodnega gledališča iz Varaždina s sporedom operetnih in opernih arij. Razen tega so se Ljutomerčani na večer pred praznikom zbrali na kresovanju, kjer je v imenu Zveze borcev govoril Franjo Štebih. Na kresovanju pa so sodelovali tudi obvezniki predvojaške vzgoje.
Večjo proslavo, ki je sovpadala s krajevno proslavo 29-letnice ljudske revolucije, so imeli v nedeljo v Bučkovcih, kjer se je zbralo več sto ljudi. Svečanosti so se začele z budnico, ki jo je po vasi igrala pihalna godba: Za tem je sledil koncert godbe pred prosvetnim domom. Po svečani seji krajevnega odbora SZDL je Janko Prelog ob igranju godbe odkril spominsko ploščo dolgoletnemu šolskemu upravitelju in pevovodji Ivanu Čehu.
Povorka je nato krenila pred prosvetni dom, kjer je zbrane pozdravil in jim spregovoril o pomenu praznovanja predsednik ObLO Ljutomer, Tone Truden. Omenil je tudi imena borcev in talcev iz okolice Bučkovec, ki so padli med NOB po raznih krajih. Govoru je sledil bogat kulturni program. Nastopili so pevci, recitatorji, sodelovala pa
je tudi pihalna godba. Popoldne je šolska mladina uprizorila v prosvetnem domu igro »Pogumni Tonček«, ki si jo je
ogledalo precej ljudi. Tudi šolska razstava je vzbudila med udeleženci proslave precej zanimanja.	-ko
Za Dan borca v radgonski občini
V	vseh večjih krajih radgonske občine so V ponedeljek zvečer slovesno proslavili Dan borca. Svečane akademije so pripravile organizacije ZB; Na proslavi v kino dvorani v G. Radgoni je govoril Mladen Tancer. V programu je sodeloval mešani pevski zbor DPD »Svoboda« in gasilski oktet iz Gornje Radgone ter recitatorji. Svečanost so popestrili pripadniki JLA, ki so v sodelovanju s člani »Partizan« prikazali nekaj narodnih plesov. Na proslavi v Gornji Radgoni je sodelovala tudi godba na pihala.
V	ponedeljek zvečer je bila svečana akademija v čast Dneva borca tudi v Slatini Radencih, kjer je o pomenu 20-letnice ljudske revolucije govoril Rudi Žnidar, pevski zbor Zdravilišča Slatina Radenci pa je zapel nekaj pesmi. Sodelovali so tudi pionirji osnovne šole. V torek popoldne pa je bilo v gozdu v Boračevi ljudsko rajanje.
Dan borca so slovesno proslavili tudi v Apačah, kjer je govoril Ivan Lesjak. V Stogovcih so Dan borca proslavili s kresovanjem in proslavo. Govoril je član krajevnega od-
bora ZB Anton Puhar. Večja proslava s kulturnim programom in ljudskim rajanjem je bila tudi v Žepovcih, kjer je govoril Miro Bogataj.
Že v nedeljo dopoldne je bila krajevna proslava tudi pri osnovni šoli na Negovi. Proslave se je udeležilo več sto ljudi. Govoril je Franc Kozar, predsednik krajevnega odbora ZB, v kulturnem programu pa so nastopili gasilski oktet in mešani pevski zbor DPD »Svoboda« iz Gornje Radgone ter recitatorji.	-rj-
USTANOVNI KONGRES
ZVEZE ZDRUŽENJ
BORCEV NOV
V veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu je bil minuli teden skupni kongres Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov ter Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki se ga je udeležilo blizu 1200 delegatov, kot gostje pa predstavniki treh mednarodnih in 17 nacionalnih organizacij bivših borcev. Na kongresu so sprejeli statut Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. O nalogah nove organizacije je govoril tovariš Aleksander Rankovič.
Kaj bo s Francozi?
Medtem ko svet z zanimanjem pričakuje dne, ko se bodo alžirsko-francoska pogajanja v Evianu nadaljevala, je predsednik francoske republike de Gaulle na svoji poti po vzhodnih predelih Francije v govorih znova omenil, da bodo morali Francoze preseliti na sredozemsko obalo, če se ne bodo mogli drugače pomeniti o prihodnosti Alžira, Zatrjeval je tudi, da je »vojna v Alžiru končana« ter tako skušal povsem obiti vlogo alžirske osvobodilne vojske. Zares, kaj malo obetajoče napovedi za prihodnost...
Evropsko prebivalstvo v Alžiru igra pri francoskih načrtih o Alžiru po vsem tem posebno pomembno vlogo. Nekaj več kot 908.000 ga je. Če k temu dodamo še kakih 150.000 Židov, od katerih večina ni prišla iz Evrope, četudi imajo vsi francosko državljanstvo, tedaj dobimo nekaj več kot milijon nealžirskih doseljencev. Kot taki predstavljajo tuj element, ki je prišel v Alžir po prvih razbojniških pohodih francoske kraljevske in pozneje cesarske, oziroma republikanske armade (od leta 1830 dalje).
Zgodovina govori, da so francoski doseljenci že v prvih letih zasedbe Iztrgali alžirskemu prebivalstvu vso plodno zemljo v okolici mesta Alžira. Skupno z vojsko so prihajali špekulanti z zemljo, pustolovci vseh vrst, aristokrati, ki so v Franciji izgubili svoje ozemlje ter tu skušali povrniti svoj ugled, itd. Spreminjali so alžirske kmete, ki so ostali brez zemlje, v svoje najete delavce in zakupnike. Nekateri od kolonistov so se obdali z vzhodnjaško razkošnostjo, gradili so gradove in ustanavljali hareme. Francoski generali in funkcionarji so sodelovali pri vseh teh mračnih delih in se niso branili največjih zalogajev
Tedanjo uradno linijo v Alžiru najbolj označuje znani izrek poveljnika francoskih ekspedicijskih čet, generala Bijota:	»Kjerkoli je dovolj
vode in plodne zemlje, pripeljimo kolone, pri tem naj nam ne bo mar, kdo je bil poprejšnji lastnik«. Štirideset let po francoskem izkrcanju je bilo na alžirskem ozemlju že 250 tisoč Francozov. Alžircem ni preostalo nič drugega, kakor da se pokore in postanejo sluge tujega zavojevalca ali pa se umaknejo na neplodna tla. Seveda so se tudi upirali Z orožjem v roki, mnogokrat celo zelo uspešno. Znan je poizkus
osvoboditve v tridesetih, štiridesetih letih preteklega stoletja pod vodstvom proslavljenega junaka Abd-el-Kadera.
Večji del sedanjega evropskega prebivalstva živi dandanes v severnem predelu Alžira, v bližini obale ali ob njej V mestu Alžiru je več kot polovica Evropejcev. V Oranu jih je približno 200.000 in predstavljajo večino. Preden je 1. 1953 izbruhnil upor v Alžiru, je na kmetijah živelo kakih 50.000 prebivalcev iz Evrope:
Alžir so sicer priključili Franciji in ga razdelili na departemente kakor v Franciji, vendar je bil ves čas v bistvu prava kolonija. Povprečen dohodek evropskega doseljenca je približno šestkrat večji od domačinovega. Evropejci imajo v svojih rokah 90 % industrije in trgovine. Posedujejo tretjino najplodnejše zemlje. Največje površine so last veleposestnikov, t. j. tistih oseb, ki so imele v Alžiru ves čas glavno besedo ter tudi mogočno vplivale na politiko francoskih vlad.
Kaj se bo zgodilo z doseljenci, če postane Alžir svoboden?
S tistimi Francozi in Evropejci, ki imajo delovne poklice, ne bo nobenih težav. Alžirsko osvobodilno gibanje je že jasno sporočilo, da bo njihovo navzočnost celo pozdravilo, če bodo le lojalni do novih oblasti. Neki ameriški novinar se je o teh izjavah prepričal na kraju dogodkov. Voditelji osvobodilnega gibanja so mu dejali, da so jim Evropejci potrebni in da žele, da ostanejo v Alžiru. Ne bodo delali razlike med alžirskimi državljani na podlagi rasne ali verske pripadnosti. Ponudili bodo državljanstvo vsakemu prebivalcu, ki si ga želi. Seveda prav dobro vedo, da pri večini evropskih doseljencev ne uživajo simpatij.
Vseh, žal, nismo mogli sprejeli
K izpitom za sprejem v gimnazijo se je prijavilo 63 interesentov, le dva nista uspela, 61 je izpolnilo vse pogoje za sprejem v 1. razred — se pravi za dva normalna oddelka. Po sklepu Sveta za šolstvo OLO pa je predviden za drugo šolsko leto le en oddelek — tako smo sprejeli le 44 kandidatov, 17 smo jih morali odkleniti, čeprav so uspešno  opravili sprejemni izpit. Od 20 dosegljivih točk je’ 36 kandidatov doseglo 13 do 19 točk. Ker jih je z 12 točkami 8, zato se je razpisna komisija odločila sprejeti vse, čeprav sme imeti oddelek po predpisu največ 42 dijakov. Sprejeli smo jih tako 44, računajoč, da ne bo repetentov, da se nihče ne priseli in da so med sprejetimi posamezniki, ki so uspeli priti na druge šole, pa so si za vsak primer pustili odprta vrata še v gimnazijo. Utegne pa se zgoditi, da dva ali trije sploh ne bodo imeli klopi, saj so učilnice grajene za 36 učencev, največ za 42.
Potem so sledile številne intervencije pri ravnatelju in na raznih drugih mestih, prošnje, jok, pa tudi nemogoči predlogi za familiarne rešitve in, žal, celo poskus podkupovanja direktorja.
Nič laže ni bilo na učiteljišču. K predpisani pevski preizkušnji in k zdravniškemu pregledu se je prijavilo 108 interesentov, v dva odobrena oddelka pa smo glede na večje število repetentov lahko sprejeli le okrog 70 mladincev; zato smo k pevski preizkušnji pripustili samo odlične in prav dobre, od slabših pa s priporočili
družbenih organizacij, zlasti ZB, in dijake, ki so izjavili, da znajo in se nameravajo učiti madžarski jezik namesto nemščine ali angleščine. Teh poslednjih, ki naj bi pozneje učili na šolah z dvojezičnim poukom, namreč manjka. Napačno je mnenje, da se za pouk na dvojezičnih šolah lahko pripravljajo samo Madžari. Pa se za učenje madžarščine na učiteljišča lahko odločijo kajpak tudi Slovenci, ki znajo madžarski, oziroma otroci iz mešanih zakonov. Pri pevski preizkušnji sta bila odklonjena le dva, pri zdravniškem pregledu nihče, pa je razpisna komisija morala izbirati med 83 interesentl. Odklonila je 7 kandidatov, ki se na osnovni  šoli niso učili tujega jezika (če ne bodo jeseni opravili izpita čez snov osemletke), trije pa so si premislili in odšli na druge šole. Tako smo sprejeli na učiteljišče 73 interesentov, 23 prijavljenih pa smo odklonili brez pevske preizkušnje zaradi slabšega uspeha in ker so bili brez priporočil. Verjetno je med njimi vsaj pol takih, če ne več, ki bi uspevali, med sedmimi, ki se niso učili nobenega tujega jezika, pa so celo visoko ocenjeni učenci.
Tako smo na gimnaziji in učiteljišču morali odkloniti skupaj 47 interesentov — brez njihove krivde.
Res je, da smo dobili namesto tretjega oddelka prvega letnika učiteljišča en oddelek srednje šole za telesnovzgojne učitelje, res pa je tudi, da je en sam oddelek za letnik gimnazije, tokrat že tret-
jič vsekakor premalo za Pomurje; druga področja Slovenije so neprimerno na boljšem, tako glede gimnazij kakor glede srednjih šol sploh; številke bi pokazale kar kričečo razliko!
Mislim, da bi z dobro voljo lahko odprli še en oddelek gimnazije ali učiteljske gimnazije, sc pravi šole, ki bo pripravljala hkrati na pedagoško akademijo (nedavno ustanovljeno v Mariboru; sklenjena stvar je, da bodo imeli v prihodnje vsi učitelji višjo izobrazbo) in na univerzi. Novo krilo gimnazijske zgradbe bo septembra dozidano. Gimnaziji in učiteljišču je dodeljenih 10 učilnic, oddelkov pa imamo dovoljenih 16. Tudi glede denarnih sredstev smo predvidevali celo 17 oddelkov od
I.	septembra dalje. Razen tega bo zelo verjetno možno po popravnih izpitih združiti letošnje tri oddelke
II.	letnika učiteljišča v dva oddelka. V nobenem primeru torej ne bi presegli plana. Ce odpremo še en oddelek gimnazije ali učiteljske gimnazije (za poslednje govori dejstvo, da so se skoro vsi prjiavljenci za sprejem na učiteljišče v anketi izjavili za pedagoško gimnazijo in le redki posamezniki za učiteljišče), bi plan šele dosegli — 17. Če nam pa uspe tri oddelke II. letnika združiti v dva, bi ostali celo pri zdajšnjem števiču oddelkov, se pravi, pri 16 oddelkih (1 oddelek več kakor v pravkar končanem šolskem letu).
