(;l8§iIo Socialis^ne delotnega ljudstva i2l Podravje k 27 PTUJ, 9. julija 1965 Din 25 Letnik XVIII »Tednik« izhaja pod tem skrajša- nim Imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din S posvetovanii nadaliuiemo Ta leden je bilo v Ptuju več jjjsvetovanj v zvezi z novimi jredpisi za stabilizacijo našega ,Q5podarstva. V torek, 6. julija ' 1.. so prišli na posvetovanje predstavniki šolskih zavodbv, v jedo, 7. julija, predstavniki fulturnih ustanov, včeraj, 8. ju- jja. predstavniki zdravstvenih ^gvodov in ustanov, v nedeljo, jl. julija, pa bodo podobne raz- prave s krajevnimi političnimi jKtivi po posameznih krajevnih centrih. Občinski odbor SZDL je imel j(ot sklicatelj namen doseči s to obširno politično akcijo in 5 tolmačenjem dosedanjih in novih predpisov, da bi se za- vedal slednji aktivni občan, da je tudi njegova naloga razmis- ]iti o vsem, kar imajo namen (ioseči novi predpisi za stabili- zacijo našega gospodarstva. Po- magati bo moral v svojem pod- jetju, zavodu in ustanovi ter v jvoji krajevni skupnosti izvršiti vse naloge, da bo zajamčena izvedba novih predpisov in ukrepov, obenem pa politično pravilno ocenjena situacija, v kateri se nahajamo. Predvsem bo moral upoštevati vse dose- danje uspehe, ki so nam poma- gali do sedanje stopnje razvoja, pa tudi težave, ki jih bomo mo- rali premostiti, da bo doseženo izboljšanje na tistih področjih, ki so biha doslej zapostavljena ali ki niso bila dovolj uveljav- ljena, čeprav so bili za to dani pogoji. V diskusiji se vedno znova pokaže, da poznamo vse proble-, me s svojega delovnega področ- ja, da pa nimamo mnogo vpo-i ' gledi v problematiko podjetij, avodov in ustanov okrog nas. V« diskusija potrjuje, da se avzemamo za večino rešitev manj kot proizvajalci in bolj kot potrošniki vseh dobrin, ki jih ustvarjajo delovni ljudje iz naše občinske ali širše skupno- sti. Ta slabost ge bila večkrat podčrtana tudi na zasedanjih zborov občinske skupščine, kjer ne glasujejo za razne sklepe in odloke združeni predstavniki kot proizvajalci in potrošniki, temveč največkrat le kot men- torji želja in težav s svojega terena, ne pa kot poborniki za najpametnejšo politiko v celot- ni občinski skupnosti. Kdor posluša razprave pred- stavnikov z raznih področij, se zamisli ob ugotovitvi, da se ma- lo ljudi resno bavi z vsemi vprašanji v občini, da ima malo- j kdo nad njimi pregled in da ni sposoben oceniti, na katerih področjih so različni delovni, proizvodni in ostali, pogoji in na katerili so enaki. Novi pred- P'Si bi morali zasledovati cilj, doseči, nove uspehe pod enaki- '■ni delovnimi pogoji. To pa ni lahka stvar. Mnogi kolektivi so si odtr- Sovali od rok in ust, da so spravili proizvodnjo na primer- Jio višino, drugim to ni bilo po- grebno, ker jim je več ali manj pomagala skupnost. Ni čudno, da najdemo vedno več pripomb na neenake proizvodne pogoje in tudi na različno delitev oseb- nih dohodkov. V kolektivih, kjer so se pravočasno pobrigali za pravilno delitev dela, za za- dostno kontrolo izdelkov in za pravočasne mere, da se odpra- vijo napake, še preden je prišlo do večje škode, tam ni nejevo- lje, ker delajo vsi pod urejeni- mi pogoji in tudi ustvarjajo do- hodke. Ko pa pride do delitve in do uveljavljanja raznih pra^ vilnikov, ni bojazni pred neje- voljo, ker so jo že zdavnaj od- pravili z zaupanjem v skupno prizadevanje. Zaupanje v skup- no uspešno in pravično delo pa ni samo uspeh dela posameznih funkcionarjev in organov, tem- več skupnega dogovarjanja, prevzemanja nalog in odgovor- nosti, spremljanja izvrševanja in ocenjevanja uspehov, pravil- nega nagrajevanja in celotne skrbi za življenje V kolektivu. V tej smeri poteka tudi največ diskusije. Razni diskutanti do- kazujejo, da imajo voljo pozi- tivno vplivati na razvoj v pod- jetju. Zal pa ponekod tega ne vidijo in ne slišijo in jih to manj vznemirja, kot pa da jih člani kolektiva opozarjajo na nastajajočo škodo. Od ugotovi- tev ob raznih prilikah, kjer so se oglasili člani kolektivov, do proučitve nakazanih problemov je predaleč, zato marsikje iz- gubi dobra volja svoj namen. Kjer je imel ta ali drugi član kolektiva namen nekaj povedati, bi mu morali prisluhniti, zbrana opozorila in spodbude pa tudi uveljaviti. V diskusijah o novih predpisih se je tudi izkazalo, da so delovni ljudje že pripravlje- ni na nove spremembe, da pa sodijo, da se o njih preveč go- vori in da se stvari prepočasi spreminjajo. Kritike v tej sme- ri slišimo v razgovorih, v tisku, v radiu, pa tudi po televiziji. Po tej nestrpnosti, ki smo jo v minulem času preživljali, ko so nekateri nosili denar v ban- ko, drugi pa so ga dvigali, ko so nekateri kupovali več, kot potrebujejo, in ko so na drugi strani drugi kritizirali nezaupa- nje v bodoče pogoje dela in življenja, pričakujejo ljudje po- miritev s tem, da se bodo lotili dela in da bodo lahko rekli, tu se je začelo in takrat se bo nehalo. To si želijo delavci v industriji, v vseh gospodarskih panogah pa tudi v zavodih in ustanovah. S težavami se vedno spoprimejo in jih tudi prema- gajo. Do sredine julija t. L, do sre- dine letošnjih dopustov, bo opravil politični aktiv svojo na- logo. Z diskusijami bodo ljudje povsod nadaljevali, nadaljevali pa bodo tudi z delom in bodo ugotavljali koristi in posledice novih predpisov. Ko se bo mar- sikdo vrnil z dopusta, bo rad zopet prijel za delo. znašel se bo v novih pogojih in bo upal, i da bo tudi njegovo delo kori-j 'stile. V J. I S sestanka političnega aktiva Onnož Novi gospodarski ukrepi Katere spremembe bodo prinesli, novi gospodarski ukrepi? Gospodarske organizacije dobijo večjo samostojnost. Članica CK ZKS Lojzka Stropnik, Jože Tramšek, Miha Košak in Drago Pin- taric so med razpravo seznanili navzoče s smernicami in aktu- alnimi nalogami nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema in družbeno-ekonomskih odnosov. Novi gospodarski ukrepi so in bodo v gospodarstvu povzročili številne spremembe. Te so bile potrebne glede na pospešen raz- voj gospodarstva, ki mora teme- ljiti na ekonomičnosti in renta- bilnosti. Številne nejasnosti v gospodarstvu bodo odpadle z no- vimi gospodarskimi ukrepi in podjetja bodo prisilili na višjo in kakovostnejšo proizvodnjo, na proizvodnjo izdelkov, ki jih bo zunanji trg priznal. Namen ukre- pov je stabilizirati gospodarstvo in omogočiti nemoten nadaljnji razvoj samoupravljanja. Novi ukrepi bodo omogočili, da se bo naša dežela uvrstila v medna- rodno delitev dela. To pa zahte- va kakovostno in ceneno proiz- vodnjo, tako da bodo naše to- varne proizvajale take aH boljše Izdelke od tovarn zapadnega sveta. Ekonomisti ugotavljajo, da je pri nas v primerjavi z razvl- tei^lmi zapadnimi deželami niz- ka produktivnost dela in da to predstavlja poglavitno skrito re- zervo v našem gospodarstvu. Predvsem od produktivnosti je odvisna rentabilna ali nerenta- bilna proizvodnja. Produktivnosti dela smo pri nas posvečali pre- malo skrbi in nismo dovolj skr- beli, da bi jo povečevali skladno z razširitvijo proizvodnje. Pri nas znaša povprečni na- rodni dohodek po prebivalcu 500 dolarjev. Seveda je v Sloveniji narodni dohodek precej višji, manjši pa v manj razvitih repub- likah. Devizna reforma in novi go- spodarski ukrepi niso Izraz sta- bilizacijskih potreb, temveč gre za proces, ki sili proizvajalce k cenejši in kakovostnejši proiz- vodnji. Vse novosti v gospodar- stvu bodo omogočile gospodar- skim organizacijam večjo samo- stojnost. Ta se bo odražala v res- ničnem samoupravljanju, da bo- do poleg proizvodnje usmerjali razširjeno in enostavno repro- dukcijo. Novi gospodarski ukrepi bodo povzročili, da bodo odmrla eks- tenzivna in gospodarsko šibka podjetja. Veljajo naj načela, da je boljše proizvodnjo opustiti, kot nerentabilno proizvajati. Ne- rentabilna proizvodnja Je doslej ovirala rentabilna podjetja. To se je odražalo v pretakanju fi- nančnih sredstev iz rentabilnih v nerentabilna podjetja. Da imajo gospodarske organi- zacije več samostojnosti in da bo v bodoče gospodarstvo dobilo več finančnih sredstev je razvid- no iz tega, da je ukinjen prispe- vek iz dohodka, zmanjšan pro- metni davek in gospodarska pod- jetja bodo lahko samostojno na- stopala. Osnovna naloga gospo- darskih organizacij je speciali- zirati proizvodnjo. Specializacija bo omogočila rentabilno, ceneno in kakovostno proizvodnjo. Male tovarne ne morejo proizvajati več. Ni potrebno posebno spra- ševati, kako so nastali nekateri gospodarski' problemi. Razumlji- vo je, da je vzrok lemu hitra rast našega gospodarstva. Gospo- darstvo se je hitreje razvijalo od materialne baze, posledica pa je bila, da so se nekatere gospo- darske organizacije preveč za- dolžile in zaradi pomanjkanja denarja niso angažirale vseh raz- položljivih kapacitet. V tem so ostajale poleg nizke produktiv- nosti dela in premalo organizira- ne proizvodnje skrite rezerve, kar je gospodarskim podjetjem zmanjševalo rentabilnost. Velika in včasih nenačrtna vlaganja so napravila neskladje med materi- , olno bazo in vlaganjem. So pri- meri, da nekatere investicije ni- (Nadaljevanje na 2. strani) Iz Ptuja je bilo na zboru 65 borcev ^'a /bov borcev prekomorskih fiigiii, ki je bil 4. julija 1965 v "irski Histrici, je odpotovalo z ylakoni nekaj po 01. uri tega J^tra i/ ptujske občine 65 bor- in 17 družinskih članov. Na ^'Jj so prispeli ob 9.30 ter so se zbornem mestu pridružili ^stalim navzočim borcem iz V. Pfekomorske brigade, z njimi ^0 ostali na proslavi. ! \ sc udeležence zbora jc bil j I? dan dan posebnih doživetij. I *: Ilirski Bistrici so sc znašli ! ^J"! borci, ki jih je raztresel ^ "'aznih straneh Evrope in po [''"ckomorskih deželah vojni mc- Jf^- 1/ tega jih je združila želja ^ svobodi in vrnitvi v domovi- fj^; Znašli so se \ prekomorski ^•"igadi sinovi tudi iz Štajerske, J.^''n'ski in kmečki sinovi, ki J^"' je bilo dano, da so prežive- ^i^e tegobe II. svetovne vojne J} da so se končno vrnili v do- "o\ino svobodni in le nekateri ^,/*!"edhodni sprejem prckomor- jf^' pri predsednici občinske ^^Jipščine Lojzki Stropniko\a dni pred zborom brigade Pestil pri vseh prijeten ob- j^g^*^, da le niso pozabljeni v| Vg^[ skupnosti in da jim bo lg!