Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Taktika naše gospodarske osamosvojitve.
Kdor motri danes javno življenje, ta mora pripoznati, da faktično ne samo narodi, temveč tudi posamezni stanovi streme za gospodarsko osamosvojitvijo in zaradi tega izkušajo po gotovih pravilih do podrobnosti urediti svoje stanovsko notranje gospodarstvo.
Preden preidemo dalje, naj še konštatu-jemo, da si tu ne predstavljamo stanovskega življenja kot službeno, temveč nam naj pojem stan predstavlja naš stan kot socialno skupino v človeški družbi in pojem „stanovske zadeve" ne zadev, ki imajo stik s šolo, temveč zadeve, ki imajo stik s stanom — kot socialno skupino v narodu.
Vkljub temu, da si moramo v našem stanovsko-gospodarskem oziru priznati uspehe, se vendar ne zadovoljujemo z našimi gospodarskimi razmerami, osobito tedaj ne, če se spominjamo, da nekatera naša gospodarska društva v dogmatizmu otrpnevajo in odrvenevajo. Gospodarska ideja nikdar ne zastara ; torej nam je iskati nezadovoljstva in napak v nas samih in poraja se nam misel: Kako pospešiti in poživiti naše gospodarsko življenje.
Kakor smo se zadnjič ob razpravi „Taktika naše obrambe" ozirali le na splošna skupna načela, ki se nam jih je držati, tako nam je danes namen, omejiti se le na naše notranje stanovsko gospodarsko polje.
Hočemo biti kritični, kakor smo to bili zadnjič, radikalni, da se nam ne bo očitalo, da iščemo k»kih morebitnih sanacij, temveč da pišemo te besede zgolj iz ljubezni do svojega stanu in njega boljše bodočnosti.
V prvi vrsti moramo v tem oziru povedati jasno in odkrito besedo, da je namreč danes naše gospodarstvo po večini nestanovsko, a ne zaradi centralnega vodstva naših gospodarskih podjetij, ker to je naravnost izborno, pač pa zaradi naše neskupnosti, zaradi neskup-nega postopanja in neskupne gospodarske tak tike pri postopanju. Nestanovsko je gospodarstvo zartdi tega, ker vsak posameznik dela po svoje in ne gleda pri tem na našo skupno gospodarsko korist in postopanje; ker ne pomisli, da če bi vsakdo tako delal in postopal kakor on, potem moramo lastni koristi škodovati. Zatorej ne bomo kritiko vali tu vodstva in centrale gospodarskih podjetij, temveč v prvi vrsti postopanje posameznika, ker le zaradi posameznika in podrobnega omalovaževanja gospodarske taktike in načel se ne strinjamo s taktiko našega gospodarstva in osamosvojitve. Mi zahtevamo enotnega, skupnega in urejenega stanovskega gospodarstva 1
Prvo načelo, ki ga imamo izvesti v notranjosti našega stanu, je to, da tudi naše gospodarstvo demokratizujemo in napravimo vsakega naprednega člana stanu dostopnega do naših skupnih stanovskih gospodarskih podjetij, katerih čistina ima služiti nekoč v korist naprednega učiteljstva.
Tudi gospodarskemu procvitu je mnogo v korist in pospešitev demokratizovanje gospodarskih podjetij. Morebiti, da se marsikdo ne bo strinjal s tem načelom, in to iz najrazličnejših pomislekov. Toda smelo se upamo trditi, da je vkljub vedno se porajajočemu gospo-
darskemu idealizmu v naših vrstah — ki v nekaterih slučajih res lahko postane usodepoln — vendar naš stan zrel za demokratizovanje gospodarskih podjetij.
Upamo si torej z dobrim namenom staviti zahtevo, da se kolikor mogoče demokratizujejo naša kapitalistična podjetja, in to na ta način, da pristopijo okrajna učiteljska društva k njim kot delničarji (akcionarji) in tudi ta pošiljajo svoje zastopnike z nasveti in željami na njih občne zbore.
Nikakor ne menimo, da bi se na ta način zašlo v demagogijo in da bi ti zastopniki potem morebiti dovajali podjetja v anarhijo. Nasprotno, mi menimo, da se bo s tem koncentriralo vse boljše gospodarske moči k skupnemu premišljevanju, zakaj nedvomno je, da se bo pošiljalo kot zastopnike društev najboljše gospodarske moči na občne zbore. Hkrati se pa naše gospodarsko delo in postopanje tudi decentrali-zuje in se ravno s tem, da bo imel vsak posameznik pri podjetjih soodločilen glas, naša gospodarska osamosvojitev tudi pospeši in pokrepi, ker bo potem vsak posameznik izkušal tem intenzivneje delovati v pro-speh podjetij. Dobro tega demokratizo-vanja bi pa bilo tudi v tem, da se zainteresujejo za stvar in informujejo po teh delegatih o položaju tudi društva pri zborovanjih in posamezniki in se tako privede vse posameznike do skupne taktike. Tako bi postala kapitalistična podjetja učiteljskih nekaternikov res podjetja vsega učiteljstva in bi jih gojilo in porabljalo vse učiteljstvo v korist stanu.
Nedvomno pa je tudi, da si s tem vzgojimo in pridobimo za naša gospodarska podjetja kolikor mogoče več strokovnjakov, kolikor mogoče strokovno najvišje izobraženih članov in si na ta način tudi sproti pridobivamo in pritegnemo kolikor mogoče več veščega, gospodarsko izobraženega naraščaja. S tem naša podjetja utrdimo in razširimo, da ne bodo nikdar otrpnevala in odrvenevala v dogmatizmu. Diferenciacija dela prodira vedno bolj i n-b o 1 j, zato nam je potreba strokovnjakov in presojevalcev tudi v stanovskih gospodarskih stvareh in je le na ta način mogoč močan prospeh in napredek.
Naše stanovsko gospodarsko geslo mora biti: podpirati le onega, ki resnično nas podpira; iskati povsod koristi stanu.
Za izvedbo tega gesla nam pa ni potreba le posameznikov, temveč celokupnosti, da se tako uveljavimo; torej se nam zopet kaže potreba, prenesti gospodarske zadeve iz centralnih organizacij na okrajne, da se gospodarstvo demo-kratizuje in se naša gospodarska načela decen-tralizujejo, se s tem pospešijo in uveljavijo.