Oba šolska odbora in oba profesorska zbora sta soglasno na svojih sejah zavzela stališče, da kaže kljub obremenitvi nekaterih
profesorjev omogočiti šolanje na srednji stopnji čimvečjemu številu mladine, toliko bolj, ker so nam kadri s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo potrebni. 
Tudi skrb za kvaliteto gimnazije in učiteljišča je dokaj neutemeljena; jasno je, da zaradi enega oddelka več ti dve šoli, ki imata vrsto odlično ocenjenih učnih mo-
či (kljub strogim kriterijem ocenjevanja, strožjem kakor marsikje), kvaliteta dela in uspehov ne bo slabša.
Ko sem se odločil, napihati ta članek, me je vodilo troje: 1. naročilo obeh šolskih odborov, naj storim vse, da omogočimo šolanje na gimnaziji in učiteljišču čimvečjemu številku dijakov; 2. zavest, da smo javni delavci za tako važne interese državljanov, kakor je šolanje otrok, ki hkrati služi napredku socialistične družbe, dol'ni storiti čimveč in 3. da je, srednje šolstvo v Pomurju tudi upoštevajoč manjše možnosti (v primeri z drugimi slovenskimi pokrajinami) še vedno, kljub lepemu napredku v zadnjih dveh, treh letih, preslabo razvito. Prepričan sem tudi, da bi ljudje bili pripravljeni ob primerno nazornem tolmačenju za šolstvo še marsikaj prispevati, toliko bolj, ker ne bi bilo težko dokazati, da so šole pri nas že zaradi nizke povprečne starosti učiteljstva sorazmerno cenena družbena usluga.
S prizadetimi starši ter mladinci upam, da ta članek ni bil napisan zaman.
J. Liška
POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA
2
20. OBLETNICA REVOLUCIJE — 20. OBLETNICA REVOLUCIJE — 20. OBLETNICA REVOLUCIJE — 20. OBLETNICA REVOLUCIJE — 20. OBLETNICA REVOLUCIJE — 20. OBLETNIC
Vladimir Krivic
LJUBLJANA V 1941. LETU
Pri navajanju zgodovinskih dejstev se bomo morali seveda omejiti le na nekatere najvažnejše dogodke prihodnih mesecev vstaje v okrožju.
Kmalu po partijski konferenci so padli v Ljubljani prvi streli, namenjeni dvema izdajalcema — bivšima policijskima agentoma. Bilo je to 6. junija. Eden je bil ranjen.
12. junija je dvanajstčlanska skojevska sabotažna grupa iz Ljubljane razrušila železniško progo pri Brezovici na razdalji 12 metrov.
15. junija je mladinska borbena grupa napadla fašiste na cesti med Hrastjem in Poljem.
V svojih dokumentih navajajo Italijani še pet oboroženih napadov na svoje vojake meseca junija v Ljubljani.
Prve borbene grupe so se formirale zelo zgodaj. V samem začetku so pravzaprav vse partijske celice, simpatizerske in skojevske grupe, zlasti tiste, ki so se izkazale pri zbiranju orožja, nekako avtomatsko dobivale značaj »udarnih«, »borbenih«, »sabotažnih« grup. Tako smo imeli
pred napadom Nemčije na SZ v Ljubljani že nad sto borbenih grup.
Mislim, da lahko trdimo, da je pionirski uspeh prvih ljubljanskih borbenih grup v tem, da so dokazale, da je možna uspešna oborožena borba proti okupatorju tudi v najtežjih pogojih.
Nastanek in afirmacija borbenih grup v Ljubljani pomeni prvi množični
zarodek nove ljudske, slovenske partizanske vojske.
Te so v začetku poleg skrbi za orožje izvrševale tudi najtežje propagandne akcije ter se vadile ravnati z orožjem.
Pri začetnem delu z borbenimi grupami je Partiji služil Leninov sestavek. »Naloge odredov revolucionarne armade«, ki je bil tedaj razmnožen. Toda že maja meseca in v začetku junija, se orientirajo te grupe— ene prej, druge kasneje — na vedno bolj izrazite vojaške in sabotažne akcije. Tu ne gre zgolj za take sabotažne akcije, ki so se množično izvrševale, kakor je posipanje »španskih jezdecev« za preluknjevanje gum vojaških avtomobilov, ker so pri teh sodelovali tudi drugi aktivisti OF. Tako so te borbene grupe, ki so dejansko
prve partizanske enote v Ljubljani,
že zelo zgodaj izvrševale tudi težje naloge. Ena njihovih osnovnih nalog je. bilo onesposabljanje prometnega okupatorskega parka. Posebno uspešne in pomembne so bile sabotažne akcije na železnici, ki
so najbolj prizadejale okupatorja. Bile so najrazličnejše: od kvarjenja prometnih naprav, vagonov in lokomotiv, pa vse do uničevanja železniških telefonskih zvez, železniških prog in mostov. Te akcije, večje ali manjše, so bile vsak dan na vseh petih železniških relacijah: proti Trstu in Vrhniki, proti Jesenicam in Beljaku, proti Zagrebu in Mariboru, proti Kamniku in Kočevju, proti Novemu mestu in Karlovcu. Sabotažne akcije so se izvrševale na glavni postaji, na postaji v Šiški, v Zalogu, na dolenjskem kolodvoru pa tudi izven neposrednega mestnega območja. Izvedene so bile večinoma tako, da jih ni bilo moč takoj odkriti, da je bilo čimmanj hrupa in možnosti za represalije. Nadalje so borbene grupe izvajale razne naloge:	razoroževanje vojakov;
likvidacije izdajalcev in vohunov; uničevanje sovražnega tiska; reševanje zapornikov; sabotaže v podjetjih, zlasti tistih, ki so bila vojaško pomembna, n. pr. v kemični tovarni v Mostah; kvarjenje vojaških avtomobilov; rezanje telefonskih zvez in podiranje drogov, itd. Vrh so dosegle te akcije v Ljubljani zlasti julija in avgusta meseca, kar dokazujejo tudi sicer precej nepopolni italijanski statistični podatki, ki so pomanjkljivi zlasti za prve mesece okupacije, ko so nižji policijski in vojaški organi spočetka kolikor mogoče skrivali take pojave pred nadrejenimi.
V tem času je bilo opravljenih
nad 50 pomembnejših
sabotažnih akcij, točnejše število je seveda težko ugotoviti. Tudi iz okupatorskih dokumentov je razvidno, da jih je bilo največ v Šiški, Mostah, Šentvidu, v Trnovem Zalogu, na Ježici ter v Polju.
Ker so bile v tem času že
vse hiše popisane z znaki OF, PK, SZ, SSSR ter srpi in kladivi, mesto pa neštetokrat posuto z letaki, parolami in narodnimi zastavicami so Italijani hoteli za vsako ceno preprečiti tak. zunanji, videz mesta. Nekaj tednov se je bojevala z vso možno ostrino ta
propagandna bitka, kjer so Italijani uporabljali vsa sredstva. Bolj ko so brisali napise in prisiljevali ljudi, da jih brišejo, več jih je bilo. V času največje zaostritve te akcije, ko so padali tudi streli, so v ta boj odločilno posegle borbene grupe.
Nato so se Italijani nekako navadili« na te znake po hišah, ker so spoznali, da nič ne opravijo. Pač pa so postali strašno občutljivi za razoro-
žitev. Vojaki, ki so prišli v kasarno brez orožja, so bili čedalje ostreje kaznovani, vojaki in oficirji niso smeli posamezno več hoditi po mestu, temveč le v skupinah in polno oboroženi. Toda razorožitve so se nadaljevale, vendar je poslej redkeje šlo brez streljanja. Železniške proge, pošta in drugi objekti so bili močneje in stalno zastraženi. Kraljevska vojaška oblast je ostro obtoževala civilno fašistično oblast, da dela preveč v rokavicah. Obtožbe so šle do Mussolinija.
Po napadu fašistov na Sovjetsko zvezo je bilo takoj še isti dan ustanovljeno
Glavno poveljstvo
slovenskih partizanskih čet  v Ljubljani.
Komiteji v Ljubljani so dobili nalogo, da okrepe politično vojaško dejavnost. Večje število članov Partije je bilo poslano v druge predele Slovenije na politično delo ter v partizanske čete. Do konca leta je odšlo nad 500 borcev iz Ljubljane na druga območja v Sloveniji.
V začetku julija se začne preseljevanje Gorenjcev v Srbijo. Od 4. do 8. julija so bile v Ljubljani na železniški postaji
večkratne demonstracije, ki sta jih organizirali Partija in OF ob prevažanju Gorenjcev v izgnanstvo. To so bile prve demonstracije proti okupatorju v Ljubljani. Te demonstracije, kjer so se slišali glasovi protesta proti nemškemu pa tudi italijanskemu okupatorju, zelo jasno izpričujejo, da se je prebivalstvo Ljubljane ze precej dobro zavedalo, da se je začel boj za obstoj slovenskega naroda. Demonstracije so tudi prvi viden izraz moči OF v Ljubljani. Nemci so kasneje zgradili severno od mesta progo po »svojem« ozemlju, in so se tako izognili nadaljnjim demonstracijam.
Gestapo je nato organiziral nočno racijo v Ljubljani s pretvezo, da se skrivajo v mestu štajerski in gorenjski emigranti, ki rovarijo proti rajhu. Povod za to je bil najbrž nemški bes zaradi demonstracij ob preseljevanju Gorenjcev skozi Ljubljano, Zaradi neposrednega izvrševanja policijske oblasti v Ljubljani po gestapu, so se pojavili določeni prestižni spori med okupatorjema. Nemci večkrat širijo vesti, da bodo zasedli Ljubljano, To je voda na mlin italijanske taktike, kar vešče izkoriščajo za zaviranje revolucionarnih oboroženih akcij proti italijanskemu okupatorju tudi vsi oportunistični , in reakcionarni elementi, ki prikazujejo italijanskega okupatorja malone kot zaščitnika Slovencev pred Nemci.
16. julija je bil ubit nemški obmejni carinik blizu Zaloga.
Sredi julija se ustanovita v neposredni bližini Ljubljane
prvi dve partizanski četi
v ljubljanskem okrožju, Molniška na jugovzhodnem, Rašiška pa na severnem območja. Prva je operirala na italijanskem, druga na nemškem območju.
Zavedati se moramo, da je bil začetek oboroženega boja v Sloveniji zelo težak ne samo zaradi objektivnih pogojev, ampak tudi zaradi okolnosti, da Slovenci že dobrih 350 let od 1. kmečkih puntov dalje niso množično prijeli za orožje v boju za svoje pravice. Nadalje je treba upoštevati dejstvo, da so sedaj prijeli za orožje ljudje, ki niso imeli nikakršnih izkušenj v partizanskem bojevanju, tako da tudi vojaško znanje in izkušnje španskih borcev ter nekaterih oficirjev in podoficirjev; ki so se pridružili našemu boju, v tem oziru niso mogle biti zadostne in odločilne.
Prav posebnega pomena za razvoj vstaje v Sloveniji je bila tudi široka organizacija
vojaške ivtendance
in partizanske sanitete, ki se je tedaj organizirala v Ljubljani. Zlasti vse prvo leto in še kasneje so rezultati teh sektorjev bistveno prispevali k reševanju najbolj perečih n težavnih problemov našega oboroženega boja.
16. julija sklene Glavno poveljstvo, da se začne v prihodnjem tednu splošna oborožena vstaja v Sloveniji.
22. julija zadene prvi partizanski strel na nemškem območju izdajalskega orožnika. Bil je to strel borca Rašiške
čete v Tacnu pri Ljubljani, na območju ljubljanskega okrožnega komiteja. To je signalni strel za vstajo na kamniškem območju.
Julija in avgusta je bilo največ napadov na italijanske vojake v Ljubljani. Prav tako je bilo v teh mesecih največ napadov na telefonske, telegrafske in železniške linije.
Avgusta slučajno zapro pod imenom Miha Lipovšek, komandanta Glavnega poveljstva Franca Leskoška. 7. avgusta mu uspe pobegniti ob pomoči partijske organizacije iz zapora skupno s petimi najbolj ogroženimi zaporniki.
15. avgusta se sestavi iz petih čet v neposredni bližini Ljubljane, na nemškem okupacijskem področju kamniški bataljon, v katerem je veliko ljubljanskih delavcev in študentov.
