HODIL PO KOMUNI SEM NAŠI
Lov za zelenci
Pravijo, da je naša komuna v času vpisovanja za ceste, vpi-sala največji znesek. Prav je tako, naši Ijudje so pokazali vi-soko politično in družbeno za-vestl Caste in promet sta med seboj heločljivo povezana. Za-kaj b> se danes ne sprehodili in prevozili po naših cestah peš, z mestnim, primestnim in ob-mestnim prometom.
Pravijo, da je premalo »ze-lencev« na teritoriju naše ko-mune. Zelencev je včasih še preveč, namreč tistih, ki se z zelenci vozijo Pred časom sem na levem bregu Save v razmaku nekaj minut naštel kar šest šestic. Takoj nato pa do Figovca nisem srečal niti ene. Ko sem pred kozolcem čakal v obratni smeri, so trije na videz znani huligani mefali kocko. Kocka je pokazala vse mogoče številke, od enice pa od petice. Srečne številke »še-stice« pa dolgo od nikoder. Ko je sreča le pokazala veselo li-ce, so se »šestice« pojavljale ena za drugo. Krmarja zelene barke sem vprašal, če je to ka-ka posebna igra na srečo, pa me ni razumel in me je poslal v P.M. Na naslednji postaji sem izstopil in se napotil na bližnjo postajo milice. Dežurni mi je pojasnil, da nisem prišel na pravi naslov
Ker s »šestico« nisem imel sreče, sem jo hotel poiskati na vzporedni progi, vendar brez kocke, ker kocka nima štiri-najst ploskev. V gosjem redu so drveli proti končni postaji trije enoviti (brez tozda, kot ga ima šestica) zelenčki. Vozili so tesno drug za drugim. Kot edi-
ni potnik sem se spustil v pre-povedan pogovor z krmarjem, ki me je povabil kot četrtega h kartam. Baje se je četrti iz ka-ravane zadržal še na onem de-lu mesta pri domu upokojen-cev. Da pa vozijo tako tesno skupaj pa je vzrok strah, kerje teren baje zelo divji. HVa končni postaji krmarji navadno odi-gra/o partijo taroka. Bogatejši za nekaj spoznanj, sem posku-sil prevozno srečo na glavni postaji, kjer parkirajo malo svetlejši zeleni polbratje, ki pa so tekači na obmestne in pri-mestne proge.
Delitev dela je med temi pol-brati čudovito urejena. Pristoj-nosti so točno določene. Po-potnik, ki se pripelje z kupom prtljage na glavni kolodvor in bi želel čimprej priti do doma v Črni vasi, ne sme uporabiti te-kača na primestni progi, kerse temu zdi pod čast, da bi spre-jemal potnike ob progi svojega mestno zelenega brata. Brez občutka krivde drvi mimo preobremenjenega krpana in se niti ne zmeni. da bi mu po-magal. Istočasno pa njihovi strici na vrhu tarnajo o prepo-trebnih sredstvih za nabavo novih krpanov.
Pokvarjena ideja pokvarje-nega krajana pa bi bila, da bi mestni senatorji dovolili skraj-šati predolge proge, kar bi v veliki meri uredilo točnost. Za prevozno kompanijo bi bilo to ekonomsko ugodnejše, prebiti pari ali zelenemu žetonu pa bi morali določiti počasnejši dvig vrednosti.
Pa srečno!
JOŽE ŠIMENC