^'^r^t omogočeno scstajanie Vr,;'^""ianje spominov na težke ^^Jne čase. Rl. V Spuhlji stoji spomenik štirim padlim kurirjem v nedeljo, 4. julija 1965, je bil v Spuhlji ob prisotnosti nad 1000 ljudi odkrit spomenik padlim partizanskim kurirjem Alojzu Bezjaku iz Markovec, Francu Koscu iz Zabovec, Jožetu Janže- kovičH iz Zabovec in Stanku Štrafela iz Markovec. Padli so 6. decembra 1944. leta. Slovesnost je pripravila za letošnji dan borca — 4. julij — krajevna organizacija SZDL v Spuhlji skupno z organizacijami iz Markovec ter z občinskim odborom združenja borcev NOV Ptuj. Spomenik je izdelal in postavil ptujski kamnosek Aleksander Mrevlje. Postavljen jc pri odcepu ceste iz Spuhlje v Brstje na obcestnem delu vrta Ivana Belšaka. S ceste Ormož—Ptuj se lepo vidi in bo spominjal vse mimoidoče in mimovozeče na leta vojne proti okupatorju, na neustrašnost in svobodoljubnost našega ljudstva, ki se ni ustrašilo nobenih muk in trpljenja v boju proti fašističnemu nasilju. Velika ude- ležba ljudstva je dokazala, da je bila v Spuhlji velika krajevna proslava dneva borca, posvečena spominu vsem kurirjem in borcem, ki niso dočakali osvoboditve domače zemlje in zmage revolucije Prireditelji proslave za dan borca — 4. julij — v Spuhlji ni- kakor niso mogli predvideti, da se bo ob napovedani uri vlila ploha. Začasno so se vsi udele- ženci umaknili v bližnje hiše in v gospodarska poslopja in ko je nehalo deževati, so se zopet zbrali in slovesnost je nemote- no potekala. Slabši dež ni mo- I til. Na tribuni so se zbrali pred- stavniki iz Ptuja, Markovec in Spuhlje, svojci padlih kurirjev in drugi. Okrog tribune se je zbralo nad 1000 odraslih in mla- dine iz okolice in iz oddaljenej- ših krajev. Iz Ptuja je prišla častna četa JLA. Križišče je bilo polno udeležencev. Ozvcči- tev je bila v redu. (Nadaljevanje oa 2 suaoi) Franc Belšak in Vladimir Vrečko ob prevzemu varstva nad spomenikom v Spuhlji Petletnica kongovske neodvisnosti, Vietnam in Dominikanska republika Žarišča so ostala«.. Pred nedavnim je končal z de- lom posebni odbor OZN za deko- loinizacijo, ki je v sprejetih reso- lucijah v Lusaki in pozneje v Dar es Salaimu znova opozoril na ko- lonialne posesti v Afriki: na Južno Rodezijo in na portugal- ske kolonije, icjer teptajo vso dostojanstvo črnega človeka. Značilna je ugotovitev, da tretji- na Afrike še vedno ječi pod ko- lonialnim jarmom. Te dni je Kongo praznoval petletnico svoje neodvisnosti. Prav imajo tisti, ki prištevajo tudi to deželo med tiste, ki de- jansko še nimajo popolne neod- visnosti, saj je režim sedanjega predsednika Combeja (ki se je osebno svoj čas kot vnet separa- tist boril proti kongovski enot- nosti) .spet dovolil nekdanjim ko- lonialnim uradnikom, da se vr- nejo, četudi sedaj pod krinko »svetovalcev«. Osvobodilno gibanje v tej de- želi se je utrdilo navzlic pomoči ZDA, Belgije in Britanije čom- bejevskemu režimu v denarju in orožju. Pravijo, da Combe ne spi posebno mirno. Vietnam je te dni spet doživel »blagoslov« ameriškega poslan- stva. Na določenih južno viet- namskih območjih, kje je osvo- bodilno gibanje posebno rnočno, so uporabili kemična sredstva, ki onesposabljajo ljudi za delo in za boj. Ta nov poizkus na mžno- vietnamskem življu, na nekakš- nem »poskusnem Icimcu«, je dvignil seveda ogorčenje po vsem svetu. Američaini so dalje okrepili bombne napade na Severni Viet- nam. Prav tako sistematično uničujejo ljudsko imetje fn se- tev na južnovietnamskem ozem- lju. Odločni napadi osvobodilnih sil pa dokazujejo, da z barbar- skim uničevanjem ne bodo do- segli tega, kar pričalcujejo. Ta val uničevanja pada ravno na dneve, ko proslavljaino dvajset- letnico osvoboditve nacizma in njegovih surovih metod... V Santo Domingu žele sesta- viti koalicijsko vlado in so v ta namen našli zdravnika — kirur- ga Goica, ki se doslej ni politič- no udejstvoval. Zanimivo je, da sta z njim zadovoljni obe stranki, poveljnik legalistov Caamana in eksponent vojaške junte Imber- to. Vprašamje je le, če se imber- tovci ne bodo premislili. Sedaj npr. očitajo Američanom, da se »vmešavajo v notranje zadeve«, četudi so poprej z veseljem spre- jeli njihov vojaško posredova- nje v dobri veri, da bodo skupno uničili »komuniste«. Imberto je skušal onemogočiti posebni komisiji Organizacije ameriških držav (OAD), da bi raziskala obtožbe o zverskih množičnih ubojih ujetih legali- stov. Slednjič je moral popustiti. In komisija je med drugim na- šla 18 trupel, ki so jih pobili Im- bertovi vojaki. Dalje je ugotovi- la, da so imbertisti v nedavnih bojih pobili kakih 50 ujetnikov, pripadnikov vojske polkoi^/nika Caamana. Kaj bo naredila OAD sedaj, je drugo vprašamje. Opo- zorila polkovnika Caamana o te- rorju so se torej pokazala kot čista resnica ... Ce bodo dežeJe OAD odvrgle lažnivo propagan- do, da Caamana podpira »komu- nizem«, ne bo težko prisiliti eks- ponenta vojaške junte k molku. Žalostno je le, da si tega dolo- čeni ameriški krogi ne žele... Ostali dogodki Velikian poplavam zaradi na- rasle Donave in Drave, ki še ve- dno niso popustile, se je na Dan borca pridružil še silen vihar s točo, ki je pustošil posebno hudo v okolici Leskovca, Kruševca in Kragujevca, v Bosanski krajini in v mnogih krajih Slovenskega Primorja. Skoda gre v težke mi- lijone. Meteorologi pravijo, da sta se nad našim ozemljem spo- padla mrzli in topli zračni val,* posledice spopada pa so bul mo- gočni cikloni, ki so pihali s hi- trostjo več kot 120 km na uro. Takemu silnemu pritisku se ne morejo upirali strehe, drevesa, posevki... O podobnem razde- janju poročajo tudi iz Italije. Poplavljene kraje je te dni obiskal predsednik republike Ti- to, ki se je vmil z uradne poti po Sovjetski zvezi. Iz izjav, ki jih je dal v razgovoi-u z občinskimi političnimi in upravnimi ioromi ter časnikarji, izhaja, da gre za veHk nauk, ki naj bi ga prizade- ta območja ne pozabila. Treba bi bilo storiti vse potrebno, da se taka ali podobna katastrofa ne bo več ponovila. SLEDNJIČ: NOVA ALŽIRSKA VLADA Domneve o novih oblasteh v Alžiriji, ki smo jih okušali po- jasniti bralcem v prejšnji števil- ki, so dobile te dni svoje potrdi- lo. Revolucionarni svet se je namreč »predstavil« alžirski in tuji javnosti. Predsednik sveta je polkovnik Bumedien, ki je pre- jel tudi mandat za sestavo nove vlade. Drugi člani pa so osebe, ki so delovale že v Ben Belovi vladi in bile več ali manj ^nane kot Bumedienovi pi'istaši, neka- teri stari borci proti Francozom v znanih vila j ah (vojaških okrož- jih) in predvsem vse najodgo- vornejše osebnosti vojske in po- licije. Kaže, da je polkovnik Bume- dien v času, ko je Ben Bela ure- jal zunanje odnose, utrjeval svo- jo moč v vojski in se skušal po- goditi z ljudmi iz nekdanjih viiaj, proti katerim se je prve dni svo- bode celo boril in jih z voj.=;ko prisilil k molku. Gre torej za po- miritev med nekdanjo »domačo« in »obmejno-i vojsko, ki se je for- mirala na alžii-skili mejah in po- zneje vkorakala v Alžirijo. V sve- tu pa ni nobenega politika, tu se je moral umakniti v času Ben Belove vlade. Značilno je, da sta prejšnji te- den spregovorila sam Bumedien in zunanji minister Buteflika o bodoči alžirski politiki. Poudari- la sta, da se v zunanji politiki ne bo nič spremenilo. Alžirija sa- mo odklanja »tuje svetovalce*, ker je sposobna sama sebi utre- ti pot v socializem, pri čemer bo upoštevala arabske m murli- manske tradicije. Kakšna bo ta politika v resnici, bomo seveda videli v praksi. Omenimo naj še, da v revo- lucionarnem svetu ni nobenega predstavnika velike alžirske fe- deracije FLN ali predstavnikov sindikata. Odločna premoč vo- jaških osebnosti pa kaže, d^a že- le vojski zaupati nalogo, ki naj bi jo prevzela po sodbi Bea Bele Fronta nacionalne osvoooditve, torej politična organizacija. FRANCIJA SE UMIKA Na nedavnem bruseljskem za- sedanju članic evropskega skup- nega trga niso našli skupen ^ezik za kmečko politiko. Ker je s tem najbolj prizadeta Francija, so v Parizu siK^ročili, da bodo »pri- merno ukrepali«. Tako je fran- coski predstavnik zapustil tako imenovano Hallsteinovo komisi- jo, kjer so skušali dati pobudo za večjo vlogo političnega telesa, bodoče evropske skupščine. Osemnajst francoskih izveden- cev je že poprej zapustilo po- samezne organe skupnega trži- šča. Pravijo, da to še ne pomeni da je Francija povsem zapustila skupno tržišče. Vendar je vlada sporočila, da se njeni ministri ne bodo udeležili sej ministrskega sveta v juliju. Ali bo de Gaulle počasi zapu- stil to spočetka čisiio gospodar- sko tvorbo, kot počasi zapušča Atlantski pakt? Pravijo, da je na odgovor treba še počaka';i. Iz občine Ormož 30 biv- ših borcev v Ilirski Bistrici Proslave prekomorskih bri- gad in enot v Ilirski Bistrici se je udeležilo iz občine Ormož 30 bivših borcev. Za organizacijo udeležbe so sestavili pri občin- skem združenju ZB NOV tri- članski pripravljalni odbor. Za udeležence te velike slovesnosti v Ilirski Bistrici je prejel pri- pravljalm odbor ustrezno fi-| nančno pomoč od občinske j skupščine in od občinskega od- bora ZB. Pred odhodom iz Ormoža so prejeli udeleženci značko o so- delovanju v prekomorskih bri- gadah. ZASEDALA JE OBČINSKA SKUPŠČINA 0RM02 Na zadnji seji Občinske skup- ščine Ormož so odborniki po opravljenih navadnih formalno- stih razpravljali o poročilu ob- činskih upravnih orgranov. o predlogih svetov skupščine, o po- ročilu in predlogu sveta r.z druž- beni plan in finance. Seja je bila zelo živahna. Strnn 2 »TEDNIK« - pefek. 