Govoriti o gospodarskih pogreških, ki jih dela vsak posameznik izmed ms, to je dandanes sila težko, zakaj mi smo že tako sila pozabili nase, da se nam že skoro zdi pregrešno — če sploh nase mislimo. Ob takih prilikah se imamo sami sebe za najgnusnejše egoiste in materialiste, da, celo za — izdajice naroda in narodnega programa. Mi imamo svoje dolžnosti in pravice, slovenska javnost pa svoje! Pa po-tegnimo paralelo I.. .
Tudi rodoljubje ima svoje meje! In to naj si zapomnijo posebno oni tovariši, ki ob vsaki priliki znajo med nami in drugod agitirati za druge liste in podjetja, za lastne pa ne. Mi pozabljamo, da se nam je — pri zavarovalnicah n. pr. v prvi vrsti ozirati na one, ki dajejo od učiteljskih zavarovanj procente učiteljski organizaciji. Mi pozabljamo n. pr., da nabiramo znatne sklade med seboj za splošno slovenske zavode, da pa nismo bili v stanu tedaj, ko se je reklo nabrati vsaj nekaj pokroviteljnin med seboj za „Učiteljski konvikt" — spraviti število pokroviteljin sebi niti na 10! Mi pozabljamo, da niti petih učiteljskih okrajnih društev ni med pokrovitelji „Uč. konvikta". Tudi rodoljubje ima svoje meje! Mi pa žrtvujemo ne samo fizičnih sil, temveč tudi skoro 35 °/o svoje borne plače slovenskemu narodu in onim faktorjem, katere vzdrževati bi bila v prvi vrsti dolžnost slovenske javnosti — ne samo gmotno, temveč tudi fizično; one slovenske javnosti, od katere je danes slovenski učitelj izkoriščan in izžeman, ki nima zatij drugega nego — delo, delo in delo! Le redki so prijatelji, ki se semintja spominjajo tudi učiteljstva, in če mi danes preštejemo denar, ki ga danes slovensko učiteljstvo žrtvuje narodnim napravam — poleg fizične moči — tedaj vidimo, da je njega vsota naravnost ogromna proti oni, ki jo daje slovenska javnost učiteljskim napravam. Mi pozabljamo sebe, dasi ne dobivamo nikjer niti moralne opore!
Koliko okrajnih učiteljskih društev je pristopilo že kot akcionarnji Učit. tiskarni in posojilnici? Vdovsko učit. društvo, Jubilejska samopomoč i. t. d. potrebuje naraščaja! Idejo Učit. konvikta je potreba poživiti, a kako?
Pobiranje članarine po 2 K in razpošiljanje poštnih položnic po centrali se izkazuje vedno slabeje, zatorej se bo morala poleg članarine za okr. uč. društva pobirati tudi članarina za Učiteljski konvikt po okr. uč. dr., da se stvar spravi v red in tir. Centrala naj pa pobira in izkuša pospešiti pridobivanje izrednih dohodkov. Tudi pobiranje pokroviteljin od okr. uč. društev naj se vrši polagoma izven članarine po geslu, da se le s podpiranjem in snovanjem lastnih institucij — gospodarsko osamosvajamo.
Splošno pa mora biti naše gospodarstvo In morajo biti vsa naša gospodarska stanovska podjetja centralistično urejena In se morajo njih sredstva centralizovati, to pa zato, da se v gospodarstvu n« cepimo po nepotrebnem In se s pomočjo centralizacije tembolj utrjamo. Tako n. pr. se nam je zdel ukrep štajerskih tovarišev ob priliki izdajanja lastnega koledarčka skoro nerazumljiv in odločno nasprotujoč našim stanovskim gospodarskim načelom. Nočemo delati razdora, razpora ali nasprotstva, temveč hočemo v interesu stvari vse poravnati in urediti. Tako n. pr. se je zaradi izdaje onega koledarčka vračalo „Ročni zapisnik". V interesu stvari je tu, da se zedinimo, da se opusti eno ali d rugo in izpopolnimo in določimo eno kot stanovski koledar, da ne bomo po nepotrebnem konkurirali — sebi. Poleg tega pa naj bo eno celotno in popolno; toliko pa se že lahko zahteva, da bi se vsaj pri tiskarskih troških
lahko podpiralo lastna, stanovska podjetja.
Ce so te besede ostre, morebiti preostre, naj nam verujejo prizadeti tovariši, da nimamo z njimi egoistiškega namena, ampak dober namen imamo. Hudo nam je kritikovati, ker vemo, da marsikdo ne bo hotel biti kritičen pri presojevanju teh besedi, temveč bo malenkosten in oseben, a še huje nam je gledati naše nestanovsko delo in lastne napake.
Isti strah nas pa navdaja, če se upravičeno bojimo, da se ni pri snovanju „Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge" premislilo, da ne bi konkurirali in se cepili v stremljenjih lastnih stanovskih gospodarskih podjetij.
V interesu stvari je, da opustimo eno izmed enakostremlečih podjetij, in najsibo kranjsko, da bo tem gotoveje in tembolje pro-cvitalo vsaj eno, in najsibo štajersko.
In tako prehajamo k majhnim gospodarskim pogreškom pri naši gospodarski osamosvojitvi.
Ena izmed teh napak, ki jo je često opaziti v naših vrstah, je ta, da se naše stanovske časopise, knjige, ki jih zalaga konvikt itd., naroča potom raznih knjigotržnic. Dotični tovariš pa ne pomisli, da na ta način odje stanovskemu podjetju najmanj 25°/o, t. j. skoro ves dobiček, kar mora plačati „Zaveza" ali pa konvikt dotičnemu knjigotržcu. Zakaj se ne naroča listov in knjig direktno? Naravnost brezmiselno je pa, da bi se zahtevalo od listov procente, če se liste naroči potom socialnih odsekov. To se pa pravi jemati tam, kjer je manj in kjer primanjkuje, pa nalagati tja, kjer ni toliko izdatkov in troškov. Isti pogreški se vrše tudi glede plačevanja stanovskih listov, da se pri vseh drugih listih poravnava dolg redno, pri stanovskih listih pa se pušča naraščati dolg in se odlaša, češ, se bo že počakalo, saj smo domači! — Ne premisli se pa, da se s tem že, če se naprej ne plačuje lista, škoduje gmotno listu, katerega upravništvo vedno potrebuje denar, in leži tako denar lista neobre-stovan na škodo listu, oziroma stanovski organizaciji.