Tega meseca se v Ljubljani ustanovi zaradi naraščajočih potreb po posebni organizaciji obveščevalne službe in borbe s petokolonaši varnostno-obveščevalna služba (VOS).
Iz najbolj predanih in preizkušenih kadrov borbenih grup, partijcev in skojevcev se ustanovijo enote in službe v tej organizaciji, ki je dolgo let vzbujala strah in spoštovanje pri okupatorju in njegovih hlapcih v Ljubljani. Njen pomen je bil zlasti v tem, da je odkrivala namene okupatorja in izdajalcev, ščitila ogrožena oporišča in kadre KP in OF in zlasti partizanske enote pred presenečenji. V letu 1941 nismo še uspeli zgraditi skrivališč za ilegalce, kajti najnujnejši so bili »bunkerji« za tehniko in VOS.
Zato je reševala ilegalce zlasti dobra obveščevalna služba, ki je prodrla do samih centrov okupatorske in izdajalske špionažne službe. Toda kljub temu so se dogajala iznenadenja.
Ilegalci smo se izogibali odkritjem predvsem s tem. da smo velikokrat menjavali stanovala. Tako se je mnogokrat zgodilo, da so prišli ponoči aretirat človeka na stanovanje, kjer je spal prejšnji dan. Torej tudi v Ljubljani se je najbolj obnesla partizanska taktika stalnega premikanja. Zgodilo pa se je tudi. da je že naša protiobveščevalna služba prestregla izdajalsko denunciacijo ter obvestila prizadetega.
V začetku septembra se je položaj v mestu in v vsej »Ljubljanski pokrajini« že tolikanj zaostril, da je komandant armadnega korpusa Mario Robotti ultimativno zahteval
uvedbo sistema talcev in smrtnih obsodb po izrednem tribunalu. Kmalu nato visoki komisar uvede izredno sodišče in izda odredbo, kjer je zagrožena smrtna kazen celo za vsakršno propagando proti okupatorju in za dejanje zatočišča pripadnikom OF.
Naslednjo nedeljo so sestanki vseh partijskih celic v Ljubljani, ki se jih udeležujejo člani CK in OK. Skupno s tovarišem Marinkom sem se udeležil takega sestanka celice za Bežigradom. Predanost in disciplina partijcev sta bili vzgledni.
Formalno se razvojna stopnja OF in vstaje kaže najočitneje v odlokih III. Vrhovnega plenuma OF, ki se je sestal 16. septembra v Ljubljani in se konstituiral kot Slovenski narodni osvobodilni odbor.
Tedaj so bili v Vrhovnem plenumu zbrani že predstavniki 18 skupin. Zato so sedaj prve štiri skupine, ki so se sestale na ustanovnem sestanku konec aprila, imenovale ustanovne skupine. To so KP, krščanski socialisti, levo krilo »Sokola« in nanredni kulturni delavci.
Zgodovinski pomen septembrskega plenuma je v tem, da so sprejeti odloki o kaznovanju izdajalcev, narodnem davku in posojilu, zlasti pa je pomemben odlok o vključitvi slovenskih partizanskih čet v Narodnoosvobodilng oddelke Jurnslavije ter formiranje SNOO kot najvišjega organa oblasti v Sloveniji. S temi akti se uveljavljajo že prvi močnejši elementi nastajajoče slovenske državnosti. Terenski odbori OF so odslej predstavljali tudi formalno organizirane ljudske oblasti.
20. septembra požge okupator Rašico, prvo vas v Slove-
niji. Vas se nahaja v bližini Ljubljane, severno od Save. Povod za požig so bale operacije partizanskih enot Kamniškega bataljona na tem območju. Odjek teh okupatorskih represalij je bil med kmečkimi prebivalci kamniškega območja zlasti pa med Ljubljančani povsem drugačen kot so požigalci pričakovali.
Konec septembra se ustanovi južno od Ljubljane krimski bataljon iz šestih čet, ki so v veliki večini sestavljene iz ljubljanskih delavcev in študentov. Bataljon je bil imenovan po hribu Krim, na jugu Ljubljane.
1. oktobra je bil atentat na petokolonaškega generala Rupnika, kar izzove odkrito odobravanje jasnosti v Ljubljani.
V	oktobru je bila ustanovljena poleg SKOJ, ki je doslej bil eden izmed glavnih stebrov vstaje tudi
Mladinska OF,
ki je predstavljala in usmerjala na najširši osvobodilni osnovi brez izjeme vso mladino.
V	Ljubljani je mladina izvrševala najtežje naloge in pokazala, prav tako kakor delavski razred, največje junaštvo in predanost v osvobodilnem boju. Iz delavskih in mladinskih vrst je tudi velika večina žrtev, ki jih je terjala v Ljubljani borba z okupatorjem.
6. oktobra  začno Italijani ofenzivo proti krimskemu bataljonu,
ki traja skoro do konca meseca. Ta ofenziva časovno sovpada s prvo nemško ofenzivo v Srbiji. V času ofenzive je bil 12. oktobra sklican plenum okrožnih odborov z vsega slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali Italijani. Plenum v celoti podpre orientacijo vodstva OF, da se oborožena borba nadalje razširi in zaostri.
V	»Ljubljanski pokrajini« uvede Mussollini s svojim odlokom dne 3. oktobra vojna stanje.
13. oktobra je napaden in ranjen dr. Hacin, bivši upravnik policije.
Sredi tega meseca se ustanovi v Ljubljani tudi množična vojaška organizacija: Narodna zaščita, ki se je do konca leta formirala v dva terenska in en posebni železniški bataljon. Ba-
taljoni so bili razdeljeni v čete, vode in desetine.
Vloga NZ v Ljubljani je bila zlasti v tem, da je široko organizirala vse za vojaške naloge primerne in sposobne ljudi in jih skozi večje in manjše akcije usposabljala in pripravljala za vstop v partizansko vojsko. Ljubljanska NZ je nastala iz borbenih grup, zato je bila vselej ofenzivna, ne pa obrambna oziroma zgolj zaščitna organizacija. Zato štejemo NZ v Ljubljani, kakor tudi borbene grupe, ki so bile predhodnik NZ, za
polnovredni del
partizanske vojske v Sloveniji.
21. oktobra izda poveljnik II. armade general Ambrosio naredbo, da je treba zajete upornike takoj ustreliti, njih hiše, če je mogoče, takoj zažgati. Ce imajo uporniki oporišča v določenem kraju, je treba prebivalstvo izseliti, kraj pa zazgati.
24. oktobra izide nov Mussollinijev razglas, ki razširja prejšnje prepovedi iz izjemne sankcije tudi na javne manifestacije, na skrivanje blaga v škodo normalne potrošnje in na sabotažo na kmetijskih in industrijskih obratih.
Istega dne pozove  IO OF preko Slovenskega poročevalca vse Ljubljančane, da na obletnico osvoboditve izpod avstro-ogrskega jarma, na dan 29. oktobra, z izpraznitvijo ulic, javnih lokalov, gledališč in kinematografov, med 17. in 18. uro manifestirajo svojo pripadnost OF.
Plebiscitna akcija je uspela stoodstotno. Zanimivo je, da je to praznovanje sovpadlo s koncem krimske ofenzive.
OF v Ljubljani je postala nekakšna
»država v državi«.
Imela je svoj vojaški, varnostni, obveščevalni, finančnoekonomsko, intendantski, sanitetni in propagandni aparat, množične organizacije OF v podjetjih, šolah in ustanovah, razpredeno terensko organizacijo OF ter celo dokaj vplivne organizacije OF v domala vseh okupatorskih ustanovah, kakor na visokem komisariatu, na sodniji, na policiji, na anagrafskem uradu, na davkariji, na magistratu, itd.
(Konec prihodnjič)
Spomenik velikemu revolucionarju Borisu Kidriču v Ljubljani
Detajl spomenika padlim talcem pri Urhu pri Ljubljani
POMURSKI VESTNIK, 6. JUL. 1961
3
NOVE OBLIKE DELA
V	ponedeljek minuli teden je bila v »Domu pionirjev in mladine« v Murski Soboti seja ObK LMS. Seji je prisostvoval tudi sekretar ObK ZKS tov. Franjo Šonaja. Razpravljali so o organizacijski rasti LM in kadrovskih vprašanjih v občini. Nakazane so bile predvsem nove oblike in metode dela ob spremembi našega gospodarskega in političnega sistema. Ideološko-politično delo naj bi se odražalo ob spremljanju novih gospodarskih predpisov in ukrepov. Biti pa mora odraz vseh dogajanj v komuni, občini, v podjetjih in na vasi, skratka mla-
dina mora biti pobudnik naše nove družbene ureditve. Opustiti mora stare klasične metode in oblike dela, ter vsebino dela vskladiti z interesi mladine in družbe.
V novih pogojih dela bo treba misliti na izobraževanje in izpopolnjevanje vodstev LM. da bi lahko dojemala vse novo, kar prihaja in se uveljavlja v naši družbi. Moramo misliti tudi na individualni študij ob poglabljanju v družbeni proces. V bodoče naj bi se delo LM odražalo predvsem na konkretnih in praktičnih primerih, brez filozofiranja in teoretiziranja. Organizacija LM mora vzgajati in oblikovati takega človeka, kot ga zahteva današnja stvarnost z njeno vlogo v družbenem življenju. Obravnavali so tudi vprašanje sodelovanja mladine z ostalimi organizacijami in društvi, ter vzgojo mladine v teh organizacijah.
Razpravljali so tudi o proslavi na Vaneči v počastitev Dneva borca in 20. obletnice vstaje, kjer je sodelovala mladina v velikem številu, ravno tako pa pri odkritju spominske plošče v spomin heroju Aliju Kardošu v Murski Soboti.
V občinskem komiteju so nastale tudi kadrovske spremembe, ker nekateri dosedanji člani odhajajo na študij in v JLA.
Na kraju so sklenili, da bodo skrbeli še za razširitev svoje organizacije in v svoje delo vključili čimveč mladine ter skrbeli za uveljavitev naše organizacije.
Jože Trplan
Dela pri gradnji sindikalnega doma v G. Petrovcih lepo napredujejo
UGODNI OBETI NA GORIČKEM
V zadnjem času narašča zanimanje za turizem na Goričkem. Prav zato so pričeli graditi v Gornjih Petrovcih na najvišji točki, na hribu blizu šole (135 m nadmorske višine), sindikalni dom. Ta dom bo predvsem namenjen oddihu in nedeljskemu počitku delovnih ljudi iz okolice in drugih krajev. To pomeni, da se v občini zavedajo, da so v turizmu doslej neodkrite rezerve.
Dom so začeli graditi v začetku junija. Dogradili ga bodo do 9. septembra, ko bo tudi svečana otvoritev. 10. septembra pa bo v občini osrednja proslava. 20. obletnice vstaje. Sredstva za gradnjo tega doma so prispevale vse sindikalne podružnice. Tako so učitelji na svojem prvem sestanku sklenili, da bodo namenili za gradnjo tega doma vsak po deset tisoč dinarjev od svojih letnih prejemkov. Pripravljeni pa so tudi pomagati s prostovoljnim delom. Denarna sredstva bodo prispevali tudi člani sindikata občinskih uslužbencev.
Lovski aktiv pa je obljubil, da bodo njegovi člani zgradili streho, poleg tega pa prispevali nekaj gradbenega materiala. Veliko razumevanje pa so pokazali tudi vaščani — kmetje iz Gornjih Petrovec in okoliških vasi, ki so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom in po svojih močeh prispevati gradbeni material. Kot predvidevajo, bo dokončna dograditev tega doma skupno z inventarjem stala 14 milijonov dinarjev.
Dom bo imel več prostorov. V spodnjih prostorih bodo kleti, s katerimi bo razpolagala kmetijska zadruga, saj
prispeva tudi sredstva za gradnjo. V njih bo imela vskladiščeno sadje — breskve in hruške z bližnjih plantažnih nasadov ter pijače za potrebe samega doma. V zgornjem delu bo točilnica s sodobno točilno mizo in drugo opremo, soba za goste in klubska soba, katere vzhodna in južna stran bosta iz steklenih vrat. Ta se bodo odpirala in bodo spojena s teraso, kjer bo plesišče. Nad klubsko sobo bo še ena terasa, ki bo nudila gostom — turistom lep razgled na vinograde in nasade na Goričkem, poleg tega pa tudi na avstrijske planine in madžarske ravnine. V podstrešnih prostorih bo šest sob za prenočišča gostov, od tega ena s skupnimi ležišči za 20 do 30 oseb.