9. julija 1965 Stran Vprašanja, ki jlh obravnava pravobranilstvo Področje dela službe javnega pravobranilstva se sicer leta 1964 ni bistveno spremenilo, toda vedno bolj se je spreminjala metoda dela te službe skladno z družbeno političnim razvojem v smeri utrjevanja našega novega komunalnega sistema. "V raz- liko od delovanja v prejšnjih letih lahko ugotovimo za leto 1965 preventivno dejavnost javnega pravobranilca na vseh področjih te službe. Vse sporne premoženjsko- pravne zadeve v letu 1964 je po- skušalo rešiti pravobranilstvo na miren način, brez posredovanja sodišč oziroma drugih pristojnih organov, če je to le bilo mo- goče, brez škode za stranko, ki jo je zastopalo. To preventivno delovanje se kaže zlasti v šte- vilnih pravnih mnenjih in na- svetih, ki jih je dalo prizade- tim strankam, bodisi pismeno ali ustno. Samo v nekaj prime- rih je takoj sprožilo ustrezni po.stopek. Od 898 zadev v letu 1963 se je v letu 1964 število zadev po- vzpelo na 1011, tako da je ob- ravnavalo pravobranilstvo v Ptuju skupno z nerešenimi za- devami iz prejšnjega leta 1247 zadev v skupni vrednosti 211 milijonov 734.688 dinarjev. Tož- benim zahtevkom zoper štipen- diste, ki po končanem šolanju niso izpolnili obveznosti iz po- godb o štipendiji in se niso za- poslili na območju občin Ptuj in Ormož (skupna vrednost zna- ša 1.046.200 dinarjev), je sodišče v celoti ugodilo. Plačilnih na- logov je bilo v minulem letu 18, višina toženih zneskov 8,432.892 dinarjev, višina pravdnih stro- škov pa 149.636 dinarjev. ŠKODA ZARADI KAZNIVIH DEJANJ V letu 1964 je zabeležilo ob- činsko javno pravobranilstvo skupaj 93 prijav s škodo 12 mi- lijonov 94.414 dinarjev. To je utrpelo družbeno premoženje s kaznivimi dejanji. Leta 1964 je bilo v primerjavi z letom 1963 manj primerov škode; škoda sa- ma pa je nižja za 3,782.562 di- narjev. Škoda je največkrat na- stala zaradi poneverb, tatvin, uničevanja gozdov, nevestnega gospodarskega poslovanja in ogrožanja javnega prometa. Z nevestnim gospodarskim poslo- vanjem povzročena škoda znaša pri posameznem kaznivem de- janju povprečno okrog 300.000 dinarjev. Ta kazniva dejanja povzročajo: površnost pri in- venturnih popisih in nevestnost v interni evidenci ter kontroli, familiarnost ipd. Vse to pripo- more, da se odkrijejo številna kazniva dejanja s tega področja šele takrat, ko je že večja ško- da. Odkrivanje in prijavljanje je težavno posebno v dislocira- nih obratih posameznih gospo- darskih organizacij, kjer se pri- družuje prej naštetim slabostim navadno še neustrezna kvaliteta kadrov. POVRAČILO PRIZADETE ŠKODE Naloga s tega področja pa ni samo registracija prijavljene škode, ampak predvsem ta, da posreduje pri prizadetih upo- rabnikih družbenega premože- nja, da sami skrbijo za povra- čilo prizadete škode. Na to dolž- nost so bili prizadeti uporab- niki sproti pismeno' opozorjeni. REŠENO TUDI PREMOŽENJ- SKOPRAVNO VPRAŠANJE Podatki za let-- 1964 kažejo, da je bilo že v samem kazen- skem postopku v 80 zadevah odločeno tudi o premoženjsko- pravnem zahtevku oškodovan- cev, in sicer v znesku 4,902.049 dinarjev; 27 oškodovancev z odškodnino v znesku 20,150.323 dinarjev je bilo napotenih na pot civilne pravde. Sodišča so napotila v večini primerov oškodovance na pot pravde z njihovimi sorazmerno visokimi premoženjskopravnimi zahtevki. Tako je napotilo npr. občin.^ko sodišče v Ptuju v kazenskem postopku zoper Stanka Zupaniča in sostorilce oškodovanca Meso- kombinat iz Ptuja z njegovim premoženjsk0pravnim zahtev- kom v višini 1,883.508 dinarjev na pot pravde. Prav tako je morala na pot pravde TGA Bo- ris Kidrič Kidričevo v postopku zoper Ivana Maroha s premo- ženjskopravnim zahtevkom, v višini 1.675.524 dinarjev. Tudi občinsko sodišče Ormož je v kazenskem postopku zoper Jo- žeta Belca napotili) oškodovano KZ Kombinat Jeruzalem Or- mož z njenim premoženjsko- pravnim zahtevkom v znesku 300.000 dinarjev na pot pravde. Okrožno sodišče Maribor je na- potilo na pot pravde podjetje Pleskar iz Ptujri z njeeovim pre- moženjskopravnim zahtevkom v znesku 12.619.782 dinarjev v ka- zenskem postopku zoper Hinka Remšaka in sostorilce, prav ta- ko ni priznalo v kazenskem po- stopku zoper Janeza Jusa in sostorilce KZ »Haloze'< Ptuj Kje- nega premoženjskopravnega za- htevka v znesku 1,375.415 dinar- jev. To sodišče v Mariboru je napotilo oškodovano podjetje Pleskar iz Ptuja v kazenskem postopku zoper Rudolfa Sribar- ja z zahtevkom v znesku 1 mi- lijona 948.884 dinarjev na pot pravde. Isto se je zgodilo TGA Boris Kidrič Kidričevo z nje- nim zahtevkom v znesku 542.800 dinarjev y postopku zoper Mir- ka Suša 'in Jože,a Roharja. Ne- rešenih je ostfilo 60 zadev s prijavljeno odškodnino v zne- sku 9,733.616 dinarjev. NAJVEČKRAT OŠKODOVANE VEČJE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Kot oškodovane gospodarske or^ganizacije nastopajo največ- krat Kmetijski kombinat Ptuj, TGA Boris Kidrič Kidričevo, KZ Kombinat Jeruzalem Or- mož, KZ Jože Lacko Ptuj in lovske ter ribiške družine. O VSEJ ŠKODI NI EVIDENCE O škodi, ki je povzročena družbenemu premoženju izven kaznivih dejanj, javno pravo- branilstvo nima evidence. Pred- pisi obvezujejo ' "avne organe, ki zvedo pri opravljanju svoje službe za škodo družbenemu premoženju, ki še ni povrnjena, da to sporočijo pristojnemu jav- nemu pravobranilstvu, ki uvede postopek za povrnitev te škode. V praksi ni tega. Deloma so tega kr>vi nejasni in nepopolni predpisi. Največkrat je zelo '^ž- ko ugotoviti storilca oziroma povzročitelja škode. Gre samo za škodo zaradi kršitve predpi- sov oziroma zaradi nezakonitega ali nepravilnega opravljanja službenih dolžnosti. Finančni organi in službe družbenega knjigovodstva so mnenja, da je take škode veliko več kot znaša ugotovljena škoda. MNOGO TTTDI IZVRŠILNIH ZADEV Iz prejšnjih let je ostalo ne- rešenih 81 Izvršilnih zadev z višino zneska 17,596.616 dinar- jev. Pritok izvršilnih zadev je bil v letu 1964 sedemindvajset zadev, v skupnem znesku 11 mi- lijonov 789.936 dinarjev. V mi- nulem letu je bilo končanih 46 izvršilnih zadev v skupni vred- nosti 11,485.780 dinarjev. Nere- šenih je ostalo 61 zadev v vred- nosti izterjevanih zahtevkov 14 milijonov 318.293 dinarjev. Večina izvršb je proti davč- nim zavezancem zaradi nepla- čanih davčnih obveznosti. Pri eni tretjini primerov gre za davčne zavezanke, pretežno vdo\M, ki so ostale same z otroki na posestvu. Posestva jim komaj dajejo dohodek za skromno in nezavidno preživ- ljanje, ne pa tudi dohodka za kritje večjih družbenih obvez- nosti. V zaostanku s plačilom davč- nih obveznosti so nadalje pred- vsem kmetje z višmskih in od- ročnih krajev, ki so pričeli za- radi slabih proizvodnih in eko- nomskih pogojev v veliki meri opuščati svojo zemljo. Možnosti proizvodnega sodelovanja z družbenim sektorjem, ugodni tržni pogoji in možnost inten- zivne obdelave zemljišč s so- dobnimi agrotehničnimi ukrepi, vse to je omogočilo ravninskim kmetom mnogo ugodnejši polo- žaj, kot ga imajo višinski kmet- je. Na višinskih kmetijah so ostali pretežno le starejši, bolni, za delo manj sposobni ljudje. Manj donosna in slabo obdela- na zemljišča jim ne dajejo ustreznega dohodka. ODPRAVITI NEPOTREBNO PRAVDAN JE Službo javnega pravobranil- stva, dajanje pravnih mnenj in pravnih nasvetov bo potrebno še bolj razviti s sodelovanjem najširšega kroga uporabnikov družbenega premoženja. S pra- vilnim pojasnjevanjem in raz- laganjem prodpisov se naj- uspešneje odpravlja nepotrebno pravdanje in škoda družbenemu premoženju. Pravna mnenja je dobilo v 1964. letu 618 strank, v 1963. letu pa le 468. V pretežni meri gre za dajanje mnenj o skle- panju pogodb. Pri pregledova- nju pogodb se je gledalo zlasti na to, da so bile pravilno for- mulirane pravice in obveznosti pogodbenih strank. ZEMLJIŠKA IN DRUGA VPRAŠANJA Ko dogovorjena cena v pro- dajni pogodbi ni bila v skladu s predpisi zakona o prometu z zemljišči in stavbami, so pogod- bene stranke zadeve sporazum- no uredile, tako da ni bilo po- trebno vlagati tožb. Ni še urejeno zemljiškoknjiž- no stanje nekaterih cest, poseb- no tretjega in četrtega reda. Zgrajene in rekonstruirane so bile pred leti, v zemljiški knji- gi in katastru pa so še vedno vpisani zasebniki kot lastniki teh parcel, čeprav so bile vklju- čene v cestno telo. Posledice ta- kega neurejenega zemljiško- knjižnega in katastrskega sta- nja trpijo zasebniki, s tem da še naprej plačujejo davek tudi od teh parcel. Pri tem pa ne gre toliko za še pomanjkljivo prav- no dokumentacijo oziroma prav- ni prob^pm. temveč za to. da še ni izdelan ustrezen geometr- elaborat. IN V BODOČE? Sedanja organizacija službe javnega pravobranilstva temelji na določbah zakona o javnem pravobranilstvu iz leta 1955. Ta zakon ne ustreza več zahtevam v spremenjenih razmerah na- šega družbeno političnega živ- ljenja. Z novim zakonom o j«v- neiM pravobranilstvu je dobila ta služba nekoliko spremenjeno vsebino dela In tudi novo orga- nizacijsko obliko. Zakon daje prednost preventivnemu delo- vanju in pravnosvetovalski vlo- gi pred vlogo pravnega zastopa- nja in pravdanja v premoženj- skopravnih zadevah. To pa na- rekuje neposredno udeležbo pravnega svetovalca pri sestav- ljanju pogodb in pri preučeva- nju drugih nremoženjskoprav- nih vprašanj. , Pp. Gozdovi so dvakrat koristni Dajejo gozdne sadeže in zdravilna zelišča Nabiranje gozdnih sadežev In zdravilnih zelišč daje dodatni zaslužek. Tega se odrasli v času dopusta ali po delovnem času premalo poslužujemo. Namesto na sprehod v park ali na pose- danje v zaprte prostore se po- dajmo z družino ali pa s prija- telji med lepote gozdov na zbi- ranje gozdnih sadežev in zdra- vilnih zelišč. Naužili se bomo svežega zraka in pozabili na skr- bi v službi in doma. Gozdne sadeže (gobe, borov- nice, lisičke in glivce) odkupu- jejo zadruge na svojih odkup- nih postajah kmetijskih pridel- kov. Gobe odkupujejo sveže in suhe, zdravilna zelišča pa mora- jo biti posušena. Sveže gobe in lisičke dnevno odvažata odkup- na obrata Prehrana Ljubljana, obrat Velika Nedelja in Droga Portorož, obrat Sudes iz Sredi- šča. Vsak obrat ima predeloval- nico, v kateri gobe očistijo, ope- rejo s tekočo vodo nato jih vla- gajo v obliki pulpe v ustrezne sode. Seveda je potrebno gobe prekuhati v posebni za to pri- pravljeni tekočini. Tako