Malobrižnost in omalovaževanje stanovskih zadev mnogo škoduje naši gospodarski osamosvojitvi ! Za šole si skoro ne upajo tovariši naročiti knjig in dr., ki jih založi konvikt itd. Lastne stanovske i. dr. naše liste širimo premalo in s premajhno energijo. Geslo, zahtevati naš list v lokalih, kamor zahajamo, se premalo izvaja, dasi nimamo le moralnega dobička, temveč tudi gmoten dobiček pri tem. Ozirajmo se pri nakupovanju na inseriranje v naših listih, da tudi s tem podpremo naše liste in jim pridobimi tako inseratov. Zahajajmo v trgovine, ki dajejo odstotke od kupljenih stvari Učit. konviktu, zahtevajmo tu knjigo, da vpišemo vedno ime in vsoto, od katere ima dobiti konvikt procente. Bodimo pa dosledni, neizprosni in vztrajni pri naši gospodarski osamosvojitvi !
Res je, da so to le malenkosti in bolj mali gospodarski pogreški, a moramo pomisliti na to, da z mnogimi slučaji in posamezniki postane naš stanovski gospodarski greh velik in je izguba že precejšnja.
Preostaja nam edino še vprašanje, kako voditi in pospešiti našo gospodarsko osamosvojitev? Prva skrb temu pripada našim okr.
učiteljskim društvom, da ta prirejajo predavanja o naših stanovskih gospodarskih podjetjih, da seznanjajo z njimi naraščaj in na ta način širijo smisel In študirajo načrte za gospodarsko osamosvojitev. Drugo pa je, da se osnuje centralen gospodarski odsek, ki bi vse naše stanovsko gospodarstvo vodil in dajal iniciativo in navodila xa splošno naše gospodarsko gibanje.
Naša gospodarska podjetja so že pač tolika, da potrebujejo sistema in ureditve poleg preudarjenih korakov. To se nam kaže od dne do dne bolj, da nam je treba skupno delati, zlagati in nositi, da bomo nekoč skupno delili in uživali. Da pa še nismo daleč od gospodarskih kali in še nismo v gospodarskem raz-cvitu — tega ni potreba razlagati. In tega tudi ne, da vsaka stvar v naravi potrebuje časa, da dozori.
če pa hodi vsak svoja pota, potem ne more rasti niti naša moč niti naš ugled. Separatizem ubija skupnost, v organizaciji pa znači smrtno kal. Stanovska zavednost je prvi pogoj vsemu napredovanju, v našem primeru tudi na gospodarskem polju, če imamo skupno organizacijo in nje vodstvo, moramo tudi vedeti, kaj nam nasproti temu dejstvu ukazuje stanovska disciplina.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca oktobra K 311.29858.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.—V« popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Dr. Steinwender o šolski reformi na Koroškem.
Koroški deželni zbor je sprejel dr. Stein-wenderjev predlog v zadevi reforme koroškega ljudskega šolstva v tem smislu, da se uvede šestlelna obveznost za šolski obisk in obvezen 4 letni nadaljni pouk.
V učiteljskih krogih je nastalo zaradi tega veliko razburjenje proti dr. Steinwenderju. „Der deutschösterreichishe Lehrerbund" je sklenil oster protest.
Sedaj piše dr. Steinwender v „Deutschnationale Korrespondenz" o zadevi sledeče: Njegov predlog se krivo razumeva. Gre se samo za šole na kmetih. V teh faktično že danes ni osemletne, ampak zaradi poletnih oproščenj jako skrajšana šolska obveznost. S 14 leti preneha vsak pouk in se prične doba, ko je otrok prepuščen sam sebi in pozabi, kar se je naučil. Pouk v šolah samih pa mnogo trpi na tem, ker sede otroci različnih starosti v eno- in dvo-razrednih šolah. To je sedanji položaj. Ne sklenila, ampak predlagala in v razsojo šolskim oblastem in učiteljstvu podala se je reforma, po kateri bi se za ljudske šole na deželi uvedla šestletna šolska doba in štiriletni obvezni nadaljevalni pouk, torej 10 letna šolska obveznost, ki bi segala v zrelejšo starost. Ta reforma bi pomenila razširjenje in poglob-ljenje šolske izobrazbe. Pri tem bi se na enorazrednicah in dvorazrednicah po potrebi razdelil pouk v dopoldanske in popoldanske razrede (polduevni pouk), kar bi pouk samo poglobilo. Od učiteljev bi se res več zahtevalo kot doslej, zato bi se jih pa moralo tudi materialno boljše podpreti. Eavno to, da bi se na učitelje stavile večje zahteve ko doslej, kaže, da se šolstvo s tem ne bi poslabšalo, ampak izboljšalo. V zvezi s to reformo bi se morala seveda tudi izvesti reforma učiteljišč, posebno glede usposobljenja učiteljstva za kmetijski pouk.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo t Krškem ima
svoj letošnji občni zbor v soboto, dne 19. novembra, ob 10. uri dopoldne v risarski dvorani krške meščanske šole. Dnevni red:
Šolski vrtovi doma in na tujem. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Hume k.
Ali priredimo v prihodnjih počitnicah nadaljevaljni tečaj
za učitelje? Poroča strokovni učitelj Drag. Hume k.
Petindvajsetletnica našega društva 1. 1911.
Občni zbor z običajnim vzporedom.
Zaradi zanimivega predavanja in pre-važnega posvetovanja o drugi in tretji točki bi bilo želeti obilne udeležbe. Pokažimo zopet, da se zavedemo 1 Do snidenja!
Odbor.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski
okraj zboruje dne 19. t. m. v prostorih dekliške šole v Kranju popoldne ob dveh z naslednjim dnevnim redom :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Predavanje: a) Pomanjšano merilo kot podlaga umevanja zemljevidov." b) „P ro s t o s p i s j e".
Predava tovariš Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah.
Pri obeh točkah se pričakuje živahne debate.
3.	Slučajnosti.
Štajersko.
Savinjsko učit. društvo je zborovalo dne 20. oktobra na Gomilskem. Udeležba je bila do!>ra, zakaj zborovanja se je udeležilo 20 udov in 3 gosti. Tov. predsednik prečita dopis celjskega učit. društva glede tovarišev iz Št. Pavla, ki se jih vabi, da bi pristopili od Savinjskega učit. društva k celjskemu. Nato izjavi tovariš Pečar v imenu šentpavelskih članov, da ostanejo še nadalje iz raznih vzrokov člani „Savinjskega učit. društva".