Okrog samega doma pa nameravajo poleg obstoječega borovega gozdička zasaditi še lepotično drevje (sekvoje). Ker pa je dostop k domu spričo slabih cest nekoliko otežkočen, bodo zlasti motornim vozilom do otvoritve. doma uredili tri dovozne ceste. Prav tako so se za elektrifikacijo doma že dogovorili s podjetjem »Elektron Maribor — okolica.
Prihodnje leto pa nameravajo v G. Petrovcih urediti tudi farmo za piščance — brojlerje, kar bo velika pridobitev tudi za turiste in ostale potrošnike. Kot vse kaže, bo to eden izmed najlepših turističnih domov v Pomurju, v katerem bodo lahko naši delovni ljudje preživljali nedeljski počitek.
Meda Luthar
Letos so češnje na Goričkem dobro obrodile
Ne planiranje za „zeleno mizo“
Skupščinske dvorane so spet prazne. V njih ne bodo odmevali koraki do avgusta, tu ne bo do 31. avgusta nobenega zasedanja več. V tem času bo namreč letošnji odmor Skupščine. Toda besede, izrečene na sejah posameznih skupščinskih odborov in na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije so tako tehtne, napotki in naloge za vse nas tako pomembne, da jih ni moč vseh hkrati omeniti v enem samem sestavku. Zato se bo veljalo k tokratnemu zasedanju, k ugotovitvam, napotkom, in nalogam povrniti še kdaj potlej.
Kot smo že v zadnji številki
Kot smo že pred časom LRS predloženo poročilo o gibanju gospodarstva za prve Štiri mesece letos. Ob razpravi o tem poročilu pa so seveda vznikle še ugotovitve s »terena«, kot pravimo. Ljudski poslanci so opozarjali na probleme, ki morda niso bili dovolj razčlenjeni v poročilu, opozarjali so nanje iz prakse gospodarskih organizacij, ljudskih
odborov, skratka iz vsakdanjega življenja.
Ena izmed ugotovitev je bila, da se plan in dejansko dosežena potrošnja razhajata tudi zaradi tega, ker sam sistem in metoda planiranja ne ustreza sedanjemu gospodarskemu sistemu. V praksi imamo. celo vrsto planov, je bilo rečeno, ti pa med seboj nise vsklajeni. Gospodarska organizacija sestavlja svoj plan. Ugotavlja, koliko proizvodov bo izdelala in predvideva, kolikšen bo finančni iztržek zanje. Hkrati ob tem ugotavlja, kolikšna naj bo produktivnost, kako se bodo gibali osebni dohodki in koliko od razpoložljivih sredstev bo namenila za razširjeno in enostavno reprodukcijo, osebno potrošnjo, to je prejemke zaposlenih, in za vse izdatke, ki jih mora vsebovati zaključni račun. Toda ne samo doslej, sedaj pa še bolj ugotavljamo neskladnost med temi plani in plani občin. Že ta dva, ki sta si najbližja, nista vsklajena. Se večje nesorazmerje prihaja med plani občin in okraja. Zaradi takšnega različnega načina planiranja se dogaja, da se zahteva od gospodarskih organizacij več, kot dejansko zmorejo, da v gospodarskih organizacijah planirajo več ali manj, v občinah spet več ali manj in da prihaja do, kot pravimo, disproporcev že pri samem planiranju. Gospodarskim organizacijam postavljajo posamezne politično-teritorialne enote svoje plane, pogostokrat le z vidika, koliko sredstev potrebujejo za svoj proračun in sklade. Ti zahtevki pa se pogostokrat ne ujemajo s tem, kar zmorejo in ne, kar računajo gospodarske organizacije. Tako prihaja do določenega pritiska, do določenih nesorazmerij med planom in dejanskim gibanjem gospodarstva, skratka do vsega tistega, kar povzroča star način planiranja in kar terja sedanji sproščeni način gospodarjenja.
Rečeno je bilo, da je povsem na mestu ugotovitev, da je glavni vir za odpravo nesorazmerij med dejansko in planirano potrošnja vsestranski dvig proizvodnje, ki bo ustvarila tako potrebne blagovne kot denarne sklade. Vendar ob tem ne gre za proizvodnjo, ki jo velja vzdrževati za vsako ceno, za proizvodnjo, ki je sama sebi namen, temveč gre za rentabilno proizvodnjo. Nerentabilna proizvodnja namreč s svojim naraščanjem ne odpravlja dosedanjih nesorazmerij, temveč jih povečuje. Zato velja tudi dvig proizvodnje podrejati zahtevi, stabilizaciji našega gospodarstva, ki jo tako terja kot omogoča novi gospodarski sistem. In tej stabilizaciji se mora podrediti tako planiranje kot tudi način ustvarjanja potrošnih dobrin. Planirati velja samo tisto, kar je dejansko moč uresničiti
Tudi reševanje vsake gospodarske organizacije za vsako ceno, zato pač, ker proizvaja, ni več v skladu z današnjim gospodarskim sistemom. Tako je bilo rečeno v skupščinskih prostorih. V naših gospodarskih organizacijah mora priti jasno do izraza, da morajo s takim sistemom, kot je sedaj v veljavi, prevzeti nase tudi odgovornosti in posledice, ki zanje nastopajo iz gospodarskih zakonitosti. Sistem namreč te gospodarske zakonitosti sprošča in zato ne velja nanj gledati samo z vidika, kakšne ugodnosti lahko komu nudi.
Razprava se je dotaknila tudi metodologije izračunavanja o produktivnosti in osebni potrošnji. Rečeno je bilo, da tudi ta metodologija ni povsem ustrezna in zanesljiva, tako da v praksi po vsej verjetnosti marsikdaj ne prihaja do tolikšnih nesorazmerij, kot je to moč razbrati iz danih številk. Pomeni, da bo veljalo spremeniti tudi metodologijo, ki ugotavlja, kako se giblje produktivnost in kako narašča oziroma kako se giblje osebna potrošnja.
Kot je bilo že uvodoma rečeno, ni moč v enem samem sestavku izčrpati vse snovi, ki je bila podana na tokratnem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije. Naj omenimo le, da so ljudski poslanci tako na sejah odborov, kot tudi na zasedanju skupščine same razpravljali še o oblikovanju cen na našem trgu, gibanju zaposlenosti in hkrati s tem o gibanju delovne storilnosti, ekonomičnosti proizvodnje v našem kmetijstvu, o gostinstvu in zunanji trgovini. Izrečena so bila opozorila, napotki in naloge glede delitve sredstev v gospodarskih organizacijah, kreditni politiki, nalogah tako samoupravnih organov kot tudi občinskih ljudskih odborov. Toda o posameznih problemih več v naslednjih številkah.
VIDEMSKI KMETIJSKI TORZO NAKLONJEN TURIZMU
Novo akumulacijsko jezero, ki so ga pred kratkim dogradili na Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici za potrebe namakalnega sistema, se vsak dan veča. Doslej so se nabrale že velike količine vode. Ta je kot nalašč primerna za kopalce, ki jih ob popoldnevih kar mrgoli, posebno še ob nedeljah. Največ jih je iz Vidma, prihajajo pa tudi iz drugih kra-
jev. Zaradi takega zanimanja bodo jezero uredili tudi za turistične namene. Se pravi, da bo jezerce v kratki perspektivi služilo kmetijstvu, hkrati pa tudi turizmu.
Na sliki: Jezero pri Vidmu je dopoldne osamljeno, popoldne pa je ob njem pravcati živžav.
(Foto: Čolnik)
Seja ObLO Gornja Radgona
NUJNA SESTAVA PRAVILNIKOV
V petek so na skupni seji ObLO Gornja Radgona po poročilu sveta za družbeni plah in finance razpravljali o izpolnitvi družbenega plana v času od 1. januarja do 30. aprila letos in o problemih v gospodarstvu. Ugotovili so, da so skoraj vsa podjetja v radgonski občini proizvodni plan za prvo četrtletje realizirala 100 odst. Izpolnitev plana je edino problematična v Mizarstvu Črnci-Apače. V tem podjetju je tudi najmanjše povečanje osebnih dohodkov. Vzrok za to pa je iskati v tem, ker se starejši kader ne more oz. noče prilagoditi novim pogojem nagrajevanja. Najboljše uspehe je doseglo Zdravilišče Slatina Radenci, ki je v primerjavi z istim razdobjem lani znatno povečalo slatinsko proizvodnjo in število penzionov.
Novi gospodarski predpisi že kažejo, da večina podjetij ni bila pripravljena na nove ukrepe. V radgonski občini so uspeli le v dveh podjetjih uvesti sodobno proizvodnjo,
medtem ko so se v ostalih gospodarskih organizacijah sredstva preveč drobila, kar je neugodno vplivalo na proizvodnjo. V tesni zvezi s tem je tudi občutno pomanjkanje obratnih sredstev. Podjetja so se namreč preveč zanašala na kredite, zaradi česar so se znašla v novih pogojih gospodarskega sistema v zelo kritičnem položaju. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev podjetja ne morejo obratovati z vso razpoložljivo kapaciteto. Vedno več je tudi dolžnikov, kar povzroča naraščanje števila tožb ter nepotrebnih stroškov.
Ko so govorili o naj novejših ukrepih pri omejitvi 10 odst. proračunskih sredstev, namenjenih za rezervni sklad, so se odborniki zavzemali za se-
stavo prioritetnega plana investicij v občini. Zavzemali so se tudi za to, da bi v bodoče osebni dohodki rastli le vzporedno s storilnostjo dela, kar zdaj v večini primerov ni bilo opaziti. V nekaterih podjetjih so težili za linearnim zviševanjem osebnih dohodkov, kar pa je v nasprotju z načeli novih gospodarskih predpisov. Zato bo nujno potrebno čimprej izdelati merila za razdeljevanje osebnih dohodkov.
Na skupni seji so odborniki tudi obširno razpravljali o delu podružnice Zavoda za socialno zavarovanje in o problemih te službe.
Na ločenih sejah so nato sprejeli nekatere ukrepe za omejitev proračunskih sredstev in sredstev skladov ter razne odloke ObLO.	-rj-
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 9. do 15. julija 1961
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska igra —
J. Vandot — M. Stante: Kekec na volčji sledi; 8.58 Glasbena medigra; 9.05 Veseli zvoki; 9.48 Ivan Matetič-Ronjgov: Moja zemlja;
10.00	Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Za veselo srce in urne pete. .. 10.50 Nedeljska matineja; 11.30 Reportaža; 13.30 Za našo vaš; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.00 Igrmao za vas; 17.00 Športno popoldne; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Iz glasbenega ustvarjanja Amerike; 22.15« Plesna glasba; 23.05 Sergej Prokofjev: Drugi dejanji iz oper Ognjeni angel, Zaljubljen v tri oranže; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK
8.00 Poročila; 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča; 9.00 Junakinje iz Verdijevih oper vam pripovedujejo; 10.15 Zvočna mavrica; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Intermezzo s skladbami Mihaela Rožanca; 12.00 Slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — J. Novak: Nega po toči prizadetih vinogradov; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Igra orkester LM p. v. Rudolfa
Stariča; 13.55 Med simfoničnimi plesi in rapsodijami; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — Ciril Stani: S pevci po Dunaju; 16.20 Mojstri instrumentalne igre in koncert, petja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na poti! 18.00 Scene iz Boitovega Metistotelesa; 18.40 S knjižnega
trga; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ponedeljkova panorama; 21.05— 22.50 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
TOREK
8.00 Poročila; 8.05 Uverture in medigre; 8.30 Oddaja za otroke;
9.00	Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani;
10.15	Pri jugoslovanskih skladateljih in orkestrih; 11.00 Pevka Ljiljana Petrovič; 11.15 Branje za vroče dni; 11.35 Klarinet in saksofon; 12.00 Dobri znanci nastopajo;
12.15	Kmetijski nasveti — inž. Jo-
že Likar: Zboljšajmo tehniko prevažanja panjev; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pojeta vam Tito Gobbi in Oralia Dominguez; 14.00 Od tu in tam; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Sergej' Prokofjev:	Tri
točke iz baletne glasbe k »Romeu in Juliji«; 15.51 Harfistka Pavla Uršič-Petričeva izvaja Partito v treh stavkih Alberta Surianija;
16.00	Počitniška zgodba — Otto
Ernst: Radosti letovanja; 16.20 Naši pevci zabavne glasbe ter instrumentalni ansambli; 17.15 Igra David  Ojstrah; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament;
19.30	Radijski dnevnik; 20.00 Zbor
Günther Arndt poje nemške ljudske pesmi; 20.30 Radijska igra ji Albert Camus:	Obsedno stanje;
21.33 Mihovil Logar: Arija za violino in godala; 21.38 Zvočni kaleidoskop; 22.15 Melodije iz petih stoletij; 23.05 Plesna glasba.