vložene gobe ali lisične prodajo izven sezone v zapadne evropske dr- žave. Na ta način se pridobivajo dragocene devize brez predhod- nih vlaganj. Bilo bi prav, da bi odrasli posvetili nabiranju gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč več skrbi. Ta dejavnost je dobro razvita v Prekmurju, na Hrvatskem in v Halozah. Neko- liko manj se ukvarjajo z nabi- ranjem gozdnih sadežev in zdra- vilnihr zelišč v Slovenskih gori- cah, škoda je, da bi propadale gobe in lisičke v gozdovih in da ne bi ljudje izkoristili možnosti za dodatni zaslužek. S predela- vo gob in lisičk je zaposlenih precej ljudi. Za čiščenje gob in lisičk potrebujejo predvsem matere in dekleta, za ostala de- la pa moške. R. J. VESTI IZ SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE Na prvi redni seji novo izvo- ljenega. odDora sindikata delav- cev industrije in rudarstva Ju- goslavije za občino Ptuj 12. ju- lija v sindikalni šoli »Franc Kramberger« bodo razdelili de- lo v odboru, izvolili predsedni- ka in tajnika odbora. Dokončno bo izoblikovan akcijski pro- gram sindikata, ki ga je že dal občni zbor s svojo bogato in ze- lo konkretno vsebino. Sklepali bodo o nalogah odbora in sin- dikalnih podružnic ob uveljav- ljanju novih gospodarskih ukre- pov in razpravljali o priporo- čilih svetov skupščine občine Ptuj v zvezi s prehodom na in- tenzivnejše gospodarjenje in iz- polnjevanja smernic in nalog družbenega plana za leto, 1965. VESTI IZ SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Na drugi redni seji r)db()ra sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije za obči- no Ptuj so analizirali vsebino zadnjih posvetovanj o novih go- spodarskih ukrepih. Ta posveto- vanja so skupno sklicali: pred- sedstvo skupščine, občinski ko- mite ZKS in občinski sindikal- ni svet Ptaj. Odbor je prevzel konkretne njiioij.-. 17 k.uerih izhaja, da le potrebno, da se zavzamejo člani odbora za reševanje problemov v sindikalnih podružnicah, za katere so zadolženi. Potrebno ie izdelati ekonomske analize v po- sameznih dejavnostih storitve- nih dejavnosti in preiti h kon- kretnim rešitvam za stabili/aci jo gospodarstva. FB gospodarski ukrepi (Nadaljevanje » 1. strani) so bile dovolj preštudirane, da je bilo vlaganje nesmotrno, ali pa da zgrajena osnovna sredstva ne služijo svojemu namenu. To vse je poleg ostalih nepra- vilnosti in pomanjkljivosti v go- spodarstvu povzročilo precej te- žav in problemov. Devizna reforma, ki je priznala novo vrednost dolarju, zahteva številne spremembe v našem go- spodarstvu. Nove cene, ki se mo- rajo iz objektivnih razlogov po- javiti, bodo višje od dosedanjih, ki so bile, predvsem pri pre- hrambnem blagu, mnogo nižje od cen na zunanjem tržišču. To bo postavilo nekatere panoge go- spodarstva v popolnoma drugač- no luč, kar bo pokazala sama praksa. Verjetno bodo novi go- spodarski ukrepi in devizne re- forme ugodno vplivali na nadalj- nji razvoj kmetijstva, ki je bilo glede na nizke cene doslej pri- zadeto. Slabše se bodo odražali novi gospodarski ukrepi v tistih gospodarskih panogah, katerih pridelki, izdelki ali blago je bi- lo ovrednoteno po vrednosti, ki mu ga prizna zunanje tržišče. Važno je, da bodo gospodar- ske organizacije skrbele za or- ganizirano proizvodnjo, za pove- čanje produktivnosti dela, za po- polno izkoriščanje notranjih re- zerv, za specializacijo proizvod- nje, za odpuščanje odvisne, ne- strokovne in nepotrebne delovne sile, za uvajanje boljše tphnolo- gije v proizvodnjo in drugo. Sedaj se bodo morali izkazati strokovnjaki in uprave delovnih 1 organizacij in ob novih pogojih dela pokazati svojo zrelost in sposobnost. Vodilni delavci v podjetjih in celotni kolektiv bo- do morali analizirati stanje v podjetju in se odločiti za takšno proizvodnjo, ki jo bo moč na zu- nanjem tržišču plasirati. Kolek- tivi bodo morali izdelati kon- kretna merila, kako bodo pove- čali produktivnost dela. Skratka, kolektiv mora biti ob Hovih gospodarskih ukrepih zrel, strokovno usposobljen in poli- tično dorasel. Vse tri kompo- nente se bodo ob novih pogojih dela odražale v rentabilnosti in v samem poslovanju. Koliko bolj bodo delovni ko- lektivi seznanjeni s stanjem pod- jetja in z njegovim nadaljnjim razvojem v luči novih gospodar- skih ukrepov, toliko uspešnejše bodo lahko vplivali na odstra- njevanje vseh težav in proble- mov. Med diskusijo so navzoči za- stavili številna vpra.šanja, ki se nanašajo na spremembe v gospo- darstvu. Preanalizirali so tudi pomembna vprašanja iz družbe- nih služb in je obveljalo sploš- no mnenje, da bo treba v bodo- če reševati vprašanje šolstva v okviru republike in ne da finančno plat šolstva rešujejo same občine. Novi gospodarski ukrepi bodo povprečno poslab- šali finančni položaj manj razvi- tih občin, tovarn in ostalih go- spodarskih organizacij, ki nima- jo dovolj razvitih materialnih možnosti in ne ustreznih naprav za doseganje pričakovane pro- duktivnosti dela in kakovosti iz- delkov. D. R. Kaj je odveč? v PTUJU Negovanje cvetic na ptujskem pokopališču; k sreči pogostoma dežuje, da ni potrebno zalivati cvetic na grobovih in pri grobni- cah. Kako bi jih tudi naj zalivali brez vode? Studenec pri veliki grobnici je pokvarjen, pipa pri vrtnarju zaprta, vodovod pa na pokopališče še ni speljan. Predrta ograja ob športnem sta- dionu na Ormoški cesti; če bi pri- šlo do poplave po Ormoški cesti, vode še tako visoke in goste ko- prive ob ograji ali kupi drobijen- ca za posipanje pešpoti ne bi za- držali. Dovolj je ena odprtina, kjer manjkajo deske, pa bi bilo poplavljeno rokometno in *nogo- metno igrišče ter poškodovani dragoceni objekti. Tudi vdor gle- dalcev skozi to odprtino menda klubu preveč ne koristi. Ugibanje, kako boste občutili kot turist novo vrednost dolarja; pri nakupu vozovnice v inozem- stvo vas bo presenetilo, ko vam bodo pri Kompasu povedali, da boste plačali -za vozovnico 30 "'o več kot pred L julijem 1965. To . novem za- konu o cestnem prometu. Orga- niziralo ga je Avtomoto društvo Ptuj za svoje članstvo in za druge občane. Ob tej priliki so se tudi dogo- vorili o podrobnostih za letošnjo Proslavo 13. julija — dneva šo- ferjev. Te proslave so postgle v f*tuju tradicionalne. So vsako 'eto dobro pripravljene. Najza- služnejši šoferji in avtomehaniki dobijo javna priznanja '^d Zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov in od pod.Jetij nagrade. Število članstva AMD je ved- no vpčjpi, ?aj se pridno veča tudi ^Wilo novih vozačev, ki jih šola AMD m jih vadi praktično voziti -'^ s\r),nmi osebnimi vozili. Ni ^udno. da se veča tudi število članov Združenja šoferjev in av- ^•^mehanikov. STANOVANJSKI BLOK TGA TiK PRED DOGRADITVIJO Drugi 40-stanovaniski blok TGA »."Boris Kidrič<< iz Kidriče- ^'^ga, ki stoji blizu že dograje- ^•^Pa, bo spravilo gradbeno pod- jetje »Drava« pod streho do av- psta. Sedaj je v izgradnji četr- to, poslednje nadstropje. Zaradi ^'^rnanjkanja železa bo blok do- •^ončan pozneje, kot so pričako- .'^'i- Sedaj delajo samo v eni '^■neni; nrej so delali v dveh iz- [['^-nah. Ta 4n-stano\ anjski blok ^'^ prvi v Ptuju, v katerem bo ^^^tralna kurjava na segreva- 2"^ z mazutom in ne s premo- gom. Z občnega zbora sindikata industrije INTENZIVNEJŠE GOSPODARJENJE Občni zbor odbora sindikata delavcev industrije in rudarst- va Jugoslavije za občino Ptuj, kjrr so še izvolili nov občinski odbor sindikata in 41 delegatov za XI. občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ptuj, spada med pomembna zbora v sindika- tih ptujske komune. Skrbno pri pravljeno poročilo je prebral do- sedanji predsednik SIMON PEŠEC. Bila Je vsebinsko bogata razprava, v kateri je sodelovalo nad petnajst delegatov. To po- trjuje, da je sindikat delavcev industrije v naši občini dobra organizacija delavcev, ki je sposobna s 3985 člani sindikata re- šiti vsak problem in uveljavili nove ukrepe za stabilizacijo go- spodarstva. Občni zbor je bil skrbno pri- pravljen. V pripravah je aktivno sodelovalo vse članstvo. Delegati so sodelovali pred prihodom na občni zbor na sejali izvršnih od- borov in so s člani sindikata oblikovali stališča, ki so jih nato v imenu članov sindikata obraz_ ložili na občnem zboru. Članstvo sindikata industrije je enotno v boju za intenzivnejše gospodar- jenje, za višjo produktivnost dela, za materialno krepitev sa- moupravljanja in za dviganje življenjske ravni delovnega člo- veka. V tem smislu so tudi za- ključki občnega zbora in akcijski program sindikata za mandatno dobo 1965/67. ZAOSTRITI MATERIALNO ODGOVORNOST FRANC KLEMENČIC, predsed- nik sindikalnega odbora TGA Ki- dričevo, je med drugim dejal: »V izvajanju novega gospodarskega sistema mora priti do polnega izraza ekonomičnost in rentabil- nost sleherne delovne organiza- cije. Gospodariti moramo skrbno, vendar ne na škodo življenjske- ga standarda delovnih ljudi. V podjetjih mnogo govorijo o tem, kako bodo odpustili delavce. Menim, da naj bo to šele zadnji ukrep, ko ne bo mogoče najti drugega izhoda. Novi ukrepi po- stavljajo v ospredje aktivnost strokovnega kadra, kar še poseb- no velja za mlad strokovni ka- der, ki ga ne znajo vključiti de- lovne organizacije v proces pro- izvodnje ali pa mu ne dovolijo, da bi prišla njegova zmogljivost in znanje s fakultet do polnega izraza, Mnogokje sedijo strokov- ni kadri po pisarnah kot analiti- ki in administratorji, namesto da bi bili v neposrednem procesu proizvodnje. Nič manj ni po- membno vprašanje materialne odgovornosti od prvega delavca pa do naji-išjega strokovnjaka. Marsikje hote zamižijo, da hi ne videli materialne škode, ki je dosegla visoke milijonske znes- ke, na drugi strani pa zelo ostro nastopajo proti najmanjšim pre- stopnikom. Radi govorimo tudi o notranjih skritih rezervah, pre- malo pa smo si na jasnem, kaj to pravzaprav pomeni. Poglavit- na rezerva je po mojem mnenju predvsem efektivni delovni čas, izkoriščena zmogljivost vseh osnovnih sredstev in maksimalna racionalnost pri porabi obratnih sredstev na enoto proizvoda. Mnogo se tudi govori, da je v podjetjih preveč zaposlenega ad- ministrativnega kadra, ki ni do- volj izkoriščen na delovnem me- stu. Zraven tega pa je zelo malo podjetij, v katerih bi bil ta ka- der nagrajen po uspehu svojega dela, temveč sprejema osebne dohodke v povprečju s prejemki v kolektivu ne glede na dosežen rezultat na delovnem mestu . ..