Nato se vrši zanimivo predavanje tov. Vrabla „Učiteljstvo in javnost".
Tov. Zotter navdušuje člane za S. S. M., posebno ker je padlo število udov v našem okraju letos od 21 na 14. Ostanimo toraj še nadalje zvesti S. Š. M.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 19. novembra pri Pihlbirtu.
Učiteljsko društvo za brežiški ln sevniškl okraj ima v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol 11. uri dopoldne v Bajhen-b u r g u svoje redno zborovanje po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Predavanje o važnosti življenjskega zavarovanja. 4. Naša zadruga. 5. Zelje in nasveti.
Pričakujemo obilne udeležbe. Naši novi sotrudniki naj ne odlašajo pristopiti društvu. Vsi na krov!
Naprošeni smo tudi naznaniti društvenim članom, da bo popoldne tistega dne predavanje o pomenu s o k o I s t v a , ki ga bo imel načelnik Celjske Sokolske Župe.
Društvo ima še nekaj zaloge „Roditeljskega pisma". Sezite po njem, da moremo poravnati račun v tiskarni. Najugodnejši čas za razdelitev je ob priče tku šolskega leta.
Da ne bo nesporazumljenja, opozarjamo, da je znašala lani udnina 3 K, letos pa znaša 4 K, ker nabiramo za en kamen v obrambni sklad.
Na veselo snidenje!	Odbor.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
zboruje 19. listopada ob pol 2. uri popoldan v Šmarju po sledečem vzporedu :
1.	Dopisi,
2.	Zavarovanje na življenje; poroča zastopnik „Prve češke".
3.	Poročilo o počitniškem tečaju v Mariboru ; poroča tovariš Zidar.
4.	Poročilo o zborovanju „Zaveze" ; poroča tovariš Flere.
5.	Slučajnostii
V imenu odbora vljudno vabi k polno-številni udeležbi Toma Kurbus,
t. č. predsednik.
Trst.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" bo imelo na Elizabetin dan, 19. t. m., svoje jesensko zborovanje v ljudski šoli na K a t i n a r i. Po navadnem dnevnem redu še predavanje tov. Grmeka „Tržaški učitelj na letovišču."
Književnost in umetnost.
Anton Kosi, Zabavna knjižica za slov. mladino. XIV. zvezek 1910. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Tov. nad-učitelj Ant. Kosi v Središču je pred kratkim izdal XIV. zvezek svojega znanega mladinskega zbornika, ki se je že davno priljubil naši mladini. Tudi ta zvezek prinaša jako raznovrstno in zanimivo tvarino. Zraven par nežnih pesem ter povestic in črtic omenjamo samo aktualno črtico „Nepravi prijatelj" proti alkoholu oziroma pijančevanju ter poučni sestavek cand. techn. Fischerja „O vodljivih zrakoplovih." Za zabavo skrbi oddelek „Bazne stvari" in „Zmešana štrena" z zastavicami, računskimi nalogami in slično drobnjavo. — Iz tega je torej že raz videti, da bo tudi ta najnoveši zvezek mladini ravnotako dobrodošel kakor prejšnji. Zlasti bi se naj razširil med mladino v obmejnih krajih, v prvi vrsti na Koroškem. Zato je zaradi svoje preproste, a raznovrstne in zanimive vsebine, pa tudi zaradi neznatne cene najbolj primeren, ker se brez posebnih stroškov razdeli lahko v večji množini. Cena
broširanemu izvodu je namreč samo 30 v., vezanemu pa 50 v. Naroča se pri izdajatelju in uredniku Ant. Kosiju, nadučitelju v Središču.
Srednješolski vestnik.
** Realka ln „Schulverein". Iz Gorice poročajo: Čujemo, da bodo hodili realci telovadit pod streho „Schulvereina". Država najbrže zgradi lepo telovadnico Nemcem, in tja naj hodijo telovadit tudi dijaki z realke. Telovadni učitelj je neki Nemec, ki so ga poklicali v Gorico, kamor importirajo nemške ljudi, kolikor jih le morejo. Na razpolago je bil izboren slovenski telovadni učitelj, toda Slovenec ne sme v Gorico, Nemec mora priti; tako zahteva nemški „Volksrat" in po taki zahtevi se ravnajo v naučnem ministrstvu. Oni Nemec bo učil telovadbo na realki in na nemški šoli, pri „Turnwereinu" bo pa lahko „Turnwart". Namen učne uprave je vedno ta, spraviti v službe v Gorici kolikor največ Nemcev, ki imajo nalogo širiti nemško misel in nemško moč po naši deželi. Srednješolski dijak v Gorici naj čuti, da se uči pod nemško streho in navzame naj se velikega spoštovanja do vsega, kar je nemško; najbolje seveda, če se kar ponemči. — Nemci se širijo svobodno po Gorici v glavnem zaradi tega, ker laški liberalci, ki danes gospodarijo nad mestom in nad deželo, kar trepetajo pred Nemci ter ne storijo nobenega koraka proti nemški invaziji. Boj proti slov. na-prednjakom poznajo, samo ti so jim nevarni, ali Nemcem pustijo vse, kar hočejo. To se bo še bridko maščevalo nad Lahi. Prihodnja laška geneiacija bo preklinjala sedanje velike laške liberalne politike!
** Izprememba glede mature. Dozdaj so pismeno maturo na gimnaziji delali tudi dijaki, ki so dobili za drugi tečaj 8. razreda nezadostno izpričevalo. Z odlokom naučnega ministrstva se ima odslej razredovanje za 2. tečaj 8. razreda pred početkom pismene mature zaključiti in se dijaki z nezadostnimi tečajnimi izpričevali ne smejo pripustiti k pismeni maturi.
** Državna gimnazija t Gorici. Iz najzanesljivejšega vira smo zvedeli, da je c. kr. finančno ministrstvo te dni privolilo „v principu", da se zgradi za ta zavod novo poslopje, d očim noče ničesar vedeti o zgradbi poslopja za realko. Mi bi novico beležili z večjim veseljem, ako bi imeli prepričanje, da se delo kmalu prične. Zgodovina takih stavb nas uči, da bomo morali še dolgo čakati, preden se odpravi dosedanji škandal, ki se imenuje poslopje gimnazije.