SREDA
8.00 Poročila; 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni redakciji«; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Ritmični intermezzo; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven; 9.28 Igrajo slavni pianisti preteklosti; 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.50 Bela Bartok: Rapsodija za klavir in orkester; 12.00 15 minut s triom Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Obiranje zgodnjega sadja; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov; 13.55 Glasbeni desert;
14.30	Prireditve dneva; 14.35 Instrumentalna medigra; 14.40 Pesmi srbskih in hrvatskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Janez Krstnik Novak: Figaro; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemni-
ku; 18.00 Veliki orkestri tega tedna; 18.30 Drobne skladbice Borisa Kovačiča; 18.45 Šport in športniki; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Antonin Dvorak: Jakobinec, prizori iz Opere; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni ‘ nokturno; 23.05 Nočni koncert.
 Četrtek
8.00 Poročila; 8.05 Križem po današnji slovenski klavirski glasbi; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Iz komične opere E. Wolf-Ferrarija — Štirje grobijani; 11.00 Zborovske skladbe Antona Lajovica; 11.15 Branje za vroče dni; 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba;
12.00	Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Hrček: Poletna dela v vinogradu; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Popularne orkestralne melodije; 14.05 Radi jih poslušamo; 14.30 Prireditve dneva; 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 15.40 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 16.00 Veliki plesni ansambli; 16.20 Solisti ljubljanske in mariborske opere pred našim mikrofonom; 17.15 Četrt ure z orkestrom Alfredo Antonini; 17.30 Turistična oddaja;
18.00	Jazz na koncertnem odru; 18.23 Glasbene miniature s spore-
dov Britanskega radia; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 19.30 Radijski dnevnik; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer; 21.30 Matija Bravničar: Prva simfonija; 22.15 Nočni akordi; 22.45 Albert Moeschinger: Prva sonata za violino in klavir; 23.05 Plesna glasba.
PETEK
8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu;. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Stanko Premrl: Štirje pastorali; 9.00 Med žirijami in dueti; 10.15 Z melodijami okrog sveta; 11.00 Plesni ritmi v koncertni glasbi; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Janez Saksida: Kako bomo najbolje izkoristili žitna strnišča; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne pesmi; 13.55 Znamenite basovske arije; 14.35 Popevke na tekočem traku; 15.40 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Skoberneta; 16.00 Športni tednik; 16.20 Godalni in vokalni nabavni-ansambli; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hitri prsti; 18.15 Ljudska glasba raznih dežel — Madžarske narodne pesmi in plesi; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester Raphaele; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 4 odda-
ja; 21:15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od Save do Morave.
SOBOTA
8.00 Poročila; 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Hammond orgle; 9.00 Ura romantične glasbe; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Za ljubitelje popevk; 12.00 Nekaj novih posnetkov iz Zagreba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Po domače.. . 12.45 Godalni orkester p. v. Boruta Lesjaka; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Orkester Marty Gold; 16.40 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 17.15 Orgle in orglice; 17.30 Po kinu se dobimo; 19.00 Majhni ansambli; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 21.00 Plesna glasba; 22.15—23.00 Posnetki z zadnjega nemškega jazz festivala v Frankfurtu.
POMURSKI VESTNIK, 6. JUL. 1961
4
OB REGISTRACIJI MOTORNIH VOZIL
PO NOVEM PRAVILNIKU
Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve je v minulem mesecu sprejel nov pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. Pravilnik, ki je začel veljati 15. junija 1961 (Ur. list FLRJ, št. 22 z dne 7. 6. 1961) je vsklajen s potrebami sodobnega cestnega prometa in z varnostjo v njem. Da bi registracija vozil potekala nemoteno, objavljamo osnovna načela pravilnika.
Lastniki oz. uporabniki motornih in priklopnih vozil, ki imajo stalno bivališče v Jugoslaviji bodo smeli uporabljati svoja vozila v cestnem prometu le , tedaj, če bodo registrirana v smislu novega pravilnika in če bodo za nje izdana prometna dovoljenja ter evidenčne tablice, ki jih predpisuje pravilnik.
Kot določa nov pravilnik so pristojni za prvo registracijo in za njeno podaljšanje okrajni organi za notranje zadeve. Postopek za registracijo se prične s prijavo, ki jo mora vsak voznik predložiti tistemu okrajnemu organu za notranje zadeve, na čigar območju ima lastnik oz. uporabnik motornega vozila svoje prebivališče oz. sedež. Za registracijo je treba s strojem izpolniti posebni obrazec, ki se dobi pri občinskem ljudskem odboru ter tudi pri pristojnem organu za notranje zadeve. Prijavi je potrebno priložiti statistični list in potrdilo o plačanih obveznostih za vozilo (carina, če je vozilo uvoženo, zavarovalnina, davek in taksa). Za novo vozilo in za vozilo pri katerem je prišlo do spremembe lastništva je treba priložiti tudi listino, ki dokazuje na kakšen način je bilo vozilo nabavljeno,  V novem pravilniku je za var-
nost prometa zelo važno določilo, ki narekuje obvezni tehnični pregled vseh motornih in priklopnih vozil. Po tem določilu mora biti pred prvo registracijo tehnično pregledano vsako vozilo, pozneje pa je treba opraviti tehnične preglede enkrat letno. Avtobuse, avtobusne prikolice in taksije pa je treba dati pregledati vsakih šest mesecev.
Tehnične preglede motornih in priklopnih vozil opravljajo v okraju Murska Sobota naslednja gospodarska podjetja:
Murska Sobota — Agroservis, Lendava — Mehanika, Ljutomer — Agrotehnika-servis in Gornja Radgona — AvtoTemont. Ta podjetja bodo pregledovala vsa vozila vsak torek, četrtek in petek od 15.—18. ure.
Lastniki oz. uporabniki motornih vozil si lahko izberejo po lastni želji za pregled svojih vozil eno izmed pooblaščenih podjetij. Višina stroškov za pregled znaša:
Tovorni avtomobili, avtobusi, poltovorni avtomobili, traktorji 1.500 din, osebni avtomobili 1,000 din, motorna kolesa 500 din in priklopna vozila 1.000 din. Vsi lastniki motornih in priklopnih vozil morajo pripeljati na tehnični pregled svoja vozila očiščena in podmazana. Številke motorja in šasije je potrebno zaokrožiti z belo ali rdečo barvo, da bo takoj vidna.
Registracija motornih vozil bo v smislu novega pravilnika končana do 31. avgusta 1961. Po tem roku bo prepovedano voziti v javnem prometu vsako vozilo brez nove evidenčne tablice kakor tudi novega prometnega dovoljenja in je za kršitev nekaterih določb tega pravilnika predpisana denarna
kazen do 100.000 dinarjev za pravne osebe in do 20.000 din za fizične osebe.
Tisti lastniki oz. uporabniki motornih vozil, ki so registracijo letos ze opravili morajo zamenjati evidenčne tablice in prometno dovoljenje s tem, da predhodno izpolnijo potrebne obrazce in se zglasijo na pristojnem oddelku za notranje zadeve, da bo to izvršil.
Vse priloge, kot so potrdilo DOZ-a, potrdilo o plačanem cestnem skladu, ostanejo, v veljavi.
Oddelek za notranje zadeve pa bo zamenjaval evidenčne tablice in prometna dovoljenja vsak dan od 8 —12. ure. Lastniki motornih vozil naj upoštevajo delovni čas in se pravočasno zglasijo na oddelku.
Vsa  pojasnila dobijo lastniki motornih vozil pri Oddelku za notranje zadeve v Murski Soboti in ne pri občinskem ljudskem odboru, kjer bodo tudi plačali predpisano takso.
Iz pisarne ONZ M. Sobota
SPREJEMNI IZPITI ZA SŠTV
OPRAVLJENI
Te dni so bili v Murski Soboti sprejemni izpiti za Srednjo šolo za telesno vzgojo. Po teoretičnih in praktičnih izpitih je bilo sprejetih 40 izmed 50 prijavljenih kandidatov. Med sprejetimi jih je več s prav dobrimi in odličnimi šolskimi učnimi uspehi, kar je prav gotovo ugodna prednost. Sprejeti kandidati so razporejeni po vsem pomurskem ozemlju, kar zagotavlja, da bodo čez leta prav vse pomurske občine lahko prišle do prepotrebnega telesno-vzgojnega učnega kadra in strokovnjakov za izvenšolsko delovanje.
Pomurski strelci v počastitev Dneva borca
V množičnosti neizpolnjeni obeti
V nedeljo dopoldne je bilo v Murski Soboti patrolno tekmovanje v počastitev Dneva borca. Na tekmovanju je sodelovalo 37 tekmovalnih ekip, med njimi 7 pionirskih. Tekmovali so v skupinah: tekači (odrasli in pionirji), kolesarji, mopedisti in motoristi. Za tekmovanje se je prijavilo 81 tekmovalnih skupin iz Pomurja, kar pomeni, da je na prireditvi sodelovalo celo manj kot 50 odst. prijavljenih ekip.
Kljub temu, da so bile v raznih krajih Pomurja tega dne svečanosti in druge prireditve v počastitev Dneva borca, ni opravičila za izsotanek tolikšnega števila prijavljenih tekmovalnih skupin, saj so prizadete organizacije za te prireditve vedele že prej. Tako je bilo prireditelju — Občinskemu strelskemu odboru v Murski Soboti — povzročenih obilo nepotrebnih težav, saj je moral izvesti vse priprave za udeležbo prijavljenega števila ekip. Iz občine Petrovci — Šalovci ni bilo na pr. nobene tekmovalne skupine, čeprav so jih prijavili več, prav tako ni bilo nikogar iz ljutomerske občine, iz osnovne šole v Murski Soboti sta se tekmovanja udeležili samo dve ekipi namesto sedmih prijavljenih itd. Posebno kritiko pa zasluži vodstvo odreda predvojaške vzgoje v Murski Soboti, ki je obljubilo pomoč na tekmovalnih progah, vendar je na dan tekmovanja povsem odpovedalo in
ni poslalo v pomoč nobenega mladinca. Zato so nekatere tekmovalne skupine na progah, ki jih niso dovolj poznale, zašle in dosegle slabšo uvrstitev.
Pred tekmovanjem je bila na lepo okrašeni tribuni na Trgu zmage krajša svečanost, kateri so prisostvovali tudi ugledni predstavniki družbenih organizacij in ljudske oblasti. V imenu ObLO M. Sobota je Franc Sonaja razvil pranor ObSO Murska Sobota, prvi prapor te vrste v Pomurju. Za razviti prapor so družbene organizacije ustanove in podjetja prispevale 4 spominske trakove in 42 zlatih ali srebrnih žebljičkov.
REZULTATI: Tekači — odrasli: 1. SD »Boris Kidrič« M. Sobota
18.15,	2. Odred predvojaške vzgoje Lendava 21,35, 3. SD »Nor inči« 22,1 itd.; pionirji: 1. SD »Rakičan« 1,00, 3. 2. SD »Noršinci«
1.15,	3. SD »Jože Kramar-Juš« iz M. Sobote 1.21,1 itd. Kolesarji: 1. SD »Tekstilec« Murska Sobota
10,30, 2. SD »Boris Kidrič« Murska Sobota 14,00, 3. SD »Kovinar« M. Sobota 14,20 itd. Mopedisti:	1.
ZROP Murska Sobota 16,30, 2. Aktiv LMS »Agroservis« M. Sobota 19,20, 3. SD »Kovinar« M. Sobota 20,05. Motoristi: 1. SD »Boris Kidrič« M. Sobota, 2. Ljudska milica M. Sobota, 3. SD »Tekstilec« M. Sobota itd.
Pokrovitelj tekmovanja — ObO ZB Murska Sobota — je podelil prvouvrščenim ekipam v posameznih tekmovalnih skupinah prehodne pokale, prvim trem plasiranim ekipam v posameznih skupinah pa so ob zaključku uspele prireditve izročili praktična darila pomurskih podjetij in ustanov.
Ivo Perinič, kap. JLA
Svečana otvoritev
športnega igrišča v Krogu
V nedeljo, 2. julija so v Krogu svečano izročili svojemu namenu novo športno igrišče ob osnovni šoli. Za to svečanost so se Krožani dobro pripravili in prav lepo okrasili igrišče in njegovo okolico. Otvoritev igrišča so povezali tudi s proslavljanjem 20-letnice ljudske revolucije.
Najprej sta bili dve prijateljski rokometni, tekmi, ki sta se končali z zmago domačih moštev. Drugo moštvo Kroga se je pomerilo z moštvom soboškega »Agroservisa«, prvo pa z moštvom Beltinec (rezultat: 26:22 za domače). Prvo moštvo je tokrat nastopilo Okrepljeno z nekaterimi igralci soboškega Grafičarja. Po športnih srečanjih je bila kulturna prireditev, ki so jo pripravile vaške organizacije. Nastopili so recitatorji in pionirski pevski zbor. O po-
menu proslavljanja 20-letnice ljudske revolucije je spregovoril številnemu zbranemu občinstvu predsednik domačega TVD »Partizan« Stefan Antolin.