« y SKRAJŠALI BOMO DELOVNI ČAS STANKO LEPEJ: »Uspešnejše poslovanje Ptujske tiskarne le- tos otežuje nabava osnovnega materiala, t. j. standardnih papir- jev in lepenke, kar močno priza- deva obratovanje kartonaže. V tiskarni je še vedno pomanjkanje kvalificiranih tiskarjev in vstro- šenost tiskarskih strojev. V se- demletnem planu predvidevamo rel?onstrukcijo vseh zastarelih in dotrajanih strojev. Tudi v našem kolektivu bi radi čimprej prešli na skrajšani delovni teden. O tem zelo mnogo razpravljamo. Najprej bomo prešli na 44-urni delovni teden. Ce želimo skrajšati delovni čas, moramo izboljšati organiza- cijo dela po oddelkih in izkori- stiti vse obstoječe notranje re- zerve. Izpopolniti moramo tudi naš sistem delitve osebnih do- hodkov po delu, da bo povečana zainteresiranost vseh članov ko. ^lektiva, strokovnih kadrov kot delavcev ob strojih. Se mnogo bolj pa bomo morali skrbeti za šolanje lastnih kadrov...« NADAUEVALI BOMO S POVEČANO PROIZVODNJO ANTON HORVAT: >^Zadnje čase vse pogosteje slišimo, da se je TAP zainvestiral, da nima po- trebnih obratnih sredstev, da prejemajo delavci SO^/o dohodke ipd. Dolžni smo najvišji forum sindikata industrije in širšo jav- nost seznaniti z dejstvi. Leta 1963 smo pričeli z rekon- strukcijo z namenom, da bi po- večali proizvodnjo za trikrat, kar vrednostno predstavlja tri mili- jarde. Med izvajanjem rekon- strukcije so nas našli novi go- spodarski ukrepi, po katerih nam je KB odpovedala kreditno po- aodbo. S tem se je pričela serija najrazličnejših težav. Odpoved kreditne pogodbe nas je našla v trenutku, ko so bila končana gradbena dela. Nismo še imeli nabavljene potrebne opreme. Kot veste, so samo zgradbe nepro- duktivna osnovna sredstva. Ta ne prinašajo nobenega dohodka. Ta sredstva postanejo aktivna šele po nabavi strojev in po za- četku proizvodnje. S tem želim poudariti, da se nismo zaihvesti- rali, temveč da še rekonstrukci- ja ni dokončana. O težavah, s katerimi se srečujemo, razpravlja sindikat im organi upravljanja. Odločili smo se nadaljevati s po- večano proizvodnjo. Z njo bomo akumulirali večja sredstva za sklade, iz katerih bomo ustvarili tudi lastna obratna sredstva. Po- večana akumulacija nam bo dala tudi možnost dokončne rekon- strukcije v projektiranem obsegu in sredstva za odplačevanje anu- itet. V TAP ne nameravamo oapuščati delavcev zaradi zmanj- šanja proizvodnje. Pripravljamo pa reorganizacijo, s katero na- meravamo zmanjšati režijski aparat. Nekatera delovna mesta bodo ukinjena. S tem hočemo znižati režijske stroške. Kolikor bo kdo odpuščen, bo odpuščen zaradi racionalnejšega dela in ne zaradi zmanjšanja proizvod- nje. Glede SOVo osebnih dohod- kov pa želim poudariti, da so take govorice povsem izmišljene. Pri nas imamo osebne dohodke v celoti vezane na individualne in kolektivne učinke dela. Zara- di tega se lahko zgodi, da prej- me posameznik nižji osebni do- hodek. To so le izjemni primeri. Povprečno preseganje norm namreč znaša 20Vo...« (Nadaljevanje na 4. strani) Tudi Ptufčana bosta tekmovala za 13. državno prvenstvo Na 13. državno prvenstvo v jadralnem letalstvu, ki bo od IL .julija do 25. julija 1965 v Vršcu v več disciplinah, pred- vsem pa v hitrostnem preleta- nju cilja, bosta odpotovala iz ptujskega aerokluba Matevž Cestnik in Kari Korpar, ki se bosta borila za mesto državne- ga prvaka, za pokal Ivana Gošnjaka. generala armije. 2 leti zapovrstjo je bil prvak znanj ptujski letalec Kari Kor- par. Matevž Cestnik ima 150 ur letenja in srebrno C značko, Kari Korpar pa ima že 400 ur letenja in zlato C značko. Sled- nji je bil letos na 3. sA-etovnem pijvenstvn v jadralnem letenju v Angliji najprej na 17. mestu, po poškodbi krila na zemlji pa na 34. mestu. Trikrat je že tek- moval za državnep^a prvaka in jp to dvakrat postal in upajmo, da bo sedaj postal tretjič. Pole? aerokluba iz Ptuja se bodo udeležili tekmovanja za prvenstA^o v Vršcu še člani aero- klubnv Ljubljana, Celje in Les- ce. Med njimi je dosejrel aero- klub Ptuj dostojno mesto. Pri letošnjem . izpolnjevanju nalog je dosegel že 70 "/o plana in je glede na to tudi najboljši aero- klub v Sloveniji. Planske naloge se nanašajo na jadralno letenje, motorno in na padalstvo. S pogostih poletov proti bliž- njim in daljnim oblakom nad svojim letalnim območjem se vračajo letalci aerokluba Ptuj na zemljo, med svoje vsakdanje skrbi in težave, zlasti pa med finančne skrbi, ki jih za aero- klub ne zmanjka, saj je v dokaj neenakem položaju v primerjavi z drugimi društvi, ki imajo ne- kaj več sredstev kot aeroklub. Za vse panoge našega športa je navdušenih razmeroma mnogo mladih ljudi, vendar so nekatere športne panoge preveč zapostav- ljene in se nikakor ne morejo izkopati iz težav. Občni zbori vseh društev najnazorneje po- kažejo uspehe in perspektive, predvsem pa upe, kdo in koliko sredstev jim bo dodelil. Člani aerokluba upajo, da bodo ostali vedno vsaj med tistimi klubi in društvi, ki jim bo omogočen ob- stoj in vsaj počasen vzpon med najboljše klube, saj ima v svo- jih vrstah mladino, ki ne vidi v letalstvu in padalstvu samega športa, temveč tudi usposablja- nje za naloge, ki jih narekuje obramba naše domovine. VJ. V gostišču »PRI ROZIKI« bodo obnovljeni prostori Pred leti na novo urejeno go- stišče »Haloškega bisera« — »Pri Roziki«, bo dobilo po seda- nji obnovi še prijaznejše lice. Stene bodo na novo preslikali in stav^bno pohištvo prepleskali, kjer je pač to potrebno, da bo vse zopet kot novo. Dolgoletna lastnica in pozneje poslovodkinja tega gostišča Ro- zika Jelinek je vztrajala na de- lovnem mestu vse do dovršitve adaptacije zgradbe. Posebnicst njenega dela v ptujskem gostin- stvu je bila v tem, da je znala z gosti, z znanimi in z novimi, na- vezati prijeten stik in da je tudi poskrbela, da so bili gosti zado- voljni s postrežbo, z jestvinami in pijačami. Dolga leta ie skrbela za abonente in za prehodne go- ste, da se je krog obojih zelo raz- širil in tajc tudi ostal. Odkar je prepustila Rozika Je- linek mesto poslovodkinje tega gosti.šča mlajši gostinski delavki in tudi skrb za goste, si je moral mlajši kader »Haloškega bisera'« znova pridobiti goste. To se mu je v določeni meri že posrečilo, bo pa se mu kmalu še bolj, ko bo prišel do prepričanja :n spozna- nja, da gost ni samo zato v go- stišču, ker je lačen in žejen, tem- več tudi zato, da občuti domač- nost gostinskih delavcev v Ptuju. Stik z gosti je večkrat več vre- den kot najboljša jed ali' pijača. V drugem kraju je ta^n najbolj prijetno, kjer imajo za sočloveka prijazno besedo poleg vsega ostalega, kar se da dobiti za de- nar. Zlasti mladi sve^ si je izbral vrt »Pri Roziki« za prijetno so- botno in nedeljsko zabavišče, zlasti kadar sta tam godba in ples. Ti sedanji go.sti se bodo sčasoma privadili na ta lokal m bodo ostali tukaj kot stari gostje. Vsako ugledno gostišče se rado postavi s starejšimi rednimi in z mlajšimi gosti. To tradicijo bo prav rado obdržalo tudi gostišče »Pri Roziki «. Vodja polnilnice buteljk tov. Indjičeva pri »Slovenskih pori- cah« je vedno dobre volje, ko lahko založi kupce z dobro kaljico S AH KVjub času dopustov delo med šahisti ni zamrlo. Šahovsko dru- štvo Ptuj sestavlja sedaj 8- člansko šahovsko moštvo, ki bo gostovalo v Avstriji — na Du- naju, v Judenburgu in v Grazu. Predhodni kvalifikacijski turnir l^D Ptuj bo razjasnil, kateri člani bodo šli na gostovanje. Na' programu je šahovski dvo- boj med Boh a kom in Majceno- vičem, ki bo pokazal, kateri iz- med imenovanih bo igral v slo- venskem finalu, predvsem v Dravogradu. Ce bodo ptujski šahisti ponovno uspešni, bodo imeli na s^ledečem slovenskim tekmovanju 2 predstavnika fi- nalista. Sedanji predstavnik je Janez Podkrajšek. Kmetijski kombinat Ptuj, odbor za skupno porabo in družbeni standard, razpisuje na podlagi sklepa delavske- ga sveta podjetja z dne 16. 4. 1965 II. Mmi za prodajo stanovanjskih hiš in gospodarsldh poslopij ter pripadajočega dela zemljišča do 10 arov za ohišnico na območju občine Ptuj za naslednje zgradbe: I. 1. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 6; izklicna cena 733.000 din. Rok plačila 8 let. 2. S^tanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 11; izklicna cena 368.000 din. Rok plačila 4 leta. 3. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 13; izklicna cena 250.000 din. Rok plačila 3 leta. 4. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 14; izklicna cena 152.000 din. Rok plačila 2 leti. 5. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 146; izklicna cena 369.000 din. Rok plačila 5 let. 6. Stanovanjska hiša v Gruškovju, h. št. 154; izklic- na cena 249.000 din. Rok plačila 3 leta. ' 7. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 155; izklicna cena 216.000 din. Rok plačila 2 leti. 8. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 156; izklicna cena 146.000 din. Rok plačila 2 leti. 9. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovju, h. št. 160; izklicna cena 232.000 din. Rok plačila 3 leta. 10. Stanovanjska hiša v Trdobojcih, h. št. 132, k. o. Gruškovje; izklicna cena 457.000 din. K hiši se odproda celotno zemljišče 1,1579 ha v glavnem lep vinograd za 354.000 din. Skupna izklicna ce- na 811.000 din. Rok plačila 8 let. 11. Stanovanjska hiša v Ljubstavi, h. št. 31, z loče- nim gospodarskim poslopjem; izklicna cena 341.000 din. Rok plačila 4 leta. 12. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim po- slopjem v Ljubstavi, h. št. 32; izklicna cena 609.000 din. Rok plačila 6 let. 13. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Ljubstavi, h. št. 35; izklicna cena 471.034 din. Rok plačila 5 let. 14. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Ljubstavi, h. št. 44; izklicna cena 132.000 din. Rok plačila 2 leti. 15. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Ljubstavi, h. št. 46; izklicna cena 509.000 din. Rok plačila 5 let. 16. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Podlehniku, h. št. 68; izklicna cena 338.000 din. Rok plačila 4 leta. 17. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Podlehniku, h. št. 79; izklicna cena 143.000 din. Rok plačila 2 leti. 18. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim po- slopjem v Sedlašeku, h. št. 17; izklicna cena 356.000 din. Rok plačila 4 leta. 19. Stanovanjska hiša v Sedlašeku št. 22; izklicna cena 317.000 din. Rok plačila 4 leta. 20. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Strmcu, h. št. 46 v k. o. Sp. Leskovec; izklicna cena 311.000 din. Rok plačila 3 leta. 21. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Strmcu št. 47, v k. o. Sp. Leskovec; izklicna ce- na 472.000 din. Rok plačila 5 let. 22. Stanovanjska hišica — koča v Vareji, h. št. 45; iz- klicna cena 58.000 din. Rok plačila 1 leto. 23. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Vareji, h. št. 50; izklicna cena 638.000 din. Rok plačila 7 let. 24. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Vareji št. 51; izklicna cena 430.000 din. Rok pla- čila 5 let. 25. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim po- slopjem v Vareji, h. št. 52; izklicna cena 183.000 dinarjev. Rok plačila 2 leti. 26. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Zg. Pristavi, h. št. 36; izklicna cena 1,033.000 din. Rok plačila 5 let. 27. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim po- slopjem v Krčevini pri Vurberku, h. št. 36; iz- , klicna cena zgradb je 488.000 din. Zemljišča, ki meri 1,2077 ha pa 179.000 din. Skupna vrednost 667.000 din. Rok plačila je 5 let. 28. Stanovanjska hiša v Rotmanu št. 21; izklicna cena 541.000 din. Rok plačila 4 leta. 29. Stanovanjska hiša v Mestnem vrhu, h. št. 27, se proda kot gradbeni material. Izklicna cena 151.000 din. II. K navedenim hišam se odproda tudi do 10 arov zemljišča kot ohišnica, kateremu je cena določena po kvaliteti zemljišča in znaša do 15 do 50 dinar- jev po m\ III. Drugi natečajni pogoji: 1. Natečaja še lahko udeleže vsi jugoslovanski dr- žavljani. 2. Najnižja obrestna mera za odplačilo v obrokih je 2 o/o. 3. Obvezna 10% akontacija od izklicne cene, ki se vplača pred sklepanjem kupoprodajne pogodbe, IV. Prednost pri nakupu imajo interesenti, ki nudijo: — višjo ceno od izklicne, — višjo akontacijo, — krajši rok odplačila, — sedanji nosilci stanovanjske pravice, če nudijo enake pogoje kot drugi ponudniki. V. Ponudbe po tem natečaju morajo interesenti vložiti v enem izvodu v zaprti kuverti z oznako »II. nate- čaj za prodajo hiš!« pri upravi Kmetijskega kombi- nata Ptuj do 31. julija 1965. VI. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni VII. Vse potrebne informacije v tej zadevi prejmejo in- teresenti v upravi Kmetijskega kombinata Ptuj v sobi št. 11. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ PTUJ, iMUZEJSKI TRG 2 Stran 4 »TEDNIK« — petek, 9. julija 1965 Strnn 4 Uspele delavske športne igre v Ormožu v okviru delavskih športnih iger, ki so jih priredile pred kratkim v Ormožu sindikalne podružnice, je bilo več tekmo- vanj. Tekmovanja so bila v po- častitev 20-Ietnice os^■obofJitve. Tekmovali so v malem nogome- tu, v šahu, v namiznem tenisu in v streljanju. Tekmovanja so v celoti uspela in jili je gledalo večsto gledalcev. Športniki so na tekniali pokazali svoje sposob- nosti in izrazili željo, da bi bilo tudi v bodoče nekaj prijatelj- skih srečanj. Pred nekaj dnevi so se pomerili v malem nogome- tu zadnje tekmovalne ekipe, ki so dosegle zadovoljiv uspeh. KERENCIC - OGRAD 2:2 KOMBINAT - ZARJA 2:1 PARTIZAN M. - ZARJA 5:1 PARTIZAN M. — OGRAD 3:0 Po končni uvrstitvi ekip so dosegle sindikalne podružnice po panogah naslednja mesta: v rokometu je dosegel prvo me- sto »Partizan« (mladinci), dru- go :^Ograd< in tretje mesto je dosegla ekipa »Kerenčič«. V ša- hu se je izkazala predvsem ekipa »Zarje«, ki je osvojila prvo mesto, drugo »Kombinat« in zadnje mesto je osvojila ekipa »Kerenčiča«. Tudi tckmornnje v streljanju je bilo (lokaj zanimivo. Na pr- vo meslo se je j)lasirala ekipa »Kombinata« s 758 krogi, nato »Kerenčič« s 651 kroigi, »Ograd« s 595 krogi iu »Avtoremont« s 391 krogi. V namiznem tenisu sta se sre- čali dve ekipi. Korabinatova je bila v precejšnjii premoči nad ekipo »Zarje« in jo je premaga- la z rezultatom 4:1. Na tekmo- vanjih se je izredno dobro iz- kazala sindikalna podružnica kombinata, ki je osvojila s svo- jimi ekipami prvo mesto v stre- ljanju, namiznem tenisu in v odbojki. Za to sindikalno po- družnico ne zaostajajo ekipe »Partizana« (mladinci), ki >o se izka/ale skoraj na vseh tekmo- vanjih kot prizadevni in požr- tvovalni športniki. Zadnji rezultati v odbojki so naslednji: KOMBINAT - ZARJA 3:0 KERENCIC - OGRAD 3:0 KERENCIC - ZARJA 3:1 KOMBINAT - OGRAD 3:0 KOMBINAT - KERENCIC 3:0 ZARJA - OGRAD 3:0 V malem nogometu je tekmo- valo pet ekip in prvo mesto na lestvici je osvojil »Partizan« (mladinci). Nato so sledile eki- pe: Ograd, Zarja, Kerenčič in zadnje mesto je dosegla ekipa Kombinata. V času delavskih športnih iger je bilo v Ormožu dokaj živah- no. Vsa tekmovanja razen šaha in namiznega tenisa so bila na asfaltiranem igrišču v Mestni grabi, kjer je pričakala ob vsaki tekmi športnike večja skupina hod rilcev. Vse Sindikalne podružnice, ki so tekmovale na delavskih šport- nih igrah, bodo v kratkem pre- jele športne diplome kot pri- znanje za sod,eloianje. R. D. V SKOPJU ZOPET DVA POTRESNA SUNKA v glavnem mestu Makedonije so včeraj zopet zabeležili dva po- tresna sunka. Aparati seizmološke postaje v Skopju so registrirali prvi potres že zjutraj ob 6.51, drugega pa zvečer ob 19.47. Oba sunka sta bila jakosti Četrte stop- nje. Potresna sunka nista povzročila nobene materialne škode, vendar pa sta vznemirila številne Skop- jance, ki so bili v tem času na ulicah ali v svojih domovih. Od katastrofalnega potresa 26. julija 1963 so doslej zabeležili že 606 potresnih sunkov. NEKDANJI ČASTNIK NEM- ŠKEGA RAJHA SPREJET ZA VELEPOSLANIKA V IZRAELU Izraelska vlada soglaša s tem, da imenuje Zahodna Nemčija zi. prvega zahodnonemškega velepo- slanika v Izraelu nekdanjega ča«tnika nemškega raj ha v drugi svetovni vojni dr. Rolfa Paulsa. Nekdanji častnik je bil doslej na- čelnik nekega oddelka v ministr- stvu za zunanje zadeve. Zahodnonemško-izraelski diplo- matski odnosi so bili vzpostavlje- ni 12. maja letos. (Nadaljevanje s 3. strani) BOLJŠI ODNOS DO SVETOV DELOVNIH ENOT FRANC TURK: »Sveti delovnih enot se večkrat ne zavedajo svo- je vloge v okviru celotne delov- ne skupnosti. Nujno je omeniti tudi odnos vodij delovnih enot do svetov delovnih enot. Ne mo- remo te moje trditve posploše- vati, vendar ni malo slučajev, da podcenjujejo vodje delovnih enot svete delovnih enot in sma- trajo, da jim niso dolžni poroča- ti o delu delovne enote. Ne za- vedajo se, da jih ima svet de- lovne enote pravico zamenjati, če se pokaže za to potreba. Mar- sikje zavirajo vodje delovnih enot hote ali nehote delo svetov delovnih enot s tem, da jim red- no ne dostavljajo poročil o delu delovne enote, s čimer jim one- mogočajo redno spremljanje proizvodnih rezultatov ...« POTREBNI SO NAM NOVI- STROJI IN ŠOLA FRANC ŽEMLJIC: »...Spreje- manje novih ukrepov za stabili- zacijo gospodarstva sili tovarno volnenih izdelkov Majšperk, da tekoče analizira stanje našega notranjega in zunanjega poslo- vanja. Samoupravni organi so že sprejeli in izvajajo ukrepe, ki nam zagotavljajo, da se bo TVI čimhitreje vključila v nov go- spodarski sistem. Vsi dosedanji ukrepi so namenjeni izboljšanju notranjega gospodarstva. Pri nas je zelo pereče vprašanje obnove strojnega parka. Dosedanji odpis vrednosti osnovnih sredstev zna- ša 56 nabavne vrednosti. Gle- de na tako zastarel strojni park mora dati TVI vsa razpoložljiva sredstva za rekonstrukcijo, tako da nam zmanjka za nabavo no- vih strojev denarja. Ce hočemo biti konkurenčni na zunanjem tr- gu, ki zahteva dobro in ceneno kvaliteto naših izdelkov, je to težko dosegati s tako zastarelimi osnovnimi sredstvi. Naši člani kolektiva se tudi zanimajo, kaj je z izgradnjo šole v Majšperku. Sedanje stanje v šoli Majšperk bo v bodoče ne- vzdržno, Občinska skupščina Ptuj že resno misli na ta problem v Majšperku . ..« Te in podobne stvari so pove- dali na občnem zboru tudi ostali delegati. Odločno so se zavzeli za dosledno uveljavljanje novih ukrepov za stabilizacijo gospo- darstva, za materialno krepitev samoupravljanja, za dosledno uveljavljanje načela delitve osebnih dohodkov po delu itd. V razpravi je sodeloval tudi S. SAUBERT, tajnik republiškega oclbora sindikata delavcev indu- strije in rudarstva Slovenije. Po- udaril je, da ni naloga sindikata tolmačiti nove gospodarske ukrepe, temveč skupno z ostali- mi subjektivnimi silami doseči dogovor o tem, kako, kdo in kaj bo kdo storil za to, da bodo novi gospodarski ukrepi dosledno uveljavljeni. Občni zbor je dosegel namen. Akcijski program sindikata, sprejet na občnem zboru, kaže na zelo obsežne in odgovorne nalo- ge, ki zahtevajo aktivnost sle- hernega člc-;na sindikata in sin- aikalnih odborov. FB Zdravstveno In socialno varstvo v občini Ormož Invalidsko varstvo in varstvo borcev NOV v občini Ormož ob- sega 205 invalidskih upravičen- cev. Za potrebe teh je bilo lani izplačanih invalidskih izdatkov in izdatkov za zdravstveno zava- rovanje 31,390.671 dinarjev. Or- topedske pripomočke je prejelo 51 invalidovi zdravljenje v bol- nišnici je koristilo 49 upravičen- cev. Izdanih je bilo 53 objav za znižano vožnjo in 94 invalidskih knjižic. V osmih primerih so bile dodeljene kadrovske podpore hranilcem, ki so na odsluženju kadrovskega roka, ukinjenih pa 7. S problemi borcev NOV je ob- činska skupščina seznanjena in jih rešuje po finančnih možno- stih. Materialno pomoč v obliki pri- znavalnine prejema 11 borcev. La^ni so bili tozadevni izdatki mi- nimalni, saj so znašali samo 289.000 dinarjev. Splošno varstvo in zdravstvo zajema tudi vse druge oblike družbene pomoči. Splošne soci- alne podpore je deležno 74 pod- pirancev. Lani je bilo na novo priznanih 14 socialnih podpor; 85 je prosilcev zanje. Ukinjenih Jih je bilo 20. V 16 primerih so bile izplačane enkratne podpore. V socialnih zavodih je 21 oseb. V pričetku letošnjega leta se je število povečalo za 4. Šolska mlečna kuhinja je pre- jela 795 kilogramov maščobe, 3611 kilogramov mleka in 7529 kilogramov moke. Darovana hra- na je vredna približno 5 milijo- nov dinarjev. Vsaka matična in podružnična osnovna šola ima mlečno kuhinjo. Težave so le v tem, da ni pri osnovnih šolah primernih prostorov za šolsko mlečno kuhinjo in za jedilnico. Otroci malicajo po hodnikih in v učilnicah. 