** Goriška podružnica „Društva slov. prof. v Ljubljani" ima v poslovnem letu 1910—11 ta-le odbor: predsednik: Ivan Košnik, c. kr. realč. prof., podpredseduik: Martin Mastnak, c. kr. gimn. prof., »ajnik: Ivan Koštial, c. kr. učit. prof., blagajnik: Pran Povšič, c. kr gimn. prof., odbornik : dr. Ivan Merhar, c. kr. gimn. prof. v Trstu, odborn. namestnik : Ludovik Vazaz, c. kr. učit. prof.
** Naslov profesorja je dobil učitelj telovadbe na goriškem ženskem učiteljišču Josip J a n o w s k y.
** V osmi činovnl razred so pomaknjeni profesorji Pij Babuder, Anton Gvaiz in Ivan Koštial v Gorici
** Iz šolske službe. Pravi učitelj na drž. gimnaziji v Boveretu Josip Motz je dobil mesto na državni gimnaziji v Gorici.
** Druga gimnazija v Mariboru.
Nemški listi poročajo, da vlada dela na to, da bi se osnovala v Mariboru poleg dosedanje še ena gimnazija, ker baje dosedanji prostori ne zadoščajo več potrebi. Leto za letom se morajo zaradi naraščajočega števila dijakov otvar-jati paralelni razredi. Koliko je na tej vesti resnice se pokaže v bližnjem času.
** Proti strelnim vajam na srednjih šolah. Iz Prage poročajo: Tu je zborovalo društvo čeških srednješolskih profesorjev, ki so se na tem zborovanju izjavili proti strelnim vajam na srednjih šolah. Med druuim poudarjajo v izjavi, da se uvajajo strelne vaje, ne da bi se vprašalo profesorski kolegij za mnenje. Strelne vaje se uvajajo za dijake višjih dveh razredov, medtem ko se telovadba, ki je teoretično uvedena za vse učence, ne goji na večini gimnazij, češ, da ni denarja za telovadnice in orodje. Z ozirom na to, da strelne vaje z nalogami gimnazije kot gojiščem prave humanitete niso združljive, ter z ozirom na razne pedagoške težkoče, ki so s to novostjo v zvezi, prote-stujejo češki profesorji proti temu, da bi se komu izmed posameznega učiteljskega zbora nalagalo kake obveznosti glede na strelne vaje. Dalje protestujejo tudi proti temu, da posegajo v šolski organizem druge korporacije, namesto šolskih oblasti.
Politiški pregled.
*	Državni zbor bo sklican najbrže na dan 22. ali 23. t. m.
*	Splošne občinske volitve na Kranjskem. Novi občinski volilni red je stopil v veljavo. Zaraditega je stari volilni red razveljavljen, in vse volitve se morajo vršiti po novem volilnem redu. Tudi one volitve, za katere so se predpriprave, razpoložitev volilnih imenikov itd. vršile še po starem volilnem redu, se morajo vršiti po novem volilnem redu
in se mora vse volilno postopanje nanovo uvesti. Tekom leta morajo biti obnovljeni vsi občinski zastopi cele dežele.
*	Luegerjeva dedščina. Na Dunaju v II. okraju je bilo nadomestiti Luegerjev mandat za deželni zbor. Pri prvi volitvi je prišel v ožjo volitev socialni demokrat Schuhmeier in krščanski socialist Preyer. Ožja volitev se je vršila dne 3 t. m. in je bil izvoljen z veliko večino socialni demokrat Schuhmeier. To je dokaz, da gre s krščanskim socializmom vedno navzdol.
*	Enodnevna splošna stavka. Kongres čeških socialuodemokraških strokovnih organizacij je sklenil, se sporazumeti s socialno-demokraškimi eksekutivnimi odbori vseh dežel, da bi se napravila, preden se sestane državni zbor, enodnevna generalna stavka v znamenje protesta proti zaprekam, ki se jih vedno stavlja ua pot odstranitve draginje in napravi socialno-politiških olajšav. Zastopniki železničarskih organizacij so izjavili, da bodo stavko podpirali s pasivno rezistenco.
*	Plačevanje v štetem denarju je za
sedaj najbolj pereče notranje vprašanje avstro-ogrsko. Uvedbo tega plačevanja, ki pomeni, da ima avstroogrska banka vsak bankovec izplačati v zlatu, zahteva ogrska vlada, ki hoče to pokazati kot tako pridobitev, da bi z njo lahko potisnila razne druge madjarske zahteve v kot. Avstrijska vlada se je do zadnjega branila. Sedaj poročajo, da se je med avstrijskimi in ogrskimi ministri dosegel nekakšen sporazum.
*	Iz govora delegata Mandiča v vojnem odseku avstrijske delegacije o pouku za analfabete. Velike važnosti so za nas poučni tečaji za analfabete v vojski, ki se bodo — glasom obljube vojnega min stra — ponavljali, pomnoževali in izpopolnjevali. Pravim to, misleč pri tem na našo vojaško mladino, ki nima ne ljudskih šol ne prilike, da bi se poučila v čitanju in pisanju, ter daje zato veliko število analfabetov v vojski. Krivda na tem ni naša, ampak deželnih oblasti, ki nočejo prisiliti podrejenih deželnih oblasti v vršenje šolskih zakonov in državnih temeljnih zakonov. Sramota, da je pri nas v Istri še vedno 10 do 12 tisoč za šolo sposobnih otrok brez vsakega pouka, pada na deželne in državne oblasti.
Obrambni vestnik.
* Fridrich contra Slane. Pred okrajnim sodiščem v Celju S9 je vršila kazenska obravnava zoper nadučitelja Ernesta Slanca v Petrovčah. Tožil ga je načelnik krajnega šolskega sveta in vodja tamošnjih klerikalcev, Fanc E. Fridrich. Povod tožbi je dala svoje-časna izpoved nadučitelja Slanca pri okrajnem šolskem svetu v Celju. Obtoženi Slane je predložil tako obteževalne dokumente, da je Fri-drichov zastopnik, znani celjski Vsenemec dr. Zangger, brezpogojno umaknil svojo tožbo. — Ko so nedavno porotniki oprostili urednika Spindlerja, ki je v „Nar. Duevnik" očital Fridrichu ravno tiste stvari, zaradi katerih je zdaj tožil tov. Slanca, teiaj so slovenski klerikalni in nemški nacionalni listi udrihali po porotnikih, češ, da ničesar ne razumejo, da je bil njihov izrek krivičen, da bi bili sodili sodniki vse drugače itd. Zatrjevali so, da ostane Fridrich vkljub oprostilni razsodbi še vedno poštenjak v očeh vseh pravičnih ljudi. Kako bodo klerikalni in nemški listi pisali zdaj, ko je Fridrich sam sebe obsodil s tem, da je umaknil svojo tožbo, ker se je zbal — dokazov ?