Po kulturni prireditvi so vaščani Kroga priredili prijetno družabno srečanje: ples pod lipami.
OTO ŽUNEC
na Balkanske športne igre
Naš znani lahkoatletski tekmovalec Oto Žunec je v nedeljo na tekmovanju v Zagrebu nastopil v mladinski konkurenci in dosegel nov osebni rekord v teku na 110 m ovire s časom 15,3, kar pomeni, da je izboljšal svoj dosedanji rezultat v tej disciplini za dve desetinki sekunde. Bil je samo za eno desetinko sekunde za prvoplasiranim v tej disciplini na zagrebškem tekmovanju. Tako je znova prepričljivo potrdil kakovost mladega, a obetajočega jugoslovanskega lahkoatleta.
Z doseženim rezultatom si je Žunec ustvaril ugodne pogoje za sodelovanje v jugoslovanski državni reprezentanci na letošnjih Balkanskih športnih igrah. Nastopil pa bo tudi v jugoslovanski mladinski reprezentanci v dvoboju z ustrezno madžarsko reprezentanco. Žunec je sedaj na taborjenju v športnem naselju Košutnjak pri Beogradu, kjer se pripravlja na bližnje, za njega vsekakor pomembne nastope.
ZASLUŽENA ZMAGA DOMAČIH V HOKEJU NA TRAVI
POMURJE : ZASAVJE 2:1 (2:1)
V torek je bila v Murski Soboti prijateljska hokejska tekma med reprezentancama Pomurja in Zasavja v počastitev Dneva borca. Zmagali so zasluženo domačini, čeprav so nastopili v dokaj okrnjenem sestavu.
Za domače barve so nastopili:	Bavčar (ESS), Bagari
(Partizan M. S), Šeruga (ESŠ1, Petkovič (ESS), Vigali (ESS), Bencik (Lendava), Ružič (ESS), J. Kovač (Partizan RS. S.), Titan (ESŠ), Kokalj (ESS), Rituper (ESS).
Za reprezentanco Zasavja pa: Žveglič (Senovo), Zupanc (Kladivar, Celje), Vidmar (Senovo), Dojer (Kladivar), Lužar, (Senovo) Žičkar (Senovo), Rastnik (Kladivar), Zupanc (Kladivar), Planinc (Senovo), Agreš (Senovo), Lednik (Kladivar), Kolenc (Kladivar), Založnik (Kladivar), Fabjančič (Senovo). Dvoboj obeh reprezentanc sta vodila zvezna sodnika Vlado Melnikov in Ivo Zlatar iz Zagreba.
V obeh reprezentancah so praktično nastopili najboljši slovenski hokejski igralci. Zmaga pomeni za reprezentanco Pomurja velik uspeh, zlasti če upoštevamo, da so gostje nastopili v svoji najboljši postavi in so bili zlasti v drugem polčasu nevarnejši od domačinov, katerim pa se je že v prvem polčasu posrečilo doseči vodstvo po krilih in središču. Povratno srečanje reprezentanc bo v jeseni v Celju ali v Senovem.
Strelci golov: v 10. minuti Titan in v 18. minuti Ružič za
domače, v 25. minuti Založnik za goste. Te letošnje prve tekme domačinov z moštvom izven Pomurja pa se je žal udeležilo le pičlo število gledalcev.
JUGOSLOVANSKI HOKEJSKI STROKOVNJAKI V MURSKI SOBOTI
V torek je bilo v Murski Soboti pomembno posvetovanje, ki ga je sklical Odbor za hokej na travi za Pomurje. Posvetovanja so se razen domačih hokejskih funkcionarjev udeležili še: predsednik Hokejske zveze Jugoslavije Branko Besednik, predsednik trenerske organizacije Ivo Donoval, tajnik Hokejske zveze Jugoslavije Vlado Melnikov, predsednik Podzveze za hokej na travi Slovenile Zoran Naprudnik, tajnik te podzveze Peter Liberšar in zvezni sodnik Ivo Zlatar.
Na posvetovanju so razpravljali o sedanjem stanju, težavah in perspektivnem razvoju tega športa v Pomurju na osnovi analize prof. E. Titana in ugotovili zadovoljiv napredek, saj deluje v naši pokrajini že 64 registriranih i-gralcev. Obravnavali so tudi bodoči sistem tekmovanja. Tako bo še letos pomurski prvak igral s prvakom celjsko-zasavske lige, naše drugouvrščeno moštvo pa z ustreznim moštvom te lige. V jeseni bodo priredili v Murski Soboti tudi tečaj za sodnike. Precej si obetajo tudi od novoustanovljene Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti, predvsem pomoč v sodnikih in trenerjih. Prizadevali si bodo tudi, da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni že igrali na prave gole.
NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL
Pred finalom
Zadnjo nedeljo sta bili v Pomurju dve tekmi za Jugoslovanski pokal. V prvi sta se srečali nogometni enajstorici Turnišča in Šalovec. Po pričakovanju so zmagali prvi z rezultatom 5:1 (2:1). Zato pa je poskrbelo za presenečenje moštvo Pušče, ki je premagalo drugo moštvo Sobote z rezultatom 3:1 (1:0) in se tako uvrstilo v nadalnje tekmovanje.
V nedeljo je na programu pokalna tekma med Radgono in Puščo v Gornji Radgoni, zmagovalec tega srečanja pa se bo prihodnjo nedeljo pomeril v finalni tekmi z moštvom Turnišča, ki je to nedeljo prosto.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 7. julija — Dan vst., Srbije Sobota, 8. julija — Milojka Nedelja, 9. julija — Veronika Ponedeljek, 10. julija — Ljubiča Torek, 11. julija — Olga Sreda, 12; julija — Munor Četrtek, 13. julija  Dan v. C. g.
MALA KRONIKA
ROJSTVA
Rodile so: Helena Komar iz Lendave — dečka, Ana Leonhard iz Lendave — dečka, Marija Basa iz Dolgovaških goric — deklico, Grizeta VuČak iz Strukovec — deklico, Manja Kovač iz Noršinec — deklico, Marija Pertoci iz Rankovec — dečka, Terezija Kumin iz Kroga — deklico, Marija Duh iz Lendave — dečka, Terezija Bohnec iz Lendave — dečka, Kristina Ošlaj iz Filovec — dečka, Marija Fras iz Črešnjevec pri G. Radgoni deklico, Štefka Klemenčič z Radenskega vrha — deklico, Terezija Kokas iz Doline —dečka, Marija Hojs iz Polic — deklico, Katarina Prašnikar iz Murske Sobote — deklico, Jolanka Duh iz Zenavelj — dečka, Marjana Ficko iz Rogašovec — dečka, Marija Hajdinjak iz Preslja — deklico,Ivanka Zavratnik s Kamenščaka — deklico, Olga Kranjec iz Murskih Črnec — deklico, Olga Juršič iz Lendave — deklico, Gizela Vučak iz Lendave
—	deklico, Hilda Rajh iz Pristave
—	deklico, Marija Sajnovič iz Veščice — dečka, Jožeta Panker iz Noršinec  deklico,  Gizela Beznec iz Bodonec — dečka, Ivanka Sarkan iz Prošenjakovec — dečka, Helena Lisic iz Otovec — deklico, Anica Ozvatič iz Martjanec — dečka.
OBSOJEN ZARADI DAJANJA POMOČI PRI PREPOVEDANEM PREHODU ČEZ DRŽAVNO MEJO
Okrožno sodišče v Murski Soboti je minuli teden obsodilo Stefana Kovača, delavca iz Šalamenec, na sedem mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja dajanja pomoči pri prepovedanem prehodu čez jugoslovansko-avstrijsko mejo.
Stefan Kovač je v začetku maja letos pomagal trem osebam pri pobegu čez državno mejo proti nagradi sto tisoč dinarjev. Sodišče mu je denar, pridobljen s kaznivim dejanjem, odvzelo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajšilno obtoženčevo iskreno priznanje in skrb zd nezakonskega otroka, kot obtežilno pa, ker je že bil kaznovan pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni zaradi izmikanja preživnine.
Sodba še ni pravnomočna.
V VINJENEM STANJU VOZIL MOTORNO KOLO
Na motornem kolesu se je pred nekaj dnevi peljal v vinjenem stanju Vinko Zrinski iz smeri Dokležovje proti vasi Bratonci. Ko se je pripeljal v vas Bratonci, je nenadoma močno zavrl in padel. Na motornem kolesu je bil še sovozač Viljem Sčančar. Pri padcu je bil težje poškodovan Vinko Zrinski, do čim je so vozač dobil le lažje poškodbe.
ZADEL V OSEBNI AVTOMOBIL
Tovorni avtomobil, last Avtoprevozniškega podjetja v Mariboru, katerega je upravljal Viljem Cor, je privozil po cesti pri železniški postaji v Murski Soboti iz smeri kolodvorske restavracije na Partizansko ulico in se ustavil. Ker je s prednjim delom tovornjaka pripeljal preveč na ulico, ni bil kos ostremu ovinku in se je zato z vzvratno vožnjo pomaknal za približno en meter nazaj. Pred tem pa je dal signal s stop lučjo in desnim smerokazom. Med tem pa je z nasprotne smeri pripeljal šofer osebnega avtomobila Ivan Ajlec in trčil s prednjim levim delom avtomobila v tovornjak tako, da si je popolnoma razbil levo luč in dobil več vdrtin.
Materialna škoda na osebnem avtomobilu znaša okrog 390 tisoč dinarjev.
Z AVTOMOBILOM SE
ZALETEL V LESENO OGRAJO
Alojz Jurkovič se je z lastnim avtomobilom peljal iz Križevec v Mursko Soboto. V vasi Križevci ga je nenadoma zaneslo na levo stran cestišča in je z levim prednjim delom avtomobila zavozil v leseno ograjo.
Do nesreče je prišlo zato, ker na ovinku ni zmanjšal hitrosti in ker vozilo ni bilo v redu. Zaradi slednjega so mu prometni uslužbenci LM že v začetku minulega meseca odvzeli registrsko tablico v Ptuju, vendar je kljub temu vozil avtomobil in ni registrske tablice nadomestil s papirnatimi.
PRIZNANJA POMURSKIM
KMETIJSKIM
STROKOVNJAKOM
Na nedavnem občnem zboru Zbornice za  kmeti jstvo in gozdarstvo LR Slovenije je bilo na predlog UO zbornice nagrajenih 50 zaslužnih kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov iz Slovenije, ki so se posebno izkazali pri uresničevanju nalog za preobrazbo našega kmetijstva in gozdarstva. Iz Pomurja so bili nagrajeni: dr. Miran Orel, VG G. Radgona, inž. Ivo Pejnovic, KG Beltinci, Matija Ratek, VG Jeruzalem, Ivo Slekovec, KG Lendava in Franc Vraz, VG Ljutomer.
 VIDEM OB ŠČAVNICI
Pred kratkim so začeli pri Vidmu urejati šolo. Za zdaj bodo namestili nova okna na pročelju, pozneje pa še na preostalem delu šole.
KINO
MURSKA SOBOTA - od 7.-9. juli-
ja ameriški barvni kinemaskopski film: »Vikingi«; od 10.—11. julija italijanski barvni film: »Polikarpo«; od 12.—13. julija ameriški barvni film: »Ljubezen Marjorie Morningstar«.
LJUTOMER — od 8.-9. julija italijanski barvni   kinemaskopski film: »Spomin iz Italije«; od 12.—13. julija domači film: »Gospa ministrica«.
SLATINA RADENCI - Od 9.-10. julija italijansko-francoški barvni kinemaskopski film: »Poslednji raj«; 13.julija angleški film: »Pot v visoko družbo«.
ŠALOVCI — od 8.—9. julija ameriški barvni kinemaskopskl film: »Dama in potepuh«.
GORNJA RADGONA — od 8.-9. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Vozovi na zahod«; od 12.—13. julija angleški vistavisionski film: »Poplave
strahu«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 8.—9. julija ameriški barvni film: »Zlato v džungli«; 12. julija češka drama: »Na -poslednji postaji«.
MALI OGLASI
HIŠO z gospodarskim poslopjem ugodno prodam. Martjanci 82.
M-704
RADIOAPARAT znamke »Bistra« in posteljno mrežo prodam. Pogačnik, Stefana Kovača 23, Murska Sobota.	M-693
POGONSKI benzinski motor 8 KS, otroški voziček, stajico in posteljo prodam. Ernest Kutoš, Križevci v Prekmurju št. 54.