12. JULIJ 1941 Sonce je žarko zatonilo, končan dan je žgoč. Na zemljo, tiho kakor vešča, je legla mrka noč. Bleda luna tožno zrla je z jasnega neba. Legla rosa je na travo kot milijon solza. Topot gestapovcev, krvolokov skalil je nočni mir. Iz daljave s smrtno melodijo se oglašal je skovir. Budili podjarmljene ljudi ponoči so iz sanj in podili nas Slovence so iz lastnih stanovanj. Molče smo zapuščali domove. Nikdo, še otrok zajokal ni. Spremljala sta slehernika ponos in stisnjeni pesti. Zinka RAZPIS ŠTIPENDIJ Upravni odbor sklada za šolstvo pri Občinski skupšči- ni Ptuj razpisuje za šolsko leto 1965/66 naslednje štipen- dije: 1 štipendijo na FILOZOFSKI FAKULTETI: sociologija - filozofija 2 štipendiji na NARAVOSLOVNI FAKULTETI: matema- tika — fizika 1 štipendijo na FILOZOFSKI FAKULTETI: zgodovina — arhivistika 1 štipendijo na FILOZOFSKI FAKULTETI: pedagogi- ka — psihologija 2 štipendiji na VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE PEDAGOŠKA AKADEMIJA: 10 štipendij — skupina: matematika — fizika 10 štipendij — skupina: slovenščina — tuj jezik 10 štipendij — skupina: zgodovina — zemljepis 5 štipendij — skupina: biologija — kemija 5 štipendij — skupina: glasbeni pouk 5 štipendij — skupina: likovni pouk 5 štipendij — skupina: telesna vzgoja 1 štipendija — skupina: defektologija Kandidati za štipendije morajo priložiti prošnji na- slednje priloge: — potrdilo o vpisu v šolo. — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala ali po- trdilo o doslej opravljenih izpitih oziroma frekventacij- sko potrdilo, — potrdilo o premoženjskem stanju, — mnenje osnovne organizacije SZDL ali študentske organizacije, — potrdilo o mesečnih prejemkih staršev. Prošnja mora biti kolkovana s 50 din, priloge pa s 30 din državne takse. Prednost pri razpisu imajo prosil- ci, ki stanujejo na območju občine Ptuj in so v višjih let- nikih. Prošnje morajo biti vložene do 25. julija 1965. Upravni odbor sklada za šolstvo Občinske skupščine Ptuj Sestanek predstavnikov NK Drave in NK Aluminij V petek, 1. julija, so se sesta- li na sestanku, ki je bil name- njen tesnejši povezavi, pred- stavniki obeh nogometnih klu- bov iz ptujske komune. Dogovorili so se o medseboj- ni pomoči in sodelovanju, skrat- ka o razširitvi stikov med obe- ma kluboma. V prihodnji sezo- ni bosta odigrali moštvi obeh klubov nekaj prijateljskih te- kem. Sporazumeli so se tudi o prehodu igralcev iz enega v dru- gi klub. Tako bo nekaj igralcev »Aluminija« v tem prestopnem roku prestopilo k »Dravi«, kar bo seveda vplivalo na dvig kva- litete nogometa. Zato upajo no- gometaši »Drave« na še boljši plasma v II. slovenski ligi, obe- ta pa se tudi uvrstitev v repu- bliško ligo. S takim kadrom in z nogometaši, ki se vračajo iz JLA, bo mogoče doseči v bodo- če še večje uspehe. Sklenili so še, da bodo na se- stankih enega izmed klubov pri- sotni tudi predstavniki iz dru- gega kluba. Tudi ta ukrep kaže na dobro voljo za zbližanje obeh klubov. NK »Drava« slavi letos 35-let- nico obstoja. V počastitev tega jubileja bo v Ptuju, predvido- ma 14. avgusta, nogometni tur- nir, na katerem bodo sodelova- le ekipe »Rudarja« iz Velenja, »Aluminija« iz Kidričevega, »Drave« in avstrijska ekipa. »Aluminij« je že obljubil, da h sodeloval na tem turnirju. Na sestanku so poh\alili, (J je uspelo Ptuju dobiti nekaj n lo dobrih nogometnih sodnikoi To je tudi koristno za razvo nogometa v ptujski komun Novi sodniki so: Vogrinčič, Mi sič, Kolarič, Kekec m PetroviJ Doslej so dobro vodili tekme. Ta samoiniciativni sestanes nogometašev bo v marsičem kc ristil zdravim športnim odnc som med obema kluboma. ROGOZNICA — REPREZEN TANGA OBČINSKE LIGE 5; (0:2) Letošnji občinski prvak, ekj pa Rogoznice, se je v prijatelj skem srečanju pomerila z ekip( občinske lige. Malokdo je pričakoval tak re zultat. Občinska liga je vodilj po prvem polčasu z 2:0. KljuJ temu je uspelo Rogoznici \ drugem polčasu doseči pet go lov, večinoma po krivdi vratat ja občinske lige. Igra je bilj raztrgana, slaba; igrišče je bil« spolzko in mokro. Najboljši igralci so bili Rime le pri občinski ligi in Anžel prj Rogoznici. Ptujska razgledfiže^l Urbanistična ureditev v Ptuju med Mariborsko in Rogaško cesto PROMETNA NESKECA mi MAKOLAIl Včeraj ob 18.30 se je pripetila huda promeliia nesreča na cesti tretjega reda v vasi PeCke pri Makolah. Avto kombi z registrsko številko MB 125-64, ki ga je vozil Hinko Meško iz Mihovec 39 pri Veliki Nedelji, je podrl kolesarja Antona Kropca iz Pečk št. 1, V tej nesreči Je bil udeležen tudi osemletni otrok Branko Smigoc iz Pečk št. 24. Pri nesreči sta dobila kolesar Anton Kropeč iu otrok Branko Smigoc hude poškodbe. Kropai ima zlomljena štiri rebra in pretres m« žganov ter druge odrgnine po tele« medtem ko ima otrok kompliciran zlo| desne nadlaktnice. Materialne škode | za 100.000 dinarjev. Nesreča se je pripetila, ko je vozni Komblja pripeljal v PeCke v smeri }/Li\ šperka pravilno po desni strani. Tu i je srečal z vprežnim vozom, naloženj s senom. Za vozom se je s kolesom p4 Ijal Anton Kropeč, ki je imel na kolti otroka Branka Smigoca. Kolesar je zaif v levo in nameraval turehiteti vi>r^ voz, ni pa se prepričal, ali Je ce* prosta, in tako je prišlo do trčenja. P» škodovana so odpeljali v ptujsko bolnišni- co, i BREŠKA ŠOLA ZA 20-LET- NICO SVOBODE »Mi otroci svobode« je naslov pionirske revije, ki jo je izdala ob 20-Ietnici svobode Osnovna šola Ivana Spolenjaka iz Ptuja in ki jo je natisnila na 24 stra- neh knjižnega formata Ptujska tiskarna. V knjižici je 25 spominskih, opisnih in leposlovnih sestav- kov, katerih avtorji so učenci te šole. Med njimi je 11 otroških slik v linorezu, ki so reprodu- cirane. Kot se to dogaja tudi pri dru- gih izdajateljih podobnih revij, je to tudi slučaj pri tej reviji, da so imena uredniškega odbo- ra zamolčana in da so se odrek- li objave svojih imen v korist skupnega imena šole. Na drugi strani pa so prav dosledno na- vedena pri vsakem sestavku in sliki imena avtorjev. Pri čitanju sestavkov se kma- lu prepričate, da je imel ured- niški odbor na razpolago mno- go gradiva in da se je težko odločiJ, katere bi dal v tisk. Z objavljenimi sestavki je dal urednišld odbor priznanje posa- meznim avtorjem, pa tudi nje- govim razrednim skupnostim, obenem pa izpodbudo, da bi ostala še naprej želja pri vseh učencih, da bi prišli tudi njiho- vi sestavki v spominsko revijo. Tako se širi krog najmlajših izdajateljev spominskih pionir- skih revij v ptujski občini in upajmo, da jih bo sčasoma še več, saj bodo prve posrečene iz- daje najboljša izpodbuda za po- navljanje skrbnosti in marljivo- sti, ki jo zahteva takšno izda- jateljsko delo. VJ. IZ TRUBARJEVEGA NASELJA V Trubarjevem naselju na največjem stanovanjskem grad- bišču v Ptuju je na vrstni hiši že urejena fasada. Potrebna je le še notranja ureditev poslopja, za kar bodo poskrbeli zasebni- ki, ki so kupili stanovanja. Drugo štirinadstropno po- slopje TGA Kidričevo je tik pred dograditvijo. Kmalu bo tu- di to celotno poslopje pod stre- ho. Gradnja telovadnice pri novo- zgrajeni šoli čaka na boljše ča- se. Gradbišče je zapuščeno, ker. primanjkuje sredstev. FOTO ZAPISEK Kovaška obrt izumira Na območju občine Ormož izu- mira kovaška obrt. Pomanjkanje kovačev predstavlja za kmeto- valce precej težav. Vprežne kme- tijske stroje in vozove vozijo na popravila po več kilometrov da- leč. Precej kovačnic razpada in za njihovo popravilo ni pravega zanimanja. Kovači so ostali pred- vsem starejši obrtniki in le red- ki izmed njih se ukvarjajo iz- ključno s tem poklicem. Ali bo- mo res pustili izumreti kovaško obrt? * Ivan Hanželič, kovaški mojster m^- cii 'jtLkjs, Sl^jI m. 