Jubilej ski dar.
Učiteljstvo sebi! Tov. Angela Tro-š t o v a in tov. Julij S I a p š a k iz Vodic, 4 K ; tovariš Fran U r š i č in tovariš Fran M u z n i k iz Žage, 4 K; naša Jakobinca (Radica: glej zadujo Zvončkovo številko, stran 235!) 2 K; skupaj 10 K; zadnjič izkazanih 1017 K; doslej darovanih 1027 K. Bog plati!
Kranjske vesti.
—r— Kako plačuje klerikalna stranka prave zastopnike učiteljstva. Kakor smo zvedeli, namerava klerikalna stranka z novim terminom odstaviti poslanca Bavnikarja. Spoznala je, da je on preodkritosrčen in pre-pošten zanje! Poslanec Bavnikar se je namreč resno naveličal večnih obljub in je pričel resno oponirati temu, da bi se dal izrabljati le za slepo orodje. Klerikalci bi seveda imeli radi tudi z Bavnikarjem v zbornici učitelja, ki je pripravljen zatajiti učiteljski stan in njega koristi, kakor to dela Jaklič, a Bavnikar je spoznal, kam ga privede taka politika in ga je pričelo tudi skrbeti — ker ima še nekoliko vesti — kako bo dajal odgovor za vse take čine svojim tovarišem.
—r— Ravnikar bi dosecal uspehe. Kakor smo od dobro informirane osebe zvedeli, bi poslanec Bavnikar dosezal uspehe, a mu vse skazi Jaklič. Voditelji klerikalne stranke takoj odjenjajo ob vsakem pritisku, ker se Jaklič brezpogojno vda brez vsakih koncesij in še celo sam nastopa zoper Ravnikarja, če se prične on resno zavzemati za kako stvar.
—r— „Slovenec" — preklicuje! V
238. štev. je „Slovenec" z znano predrznostjo naskočil tovariša Gregorca, učitelja v Toplicah na Dolenjskem, češ, da je ob sedanji državno-zborski volitvi ponarejal glasovnice. V 241. št. pa priobčuje isti „Slovenec" to-le novico:
— Volitev v Toplicah. Pod to dnevno novico smo prinesli v listu z dne 19. oktobra, št. 238, vest, da je gospod Dragotin Gregorc, učitelj v Toplicah pri Novem mestu, ob priliki zadnjih državnozborskih volitev glasovnice ponarejal. Iz došlih informacij smo se pa prepričali, da ta vest ne odgovarja resnici, kar tukaj lojalno priznamo. Uredništvo lista.
—r— Počemu pa centrala Slom. Z v. ne sklene nobene resolucije za regulacijo učit. plač? Zato, ker Jaklič to skrbno sedaj preprečuje, ker sicer bi moral v dež. zboru še celo podpirati regulacijo plač in bi moral glasovati za in proti zvišanju učiteljskih plač.
—r— Bavnikar zoper postopanje klerikalne stranke. Skrajnemu zatiranju uči-teljstva od strani klerikalcev se je končno tudi poslanec Bavnikar uprl. V zadnjem zasedanju dež. zbora ni maral glasovati proti koristim učiteljev. S tem je pa ostro obsodil postopanje klerikalne stranke pri reševanju učiteljskih vprašanj, hkrati pa tudi nekorektno postopanje svojega kolege — Jakliča.
—r— Bavnikar sc je postavil na edino pravo stališče učiteljstva. S korakom, ki ga je storil Ravnikar v zbornici, je pričel edino pravo stanovsko politiko in je s tem pričel zastopati načela organizacije Slom. Zveze — katere odbornik je. Najbrže je spoznal, da je bil zadnji korak protiglasovanja slep korak, in je sedaj to ublažil.
—r— Tudi to smo zvedeli, da se je Bavnikar pri zadnjem in predzadnjem glasovanju za regulacijo učiteljskih plač upiral glasovati proti in da je bil Jaklič eden zadnjih, ki je s skrajnim pritiskom vplival nanj, češ, saj on ni zastopnik Slomškove Zveze in zastopnik učiteljstva v deželnem zboru.
—r— Niso se upali Ravnikarju izročiti šolskega referata v deželnem odboru, ker so se bali, da bi Ravnikar .preveč ne ustrezal učitelj-stvu. On jim je prepošten in bi ne mogel z mirno vestjo prenašati tiranstva in eksekutorstva. Zato so šolski referat izročili zdravniku dr. Zajcu, ki so ga izvolili v deželni odbor, dasi je bil Ravnikar Jarčev namestnik in bi torej on moral biti izvoljen za deželnega odbornika. Ravnikarja pa so prezrli in ga s tem užalili, a tudi Slomškovi Zvezi so dali zaušnico, saj so klerikalci s tem neopravičljivim dejanjem pokazali, da prezirajo učitelja, čeprav je klerikalec in odbornik Slomškove Zveze. Ali se bodo sedaj spametovali?
—r— Poučna obrtna razstava zadruge obrtniških rokodelcev v Krškem. Misel, da bi se v Krškem priredila taka razstava, sta izprožila tov. dr. Tom. Romih, ravnatelj mešč. in obrtno nadaljevalne šole, in tov. strokovni učitelj Karel H u m e k.
—r— Iz učiteljske službe. Učiteljica na deški rudniški šoli v Idriji Avrelija Schitt-nigova je dobila službo suplentinje na državni ljudski šoli v Trstu. Za suplentinjo na dekliški rudniški šoli je imenovana učiteljska kandida-tinja Zdenka Bloudkova. Učiteljska kandida-tinja Frančiška Grumova pride kot suplentinja v Trnje. Suplentinja Jerica Vesenjakova v Moravčah je imenovana za prov. učiteljico za Peče; suplentinja Frančiška Trpinova na Homcu za prov. učiteljico v Št. Vidu pri Brdu ; prov. učiteljica Vilibalda Pevčeva je premeščena iz Tunjic v Komendo; prov. učiteljici Mariji Delakovi v Pečah se je poverilo supliranje v Krtini.