M-694
HIŠO s posestvom, 10 minut od postaje, ugodno prodam. Stanjevci 96, p. Gornji Petrovci.
M-695
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Jože Sebjan, kovač, Rakičan št. 102.	M-696
SPALNICO, kompletno, iz trdega lesa, prodam. Bela Požonac, šofer, Partizanska 10a, Lendava.
M-697
MOTORNO KOLO znamke »Zündapp«, 200 ccm, ugodno prodam. Prešernova 8, Murska Sobota.	M-698
SVINJSKE HLEVE, nove, prodam. Sprejmem dijake na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista.	M-699
ZAHVALA
Po dolgi, težki bolezni smo za vedno izgubili našo drago ženo ter zlato mamo
MARIJO LENARČIČ iz Doliča
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno dr. Branku Lukmanu, ki so nam v najtežjih trenutkih njene bolezni bili v pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke ter izrekli sožalje. Hvala tudi kolektivu SGP »Pomurje« Murska Sobota in kolektivu Trgovskega podjetja »Raba« Grad.
Žalujoči: mož, hčerka Angela z družino, Dragica in Micika
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci — Šalovci na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št: 32/55)
razpisuje
za šolsko leto 1961/62 naslednje štipendije:
1 štipendija — medicinska fakulteta 1 štipendija — višja šola za medicinske sestre 1 štipendija — šola za laborante 1 štipendija — farmacevtska fakulteta
1	štipendija — šola za sanitarne tehnike
4 štipendije — šola za učence v gospodar. in industriji
2	štipendiji — učiteljišče
1 štipendija — srednja vzgojiteljska šola
3	štipendije — ekonomska srednja šola
Prošnji, kolkovani s 250 din državne takse, priložite naslednje dokumente:
1.	prepis zadnjega šolskega spričevala odnosno potrdilo o opravljenih izpitih,
2.	potrdilo o imovinskem stanju staršev,
3.	potrdilo o plači staršev in o višini otroškega dodatka,
4.	življenjepis,
5.	izjavo prosilca, da drugje ne prejema štipendije,
6.	potrdilo o vpisu,
7.	mnenje mladinske, oziroma študentske organizacije.
Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci iz občine Petrovci — Šalovci.
Prošnje z navedenimi prilogami pošljite najkasneje do 1. avgusta 1961 Komisiji za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci — Šalovci, p. Petrovci.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Panonija«, industrija kovinske galanterije v Murski Soboti, razpisuje naslednja delovna mesta:
1)	saldokontista
2)	obratnega knjigovodje
3)	planerja proizvodnje in materiala
4)	kovinostrugarja
Za delovno mesto pod 1 se zahteva nepopolna srednja šola z nekajletno prakso v knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
Za delovno mesto pod 2 se zahteva višja ali srednja šolska izobrazba z dveletno prakso ali nižja s petletno prakso.
Za delovno mesto pod 3 se zahteva mojstrska šola kovinske stroke ali visokokvalificirani delavec s 5-letno prakso ali kvalificirani delavec kovinske stroke z 10-letno prakso.
Za delovno mesto pod 4 se zahteva kvalificirani kovinostrugar s 5-letno prakso.
Nastop službe takoj Višina osebnega dohodka je določena po Pravilniku o osebnih dohodkih.
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja, javite se tudi lahko osebno.
Murska Sobota, dne 5. julija 1961
Upravni odbor ZOP »Agroservis« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
saldokontista.ke z nepopolno srednjo šolo in nekaj let prakse, blagajnika-čarke z nepopolno srednjo šolo in nekaj let prakse, mojstra — avtomehanika ali vkv delavca kovinske stroke, za poučevanje vajencev,
mojstra — avtomehanika dveh kvalificiranih strugarjev, treh kvalificiranih avtomehanikov, skladiščnika.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja.
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja in tiska Časopisno In založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Naročnina celoletna 600 dinarjev polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1300 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 6. JUL. 1961
5
ZAMRLA PROMENADA
Povest o mariborski promenadi na Partizanski cesti se začenja tistega dne, ko je Adolf Hitler prišel v Maribor. V aprilu 1. 1941, ko je nemška vojska napolnila mariborske ulice in ko so se zastave groze videle na vsakem koraku, je bil Maribor najbolj žalostno mesto. Ljudje so hodili po cestah sklonjenih glav.
Zdrznili so se, ko se je raznesla vest, da bo prišel v Maribor Hitler. To ne bo dobro, so si mislili mnogi Mariborčani.. Deveti dan po okupaciji je zares prišel Hitler. Bivši kaplar in poznejši krvoločnež se je sprehodil po mestu in nekoliko opazoval Dravo.
Nekaj je Hitler tudi govoril, vendar to ni bilo važno. Medtem so Mariborčani izvedeli, kakšna usoda jim je namenjena in vse, kar se je pozneje zgodilo, jih ni iznenadilo. Ker pa Nemci niso mogli iznenaditi Mariborčanov, so Mariborčani iznenadili Nemce. Tretji dan po Hitlerjevem bivanju v Mariboru in dvanajsti dan po prihodu nemške vojske sta zgorela sredi mesta dva nemška avtomobila.
Avtomobile so zažgali mladinci pripadniki SKOJ-a. Vodil jih je električar Avgust Greif. Akcijo so izvedli v mraku, bi-
la je zelo težka, vendar so bili mladinci zelo pogumni. Nemce je zajela panika. Vojska in policija sta se razšli na vse strani. Pogumnih mladincev, ki so izvedli to sabotažo (prva akcija v Sloveniji), niso našli. Tedaj so Nemci tekli na promenado in zajeli vse tiste, ki so se zatekali tja — približno 60 mladincev.
Vse so odvedli v kasarno in jih strahovito mučili. Nihče ni izustil besede, da ne bi izdal katerega izmed tovarišev, ki so izvedli omenjeno akcijo. Od tega dne ni bilo več mariborske promenade. Promenada je zamrla. Nikomur ni padlo na pamet, da bi se tam sprehajal.
Po osvoboditvi je promenada spet zaživela, a samo za kratek čas. Čim se je zvedelo, da od mladincev, ki so sodelovali pri zažiganju avtomobilov, razen mladeniča, ki je stal na straži, nihče ni ostal živ, je promenada  zamrla in to za vedno. Tedaj so odprli novo promenado v parku, a niti na tem sprehajališču ni fantov in deklet.
Ge odidete tudi danes na promenado v Mariboru, je | ta prazna. Tu in tam srečaš kakšnega starčka in to je vse. Res čudno — ob dveh promenadah ne najdeš v Mariboru sprehajalcev. Mariborska mladina čuti do padlih skojevcev globoko pieteto in zato je mariborska promenada povsem zamrla.
Mariborska promenada — brez sprehajalcev
PARTIZANSKE
ANEKDOTE
KRATKA
Sovražnik je ponoči na položaju, ker ni mogel priti partizanom do živega, le-te nagovarjal. Nekoč je prišel s sovražnikovega položaja pijano zamolkel glas:	»Ali	hočeš
škornje, ko si bos ...?«
Eden izmed borcev pa mu ni ostal dolžan: »Kakšno korist pa naj bi imel od njih, če pa so votli, kakor tvoja glava.«
STARKA IN DRUGA FRONTA Novico o drugi fronti, ki se je odprla v Normandiji 1914. leta, je neka brigada pozdravila s streljanjem iz pušk in avtomatičnega orožja. V bližnji soteski je brigada srečala neko starko, ki je borce plašno nagovorila: »Le čemu takšno streljanje, saj ni Nemcev.« »Druga fronta se je odprla,« so ji prijazno pojasnili vzrddoščeni partizani.«.
»O, bog,« se je začudila starka, »mar ni dovolj teh front, da se veselite še nove...?«
POSTA
Blizu Celja so partizani ujeli Nemko in jo odpeljali v svoje taborišče. Ker pa so kmalu spoznali, da ni zagrizena, so jo izpustili. No, to je Nemko prijetno presenetilo, saj je nemška propaganda vedno govorila, da »banditi« ubijejo vsakega Nemca. Zato je rekla, da bi jim rada pisala, ko se bo vrnila domov. Ker ji naslova partizani nismo mogli dati, ji je partizan Savo takole svetoval:
»Pismo, ki ga boste napisali za nas, oddajte kar v nemški avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino. Zanesljivo bomo dobili vaše pismo.«
NESPORAZUM
Mitraljezec Sandi je bral Radijski vestnik. Čez čas je pogledal tovariša, ki je sedel zraven in mu rekel: »Ti, Varšava je padla!«
»Varšava, praviš? Pa je nisem poznal. V kateri brigadi je bila?« se je drugi začudil.
 »V kakšni brigadi neki. Saj to je vendar poljsko glavno mesto.«
STRAŽARSKA
Partizan Peter je bil na straži, ko je zaslišal hojo. Vajen, kakor je bil, hitro zavpije: »Stoj! Kdo je?«
»Luka s tobakom,« odgovori vprašani.
Peter nato: »Luka, stoj, tobak naprej!«
PRIJAZNOST
Mladinca Rada in Ivan sta pravkar začela napisno akcijo na eni izmed bolj zakotnih ljubljanskih ulic, ko zagledata belogardistično patruljo. Kaj zdaj? Toda Ivan se nagloma zasuče, tako da s hrbtom zakrije besedo »smrt«, nato pa pritisne k sebi Rado in jo začne poljubovati. Ko pridejo »belčki« mimo, se naredita kot da sta neprijetno presenečena. Tedaj jima reče vodja »belčkov«:
»Kar nadaljujta, kar!«
Ivan zadovoljen, da se bo vse dobro izteklo, odgovori: »Saj tudi bova!«
JUGOSLOVANSKI PRIMER MATE HARI
Vaška učiteljica Sonja Štefek iz Lovrenca je v obveščevalno službo stopila, ne da bi obiskovala obveščevalne šole. Sredi vojnih spopadov je izrazila željo, da potuje po svetu in se tako vrgla v jarem obveščevalne službe in postala izdajalka težje vrste. Pri tem so ji pomagale nevsakdanje okoliščine, ki so prav gotovo vplivale, da je znala uveljaviti svoj talent. Odločilno je bilo, da se je spoznala z Nemko Štefanijo Gaier, ki je bila povezana z Gestapom in je za nemško obveščevalno službo opravljal razne naloge. Preko nje se je s Sonjo začel družiti tudi Arnold Rauschnitz, obveščevalec Gestapa iz Dunaja. Ta Je imel nalogo oceniti Sonjo in jo pridobiti za obveščevalno delo. Videti je bilo, da je debelušasta deklica napravila na njega ugoden vtis. Tako se je Sonja lepega dne po njegovem posredovanju znašla v Trstu, kjer so jo čakali znanci In potni list. Dobila je nalogo, da odpotuje v Carigrad.
— Tudi mi potujemo v Carigrad — ji je dejala Štefanija. — Samo ne bomo potovali skupaj. Ti boš morala potovati čez Italijo v Albanijo, od tam pa naprej v Makedonijo, Bolgarijo in Carigrad. V Carigradu se javi tamkajšnjemu predstavniku jugoslovanske kraljeve vlade in povej, da si z največjo težavo dobila dokumente in uspela pobegniti. V Carigradu se bomo že našli in dobila boš nove naloge.
Potem je Rauschnitz obrazložil učiteljici, kako naj se obnaša v emigrantskih krogih, na kaj naj bo pozorna in kako bo pošiljala poročila.
SPREJEM V CARIGRADU
Sonja je potovala dvajset dni v smeri Trst — Kotor — Tirana — Skopje — Sofija. Ko se je v Carigradu dobro spočila, je odšla na tamkajšnji jugoslovanski konzulat in povedala naučeno zgodbo. Zaslišal jo je vodja obveščevalnega centra pobegle jugoslovanske vlade, major Perič. Zahteval je, da mu Sonja pove podrobnosti o položaju v Sloveniji: vse, kar je videla med potovanjem. Dekle si je
spretno izmišljevalo podatke. Perič je prišel do zaključka, da ima dekle izredno moč zapažanja. Ni opazil, da je njeno pripovedovanje lažno. Ponudil je Sonji, naj dela za njegov obveščevalni center. Dekle je pristalo.
—	Gospodična, vaša naloga je sledeča: morali se boste vrniti v domovino.
—	Komaj sem se od tam živa izvlekla, je pripomnila Sonja.
—	Vem. Toda nam so od tam podatki najbolj potrebni. Mi vas bomo opremili z vsem, kar potrebujete za potovanje.
—	Ce je tako, ne nasprotujem. Samo prosim, da me ne pošljete takoj, zelo sem utrujena.