'W osli ZAKAJ SI IZBEREJO KOMARJI SVOJ »TIP«? Ko bi se poleti zvečer radi malo ohladili zunaj na klopi, pa nas začno pikati komarji, a glej — niso vsi ljudje njihove žrtve! In zakaj ne? Šele nedav- no so si znali biologi to razlo- žiti: krvosesne žuželke planejo na ljudi s tako krvjo, ki vsebu- je mimo drugega tudi blutamin, mlečno kislino in amoniak. Po- samezni deli sami po sebi niso učinkoviti. V enakih delih po- mešani v človeški krvi pa ima- jo 2000-kratno razredčeni pose- ben pomen in privlačijo komar- je. Te snovi se v obliki nekake pare izločajo iz krvi skozi kožo in to še posebej, kadar je ozrač- je vlažno. Razumeli bomo zdaj, zakaj komarji in druge žuželke napadajo posebno ljudi z nežno kožo in v toplih ter soparnih nočeh. ZAKAJ NE GNEZDIJO GOLOBJE NA DREVESIH? Malokdaj opazimo kakega do- mačega goloba na drevesu. lobje gnezdijo zmeraj kje pod hišno streho, vendar pa ima lica — divji golob —le v gozdo* vih svoje gnezdo. Zakaj? Zato> ker naš domači golob ni poto* mec grlice, pač pa tistega golo- ba, ki gnezdi po skalah Sredo- zemlja. Nagonsko se našemil golobu dozdevajo slemena, stol- pi in strehe kot pečine, ki sO pripravne za gnezdenje, kakof so njegovi pradedi že od zdaV naj počenjali MUHINO POTOMSTVO Potomstvo ene same muh« doseže po petih mesecih 7.600,000.000 muh, če se iz vs8' ki h 12 jajčec razvije samo en» odrasla muha. Za delo s piooiirji in mladinci Občinski komite zveze miadime je imel prad nedavnim sestanek s predstavniki mladinskih in pionirskih organizacij z name- nom, da bi se pomenil z njimi o delu teh organizacij na šolah v ptujski občiini, ker je ugotovil, da to delo ni bilo doslej tako or- ganizirano kot bi bilo potrebno in nujno. Rezultat tega posvetovanja je ugotovitev, da bodo morali mla- dinski aktivi v šolskih centrih več misliti na stike s pionirski- mi organizacijami. Delo pionir- ske m mladinske organizacije ni potrebno samo šolarjem In dija- kom, ki se podajo iz osnovne šo- le na nadaljnje šolanje, leniveč tudi mladini, ki ostane na pode- želju. Povsod je potrebno izbrati tako vsebino in obliko dela z mladino, da bo za njo poučno in zanimivo, sicer so vsa prizade- vanja zaman. V mnogih krajih so dobre pio- nirske in mladinske organizacije Tam pridejo mladi ljudje v šole in pozneje k predvojaški vzgoji že toliko poučeni in samozavest- ni, da je delo z njimi tam mnogo lažje. zl?).T L D M K; — petek, 9. julij« l%5 Ptutuni držouni prvaki Kot vsako leto je bilo tudi le- tos državno prvenstvo v PAR- TIZANSKEM MNOGOBOJU. To pot je bilo v priljubljenem mestu KOSOVSKI MITROVICI. Zbralo se je na stotine ljubiteljev tega športa, mladink, mladincev, čla- nov in članic, da bi prikazali svoje zmogljivosti vsestranskega, priljubljenega športa. Vsi zbrani tekmovalci so si prizadevali do- seči najvišja priznanja. Voditelji ter trenerji posameznih društev so jih bodrili s svojimi nasveti in izkušnjami. Tudi tekmovalci ptujskega »Partizana« so se letos prvič od- ločili za širšo demonstracijo svo- jih zmogljivosti. Vodstvo je pri- javilo skupno s trenerjem vse tri ekipe: mladinke, mladince in člane, da bi dosegli uspeh, k! so ga poželi tudi na republiškem partizanskem mnogoboju v Lju- bljani. To so si prizadevali do- seči tudi na državnem prvenstvu v KOSOVSKI MITROVICI. Tek- movalci so redno prihajali k va- jam, da bi izboljšali rezultate posameznih disciplin. Resno delo vsakega posameznega tekmoval- ca je izpodbujalo ostale tekmo- valce, da so bodrili drug druge- ga. Trud jim je bil poplačan na samem tekmovanju. Z njega so odnesli posamezniki za dosežena mesta kolajne; te jim je na slav- nosti izročil pooblaščeni pred- stavnik MARŠALA TITA. DRŽAVNI PRVAK SRDAN CARLI Ob zaključku tekmovanja so se zvrstili na stadionu po repub- likah vsi nastopajoči tekmoval- ci. Čestital jim je za dosežene uspehe predstavnik pokrovitelja — MARŠALA TITA. Po kratkem govoru in čestitkah je objavil napovedovalec po mikrofonu uspehe zveznega državnega pr- venstva. Vodniki, še bolj pa tek- movalci in tekmovalke iz Ptuja, so ob tem slavnostnem zaključku nestrpno pričakovali, kaj bodo povedali objavljemi rezultati. V konkurenci mladincev je na zmagovalni oder prikorakal dr- žavni prvak SRDAN CARLI (PTUJ). Številno občinstvo ga je prisrčno pozdravilo z dolgotraj- nim ploskanjem. Za 1. mesto je prejel od pokrovitelja oziroma pooblaščenega predstavnika M. TITA zlato kolajno. DRU6I BRANKO TONEJC Tekmovalec ptujskega Parti- zana BRANKO TONEJC je zaradi kosila zamudil slavje. Znašel se je med gledalci na tribuni. Po objavi zmagovalca na 2. mestu je brez premisleka preskočil \'isoko ograjo ter je pritekel brez šport- ne opreme med zmagovalce. Po- stavil se je na stopnico 2. mesta, zraven klubskega tovariša zma- govalca v zveznem mnogoboju, SRD.ANA. Tretje mesto je pri- padlo odličnemu Beograjčanu. Prvoplasirane so gledalci na- vdušeno pozdravili, posebno še 120 tekmovalcev iz Slovenije, predvsem iz Maribora in Ptuja. ZMAGOVALKA »PARTIZANA« ANICA VRTIČ Po tej razglasitvi je sledila razglasitev rezultatov mladink. Z nasmejanim in veselim obrazom je stopila na zmagovalni oder tekmovalka ptujskega Partizana ANICA VRTIC. K doseženemu uspehu ji je čestital pokrovite- ljev predstavnik, za zmago pa jI je obesil okoli vratu zlato ko- lajno. Na drugo mesto se je uvrstila prikupna Beograjčanka SNEZANA, ki tekmuje v zvez- nem razredu v gimnastiki. Beo- grajčani so svojo' tekmovalko navdušeno pozdravili. Marljiva VERONIKA BERLIC je z resnimi pripravami zasluženo osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. V konkurenci, v kateri so nasto- pali tudi člani ptujskega ^^Parti- zana'<, ni nihče pričakoval boljše uvrstitve. V članskih vrstah so nastopali nekateri tekmovalci zveznega razreda v gimnastiki. Edine možnosti je trener pripi- soval OTU MESARICU, ki je bil zmagovalec na republiškem pr- venstvu. Toda med pripravami je moral zaradi poškodbe prenehati z napornimi treningi. V prvem delu tekmovanja vre- me tekmovalcem ni bilo naklo- njeno. Zaradi tega niso bili do- seženi predvideni rezultati. Tako je bilo izgubljeno upanje, da bi lahko dosegli tudi člani katero izmed kolajn. Po razdelitvi 1. in 2. mesta je bilo po mikrofonu objavljeno ime »OTO MESARIC, PARTIZAN PTUJ«. Tekmovalec tega ni pričakoval; za trenutek je ostal v vrstah svojih sotekmo- valcev. Prejel je bronasto kolaj- no za doseženo 3. mesto. VSE PRIZNANJE TEKMOVALCEM Vse priznanje si zaslužijo tudi tisti, ki so tekmovali v zmago- valni vrsti, kajti na vseh tekmo- vanjih velja pravilo, da tudi med najboljšimi zmaga samo eden. To pot so šteli v skupni uvrstitvi ekipe rezultate tistih, ki niso prejeli nobena kolajne, so pa pripomogli s svojim solid- nim tekmovanjem toliko, da so v skupni konkurenci premagali vse ostale nasprotnike. Za zmagovalno ekipo državnih prvakov so tekmovale: HORVAT Alenka, PAJENK Anka, MESA- RIC Ida, GOTVAJN Marta, RlZ- NAR Elizabeta, BERLiC Veroni- ka, SIREC Tatjana in VRTiC Anica. Nekatere so dosegle bolj- še rezultate: GOTVAJN Marta je dosegla najboljši čas tekmo- vanja pri mladinkah na 60 met- rov 8,5 sekunde. PAJENK Anka: suvanje krogle 11,71 metra 1. mesto v tej konkurenci. mesa- ric Ida se je posebno izkazala v parterni gimnastiki in na gredi. Sirec Tatjana je izboljšala vse rezultate ter mnogo pripomogla k zmagi. HORVAT Alenka je za- radi poškodbe morala odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. ZMAGOVALNA VRSTA MLADINCEV V zmagovalni vrsti mladincev so tekmovali: STRASEK Silvo, PLAVCAK Andrej, BERLiC Mar- jan, ERLIH Franjo, MRSEK Ja- nez, TONEJC Branko in CARLI Srdan. Eden boljših rezultatov je do- segel Silvo STRASEK, ki je pre- skočil višino 170 cm, na 100 met- rov je SRDAN Carli dosegel naj- boljši čas pri mladincih 11,1 se- kundo. Janez MRSEK ie v pr- vem dnevu po štirih disciplinah vodil, vendar se je drugi dan moral zadovoljiti s 4. mestom. BERLIC in PLAVCAK sta tekmo- vala odlično, saj sta dosegla mnogo boljše rezultate kot na republiškem tekmovanju. USPEHI ČLANOV - 4. MESTO Tudi člani so zabeležili viden usjjeh, saj so se uvrstili na 4. mesto in s tem opravičili priča- kovanje z uvrstitvijo. Za vrsto so tekmovali; KLEMENC Hainz, DUH Drago, COF Milan, BREZ- NIK Drago, KOLARIC Anton, KRAŠOVEC Valentin in MESA- RIC Oto. Za osvojitev prvega mesta na zveznem prvenstvu v PARTI- ZANSKEM MNOGOBOJU so ra- čunali rezultate mladink in mla- dincev, ki so osvojili v obeh konkurencah prvo mesto. Skupaj so zbrali 37.059 točk, kar je bilo za dobrih 1000 točk več kot dru- goplasirana ekipa iz Beograda, v kateri so nastopali nekateri tek- movdlci zveznega razreda. S tem tekmovanjem so osvojili Ptujčani najvišje priznanje in upajo, da bodo uvrščeni in pro- glašeni za najboljše društvo v Sloveniji, V letošnjem letu so dosegli največ uspeha vseh ča- sov na tekmovalnih poljih. Zastava MARŠALA TITA bo slavnostno podeljena ptujski vr- sti na prireditvi, ki bo v soboto, 17. t. m., na kateri bodo sodelo- vali tudi naši najboljši športni- ki, med njimi MIROSLAV CE- RAR. Vsem tekmovalcem, ki so pri- pomogli k osvojitvi naslova, iskrene čestitke. Gorše Z medaljo okrog vratu Vera Berlič III. me.sto, zraven Anica Vrtič, Srdan Carli in Branko. Tonejc. Manjka Oto Mesaric. Ob zaključku sezone smo v soboto na stadionu j>Drave< po- novno videli rokometaše iz Av- strije. Vreme je bilo naklo- njeno prireditelju, čeprav je kazalo za nevihto. Kljub temu pa se je zbralo nad i.OOO gle- dalcev, ki so toplo pozdravili ekipe. To je bilo že peto srečanje rokometašev Graza in Ptuja. Ta so postala tradicionalna. Bilanca tokratnega srečanja je 5:2 v korist Drave. Žal tokrat nismo videli žen- ske ekipe. Iz tehničnih razlo- gov ni dopotovala. Bili smo priča srečanj med A in B eki- pami. V predtekmi sta se srečali Dra^a B - GSV B 16:13 (7:6) Ekipi sta bili sestavljeni pre- težno iz mladincev. Prikazali sta lep in hiter rokomet. V pr- vem delu sta bili ekipi enako- vredni, v nadaljevanju na so domačini prevzeli pobudo. Kljub zaporednim zadeikora gostje niso popustili in so do konca rezultat znižali. Pri »Dravi« jc dosegel naj- več golov Burjan — 6, odlično pa je zaigral Stropnik, ki je povezoval napad ter delal pra- vo zmedo v obrambi nasprot- nika. Pri gostih je dosegel naj- več golov Kandel — 7. Sodil je odlično Oto Ašen- brcner iz Ptuja. V glavni tekmi >A« ekip so slavili visoko zmago domačini ter se s tem oddolžili za poraz v Grazu. Drava A - GSV A 22:16 (12:7) Začetek je obetal hitro in di- namično igro obeh moštev. Po 15. minuti igre je bil rezultat 5:5. Obe ekipi sta odlično na- padali ter branili svoja vrata. ^'ratarja sta imela polne roke dela. Šele potem je uspelo do- mačinom rezultat zvišati in si do odmora zagotoviti prednost. V drugem delu so gostje tak- tično zaigrali v začetku. Tre- nutno so zmedli domačine, ki so tako po nepotrebnem izgub- ljali žogo ter utrpeli 3 gole. Že je kazalo, da bo prišlo do po- novnega izenačenja, ko so Dravaši pravočasno uredili svo- je vrste in izkoristili slabo stran razredčene obrambe. Po- novno so zaigrali in dosegli 6 zaporednih golov. Do konca tekme smo videli še nekaj le- pih zadetkov, tako na eni kot na drugi strani. Dravaši so zaigrali tokrat po- žrtvovalno in borbeno, kot jih nismo vajeni videti. Vsi imajo zasluge za zmago. Gole so do- segli: Rozman 9. jurkovič 5, Strašek 5, Kri/e in Belšak po 2 ter Cimerman t. -ac-