Štajerske vesti.
—š— Neverjetna skrb oblasti za šal-ferajnsko šolo v Clršaku. Ker je nova nemška šola v Ciršaku, ki jo zida šulferajn, popolnoma brez potrebe, se je ljudstvo z malo izjemo dvignilo kot en mož proti drzni nakani šulfe-rajnovi. Vendar se je vse vršilo v mejah dostojnosti in niti nobeno oko postave ni moglo najti dlake v jajcu. Nemški listi, pred vsem „Marburger Zeitung", „Grazer Tagblatt" in „Tagespost" in seveda tudi ptujski „Štajerc", so zagnali grozen vik in krik, da so Nemci, posebno zidarji in delavci pri .stavbi v smrtni nevarnosti, da jih Slovenci ne pobijejo. Širile so se govorice, ki so zašle seveda tudi v nemške liste, da bodo Slovenci požgali šulferajnov-cem hiše itd. Mariborsko okrajno glavarstvo je nasedlo na ta poročila in je poslalo takoj orožniško asistenco za šulferaj novce v Ciršak. In tako morajo ubogi orožniki čuvati naše „patrijotične" Nemce in v dolgočasnih nočuih urah se zabavati s poslušanjem sovinega sko-vikanja in šumljanjem valov Mure. čudno skrb imajo vladni organi za prusofilske protestantske šulferajnovce in siidmarkovce.
—š— Svoji k svojim! Še vedno je nekaj, tudi slovenskih okrajnih šolskih svetov zlasti na Štajerskem, ki razne učiteljske službe razpisujejo sicer v nemških dnevnikih in v nemških pedagoških listih, za naše stanovsko glasilo („Učit Tov." ali „Popotnik") pa nimajo denarja. Ali si naj slovenski učitelji naročajo zaradi te nezavednosti razne nemške liste, da morejo zasledovati, kje je
izpraznjeno kako učiteljsko mesto na slovenski šoli? To smo grajali še lansko leto, žal, da le z neznatnim uspehom. Prosimo slovensko učiteljstvo in zlasti zatopnike učiteljstva v krajnih in okrajnih šolskih svetih, naj zastavijo svoj vpliv, da se ta nedostatek, ki je nam vdvojnem oziru v škodo, odpravi!
—š— Iz ormoškega okraja. Vodstvo ormoške nemške šole razpošilja sedaj okoliškim slovenskim šolam seznam učencev iz njih okoliša, pisane z nemškim pravopisom, in prosi za podatke. Pozivamo vsa šolska vodstva in župu9 urade, da te nepravilne sezname, odločno zavrnejo in dajo pojasnila le, če so imena — kakor določajo zakonite naredbe — pravilno pisana. To velja seveda tudi za druge kraje 1
—š— Dr. Vrstovšek dcnuucira. Kakor piše „Narodni Dnevnik", vidi poslanec dr. Vrstovšek svojo nalogo v tem, da tiste ljudi, ki so pri letošnjih volitvah agitirali zoper njega, kar po vrsti denuucira in jih hoče spraviti v kazen. Najprvo je lažnjivo ovadil dr. Pirnata v Št. Ilju; ta je dr. Vrstovška tožil, in bo Vrstovšek ušel zasluženi kazni le, če se mu posreči se skriti za imuniteto. Potem je zopet denunciral pri okrajnem šolskem svetu nad-učitelja tov. Kelca iz Noveštifte zaradi neke zadeve, ki se Vrstovška prav nič ne tiče, torej iz «amega veselja do ovaduštva. Zoper tov. Kelca uvedena sodna preiskava je bila ustavljena, ker se je izkazala, da ni tov. Kelc prav nič kaznjivega govoril. Tako se je Vrstovšek zopet blamiral. No. mi smo prepričani, da bo vkljub temu korajžno naprej — denunciral. To tudi popolnoma odgovarja človeku, ki je tako neznačajen, da je svojo napredno preteklost vrgel v koš, zatajil svoje prepričanje in svojo moško čast zaradi — polne skledice.
—š— Franc Jožefova šola v Ljutomeru priredi v nedeljo 13. novembra v go-stilnici g. Vaupotiča v Ljutomeru šolsko tombolo v prid ubožni šolski mladini. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo.
—š— Iz deželnega šolskega sveta.
Definitivno je nameščen prov. učitelj na ljudski šoli v Šoštanju Miloš Tajnik. Premeščena je def. učiteljica pri Sv. Juriju v Slov. gor. Marija Zelesuik pri Križu nad Mariborom.
—š— Okrajni šolski svet celjski je imel dne 31. oktobra t. 1. svojo redno sejo v kateri se je vzelo na znanje več tekočih zadev, kakor: V. Kosijevi, učit. na Teharju, se je podaljšal dopust in jo nadalje nadomestuje F. Levstik; B. Žižkova se je zaradi poroke odpovedala službi v Smartnem in ji je okr. šol. svet tem povodom sklenil izreči priznanje za zvesto službovanje: nadalje se je priporočila neka prošnja za 6. starostno doklado; zavrnilo seje pritožbo neke stranke zaradi nesprejema v nemško šolo v Štorah; sklenilo se je, da se ima šolsko leto na okoliški šoli v Celju začenjati istočasno kakor na mestnih šolah; vzelo se je Da znanje poročilo o letošnji okr. učiteljski konferenci v Celju ; stavil se je predlog za imenovanje nadučitelja na Dobrni: pregledovali so se proračuni krajnih šolskih zakladov itd.
—š — Odlikovanje. Ivan P a u 1 š e k , nadučitelj v Račah, je dobil pri čebelarski razstavi na Dunaju za svoj predmet, ki je nekaj izrednega za čebelarje, najvišje odlikovanje — veliko zlato svetinjo, čestitamo!
Goriške vesti.