Perič ji je sestavil poročilo in ga naslovil na kraljevo vlado v Kairu. Poročilo so proučili in Perič je dobil pismo, da gospodično Štefek v spremstvu pošlje v Egipt.
Major Perič je uredil, kakor mu je bilo naročeno. Predlagal na je, da Sonjo v Kairu zaposlijo v uradu za propagando.
ODISEJA NA BLIŽNJEM
VZHODU
Sonji po prihodu v Carigrad ni uspelo stopiti v stik s Štefanijo Galer niti z Arnoldom Rauschnitzom. Zaradi tega je bila razburjena, vendar je znake razburjenosti skrivala. V spremstvu poročnika Rapoteca je Sonja prepotovala Turčijo, Sirijo in Palestino. Poročnik jo je že v času vožnje nagovarjal, da se v uradu obrne na podporočnika Rudolfa Ivana, ki ji bo pomagal, da se bo v Kairu znašla. Rudolf je bil samo formalno zaposlen v tem uradu, drugače je v njegovih listinah pisalo, da se mora baviti s »posebnimi nalogami« po napotkih same vlade.
Rapotec in Sonja sta se poslovila v Palestini. Dobila je drugega spremljevalca, ker se je v igro vmešal major Gligorijevič, obveščevalni oficir pri Vrhovni komandi izven domovine. Dopotoval je v Palestino, da prevzame učiteljico. Zopet je prikupna učiteljica morala odgovarjati na številna vprašanja. V preiskavo se je vmešal tudi angleški obveščevalec kapetan Miler. Namen obeh je bil jasen: pridobiti dekle, da bi delala za njih.
Gligorijeviča ni zanimalo, kaj je Sonja pripovedovala že prej na zaslišanjih. Hotel je iz nje izvleči še več. Toda previdna in preračunana učiteljica ni hotela odkriti nič, kar bi jo lahko obremenilo. Zaradi svoje bistroumnosti je bila Gligoiljeviču všeč. Po prihodu v Kairo je Gligorijeviču napisala vtise in zapažanja o položaju v Jugoslaviji. To je Gligorijevič s komentarjem poslal kraljevi vladi.
GESTAPO JE ZASKRBLJEN
Minilo je nekaj časa. Štefanija Gaier in Arnold Rauschnitz so čakali, da se mlada učiteljica javi. Začela sta sumiti, da se ni Sonji med potjo kaj zgodilo. Vedela sta da je brez izkušenj, zato sta sklenila celo stvar preiskati. Oba sta bila zaradi tega precej zaskrbljena in zelo previdna. Jugoslovanski konzulat je namreč kmalu poslal poročilo kraljevi vladi v Londonu, da se za Sonjo zanimajo osebnosti, ki bi znale delati za obveščevalno službo Gestapa. V poročilu konzulata je bilo med drugim rečeno:
»Sonja Stefek je po naknadno zbranih podatkih v prijatelj »kih odnosih s Štefanijo Gaier in Arnoldom Rauschnitzom, ki sta nemškega porekla in trenutno živita v Carigradu ter sta osumljena, da delata za Gestapo ...
Napravite strogo preiskavo!«
Na osnovi tega poročila je major Gligorijevič naročil obveščevalnemu centru v Carigradu, da preišče slučaj Štefanije Gajer in Arnolda Rauschnitza in ugotovi, če sta res obveščevalca Gestapa. Major Perič je takoj začel s preiskavo. Toda Štefanija in Arnold nista bila naivna in sta znala zabrisati sled. Perič je ugotovil samo eno dejstvo:
»Italijanska obveščevalna služba in turška policija se zanimajo, kje je sedaj Sonja Štefek.«
To daje misliti, da je Rauschnitz uspel obrniti preiskavo v svojo korist.
NOVE NALOGE
Slučaj Sonje Štefek so imeli v obveščevalnih krogih v Carigradu in Kairu za nerazjasnjen. Toda to ni bila ovira za posebno obvešče-
valno nalogo. Bila je sicer vedno pod nadzorstvom v družbi podporočnika Rudolfa. Major Gligorijevič se je odločil, da jo pošlje v Sovjetsko zvezo. Poseben pa je bil tudi pristanek kraljeve vlade. Takoj je govoril z Londonom. 
»Koristno in potrebno bi bilo, da pošljemo gospodično Štefek v SZ kot vojno-obveščevalnega organa. Zelo sposobna in zanesljiva.«
Predsednik kraljeve vlade je pristal. Sonji so preskrbeli listine in udobno potovnaje. Ob slovesu ji je major Gligorijevič zaželel uspešno delo na novem službenem mestu. Učiteljica je bila videti zadovoljna in zagotovila mu je, da se bo potrudila. Ko je ostala sama v vlaku, je začela misliti, kako naj vzpostavi stik s Štefanijo in Arnoldom. Te možnosti seveda ni več imela.
Srečno je dopotovala v Sovjetsko zvezo in postala uradnica kraljevega konzulata v Kujbiševu.
Uradniško delo je ni oviralo. Prosti čas je posvetila obveščevalnemu delu. Toda njena nova misija ni bila uspešna. V Kujbiševu so izgubili vsako sled za njo.
(Po »Glasu«)
DROBNE ZANIMIVOSTI
—	Šestega aprila je Jugoslavijo napadlo 51 najsodobnejše oboroženih divizij: 24 nemških, 22 italijanskih in 5 madžarskih. Napadli so istočasno z vseh strani. Čeprav je po 27. marcu napoved vojne pričakoval že vsak otrok, stara jugoslovanska vojska ni storila ničesar, da mobilizira 1,700.000 vojakov, kolikor je predvideval jugoslovanski vojni načrt P-41. Razen zrakoplovstva nobena druga vojaška enota ni bila popolnoma mobilizirana.
—	Nemci so napadli Jugoslavijo s 1.500 letali. Glavni napad letalskih sil je bil usmerjen na Beograd. Na severnih mejah so vdrle nemške motorizirane in oklopno enote. Velika večina vojske se Je predala v ujetništvo. V ujetništvo je odšlo 350.000 vojakov in oficirjev.
—	Valjevski partizanski odred je 1. septembra 1941. leta po tridnevni borbi razbil dve nemški četi in osvobodil mesto Krupanj. V teh borbah so ujeli 124 nemških vojakov. Ujetniki niso pričakovali, da bo odnos do njih v skladu z mednarodnimi predpisi, toda partizani so z njimi postopali humano. To pa se ni zgodilo z ujetimi partizani, ki so jih Nemci ubijali, posebno ranjence in bolne.
—	V času Užičke republike so v Užicu izdelali v podzemeljski partizanski tovarni 16.000 pušk »Partizank«, velike količine municije in bomb.
—	Feldmaršal Keitel je zapovedal, da v Srbiji pobijejo za enega nemškega vojaka 50 do 100 Srbov. V Kragujevcu so pobili 7.000 meščanov, med njimi veliko število dijakov. V Kraljevu so v množični akciji postreljali 1.755 ljudi. Okrog 60.000 Slovencev so Nemci nasilno izselili iz domovine. V Italiji je bilo v 195 taboriščih 98.703 naših ljudi interniranih. Madžari so v svoji »bartolomejski noči« ubili v Novem Sadu 1.300, v Curugu pa 1.800 mož, žena in otrok. Na Tisi in Donavi so potem napravili od-
prtine v ledu in to gomilo mrličev zmetali v ledeno grobnico.
— Kozaro so Nemci imenovali za partizansko trdnjavo. Nemški general Stahl je napadel Kozaro s 40.000 vojaki, letalstvom, tanki in topništvom. Okrog 60.000 ljudi predvsem žene in otroke so odpeljali v nemška taborišča.
TRANZITNI PROMET PREKO
REŠKEGA PRISTANIŠČA
V prvih treh mesecih tega leta Je znašal tranzitni promet preko reškega pristanišča skoraj 400.000 ton, kar je za nad 60.000 ton več Kakor lani ob istem času. Na prvem mestu je tranzit iz in v Avstrijo, čeravno je bil pri skupni vsoti 164.987 ton za 29.938 ton manjši kakor v letu 1960. Drugo mesto zavzema CSR s skupno vsoto 141.279 ton, kar je za 54.159 ton več kakor lani. Tudi madžarski tranzit je v primerjavi z lanskim za 36.429 ton večji. Tranzit iz drugih dežel pa je bil letos v prvih treh mesecih večji kot lani za 77.000 ton. V posameznih mesecih je bil letos največji tranzit iz in v Madžarsko, v februarju iz in v Avstrijo, v marcu pa iz in v CSR.
BESEDNA IGRA
Po italijanski okupaciji se je skupina primorskih fantov, ko so bili dalj časa v italijanskih specialnih delavskih bataljonih, srečno prebila k partizanom. Pa vpraša stari partizan enega mlajših izmed njih:
»Si ti skojevec?«
Vprašani takoj odgovori:
»Ne, jaz sem Kraševec!«
TEMNA NOČ
Mile je bil neranljiv, pa se je čestokrat po nepotrebnem izpostavljal sovražnikovim kroglam. — Mnogo borb je tako doživel, pa nikoli ni bil ranjen. Nekoč ponoči pa ga je krogla lažje oplazila. In kako se je »izgovoril«?
»Seveda, tema je bila, krogla pa se je najbrž izgubila! Podnevi me gotovo ne bi našla.«
VLOVIL LISICO V MORJU
V bližini Pulja je otičič Veruda in na njem edina hišica, ki v njej živi stari ribič Ivan Matejčič. Nekega večera je opazil, kako je neka žival stekla mimo njega in skočila v morje.
Pokazalo se je, da je to bila lisica, ki je priplavala na otok, v goste h kokoškam strička Ivana. Zvita lisica se je dobro najedla, nazadnje pa je izdihnila na dnu čolna.
Redek lovski plen
Vodnik Milan Zečevič je ob koncu minulega meseca ustrelil v okolici Hodoša divjo svinjo. To je letos že druga zver, ki jo je uplenil ta lovec. Poleg njega pa je letos v tem kraju uplenil neki dragi lovec prav tako že dve divji svinji.
Na sliki: Milan Zečevič s svojim plenom.
ZANE GREY
MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH
Riše ZINAUER
7.
Bilo je peklensko vroče. Manuel in senjor sta zapikovala dolgi vesli v plitvo obrežno vodo ter tako porivala čoln proti toku. Mučilo ju je strupeno izparevanje pragozdnih močvar, mučili so ju milijoni muh, moskitov, zavratnih žuželk in pajkov. Pogosto so prežale nanju kače in številni krokodili, ki so moleli iz rečne vode svoje pošastne gobce. Popotnika sta se vozila v senci obrežnega drevja in bujno rastočih lijan. Tako sta se vsaj malo ubranila pekočega sonca. — »Če naju pragozd ne premaga, se bova vrnila z mnogimi tonami kavčuka. Bogata moža bova,« je rekel Manuel kakor v tolažbo. Njegov skrivnostni spremljevalec pa je vztrajno molčal. Zato je postal redkobeseden tudi sicer zelo zgovorni Manuel.
8.
V času najhujše opoldanske pripeke sta se umaknila v kako senco Pokrita z mrežami zoper moskite sta počivala nekaj ur. Pozno popoldne sta se spet napotila dalje. Ko je padla noč, sta zlezla na kopno. Manuel je z zakrivljenim džungelskim nožem nasekal svežega lesa in zanetil dva ognja. Obilen dim ju je varoval pikov krvoločnih žuželk. Manuel je včasih skušal navezati pogovor, a ni uspel. Njegov spremljevalec je vztrajno molčal. Nekaj večernih ur sta počivala, potem pa sta v nočnem hladu in ob svitu velikih tropskih zvezd nadaljevala svojo samotno pot. Na večer petega dne sta prišla do ustja majhne stranske reke. — »Od tod dalje ni prišel še noben belec. Tudi jaz ne,« je dejal Manuel tisti večer.
9.
Nazadnje sta prišla do izliva reke Palazu. Obrnila sta čoln v njene bistre vode. Ves čas potovanja senjor ni spremenil svojega vedenja. Bil je tih in miren. Malo je spal, malo jedel, a delal za dva. Manuelu ni nikoli rekel žal besede. Bila ga je sama dobrota. Nič žalega ni storil niti številnim kačam, ki so križale njuno pot. Manuel je čutil, da prehaja sopotnikova blagost tudi nanj, ki je ojeklenil v trdem in surovem življenju. — Nekega dne sta priplula pod velike brzice. Morala sta skočiti v vodo ter peš porivati težki čoln proti deročemu toku. Vsak hip jima je spodrsnilo na gladkem kamenju rečnega dna. Kmalu sta bila premočena do kože. Vr trzic sta spet zaplula v mirno vodo.
POMURSKI VESTNIK, 6. JUL. 1961
6