—g— Zadnja številka „Tovariša"
je prinesla dopis s Spod. Krasa. Ker je slavno uredništvo že v naprej obljubilo prostora eventualnemu dopisu z druge strani, evo Vam od-m§va z Zgornjega Krasa! — Prav je, da se je tovariš zglasil, hoteč nas zbuditi iz letargije ; prav je pa tudi, da je nekaj pametnega povedal, da je naravnost brez olepšav pokazal v zrcalu sliko naših razmer. K temu se bo najbrž zglasil še kdo drugi ter povedal nam svoje mnenje. In tako bodi! Povejmo odkrito drug drugemu, kaj nas teži, ne bojmo se zamere — bolja mala zamera nego velika (stanovska) škoda! Prav je tudi, komenski kolega, da ste nas na marsikaj opozorili glede volitve v okr. šol. svet, glede menjavanja barv itd., a še bolj prav bi bilo, ako bi bili Vi to povedali pri društvenem zborovanju. Veste, tako-le ustno učinkuje sigurneje, ker se lahko tudi brezob-zirneje nastopi. In če hočete, tudi oklofuta se doma lahko brez rokavic, medtem ko je treba v javnosti ravnati bolj v rokavicah Naposled je pa še riziko, kakšen učinek bo imela ta javna klofuta. Utegne Vam jo kdo prestreči in odbiti tako, da plusknete po lastnem obrazu. Kdo bi bil potem blamiran ? Ne vzemite mi tega v zlo, dragi tovariš, a previdnost je lepa reč! Je sicer morda vse prav, kar ste zadnjič povedali v „Tovarišu", in Vam ne oporekam, le reči hočem, da bi bili lahko zadnjič pri zborovanju spravili to na dnevni red. Bilo bi lepše, lažje in hitreje stvar urediti. In danes bi mi že lahko imeli gotovo iniciativo, kako ravnati pri predstoječi volitvi v okr šol. svet; vedeli bi že lahko približno, kdo in kako nas bo tu zastopal. A tako se utegne izcimiti iz Vašega dopisa le brezplodna polemika, mimo katere pojde volitev v okr. šol. svet, ki jo bo
prezrl marsikateri tovariš bodisi vedoma ali nevedoma.
Kar se tiče Vaše bojazni glede morebitne ustanovitve Slomškarije, se mi zdi, da pri nas tej ni prostora. Seveda je to stvar okr. učit. društva. Le ono samo bi utegnilo dati povod cepljenju. Toda danes je menda v učit. društvu vse učiteljstvo okraja; le en tovariš in ena tovarišica tvorita zase nečastno izjemo, če nista morda v najnovejšem času zopet vstopila. Ta dva morda res računita na Slomškarijo; toda kar mi lahko pogrešamo, to je i za druge majhna pridobitev. Ne bodite torej pesimist! Dokler združuje naše i kr. društvo vse vse učiteljstvo, je bojazen zaradi razkola neutemeljena. Le ne kličimo volka, da res ne pride! Učiteljsko društvo naj pa pazi, da vlada med člani vedno lepa sloga in sporazumljenje, vzajemnost in popustljivost. Ako bi odbor kaj prezrl ga je treba opozoriti, kakor ste storili to Vi, tov. dopisnik. A tudi to je umestneje pri zborovanju. Zakaj ste, recimo, zadnjič v Sesljanu molčali, ko je nekdo predlagal za prihodnje zborovanje Divačo? Ko bi se zglasili proti predlogu, bi se prihodnje zborovaoje morda vršilo v Komnu. Pri naših zborovanjih pa je tako: Eden predlaga, kakor mu je pač všeč, drugi vzdignejo roke — predlog sprejet. Kdo je potem kriv, da odbor ne vpošteva želje poedinca? On sam, ker je odboru ni javil. Kdo je sklenil, da zborujemo v Divači ? Društvo pri zborovanjih v Seljanu, ne pa odbor. Ako ste, cenjeni tovariš, glasovali za predlog, ni se Vam treba zdaj pritoževati; ako ste molčali, pomnite, da kdor molči potrjuje. Ako ste pa morda bili odsotni in se zborovanj ne udeležujete. Vam mora biti pač vseeno, kje se zboruje. Sicer pa tudi ni na koncu sveta, čeprav enkrat zborujem kje na perferiji okraja, saj okraj sam pač ni tako obsežen. Spoznavajmo krasoto domačije svoje, da jo vzljubimo, da jo bomo znali prav ceniti in spoštovati!
Napram odboru pa bodimo tudi pravični! Sami smo si ga izvolili. Potrpimo torej, četudi „ne simpatizuiemo" z njim. Sicer pa imajo te Vaše besede tudi čuden odmev. Ako volilci s kandidatom ne simpatizujejo, čemu ga potem volijo? Odbora nam pač ni nihče postavil ali usilil, izbrali smo si ga sami. Ne pritožujemo se torej čezenj, ampak ko doba poteče, si lahko izvolimo novega. Za take diete pa, kakršne imajo odborniki, da se shajajo k sejam ter da opravljajo druge društvene pjsle, si tudi nobeden menda ne bo dovolil, da se bo smel vsak malkontent tako-le zaletati vanj brez posebnega vzroka. V društvu moramo delati vsi, vsak po svoji moči, ne pa samo odbor. Tega voli društvo zato, da vodi društ. delovanje. A če bomo zahtevali od odbora, da bo delal sam in da bomo le prežali nanj s svojo kritiko, potem seveda vsak že ob izvolitvi hvaležno položi odborniško čast k našim nogam. — In bodite pravični! — bi Vi cenjeni tovariš sprejeli odborništvo pod takimi pogoji ?
Pritožujete se dalje, da dela odbor veduo po istem receptu kakor pred 20 leti, da se vrše pri zborovanjih le suha predavanja, ki so za učiteljstvo malo ali nič vredna. Utegnete trditi pravo tudi v tem. Toda, veste, pri nas ne vise referenti kar na kljuki, odbor je pač vesel, da se kdo j glasi za predavanje. Snov je predavatelju prosta, dokler ne prekorači pravil! — odbor pa pri obstoječih razmerah ne sme biti izbirčen. Odtod „suha predavanja, ki so za učiteljstvo malo ali nič vredna!" Kako odpo-moči ? To je čisto enostavno: Zglasite se, cenjeni tovariš, z boljšim predavanjem! Društvo Vam hvaležno izreče svoje priznanje!
Zmeniti bi se bilo še marsikaj, a težko je zlorabljati urednikovo strpljivost; zato dragi spodnjekraški kolega, na snidenje v Divači! V prid dobri stvari se žrtvujte še enkrat in pridite, dasi je za Vas res malo daleč. Pridite in pomenimo se tam prav po tovariško, kje in kako izboljšati razmere! S tovariškim pozdravom !	Svob.
—g— Nevarno je obolel tov. Anton L e b a n , nadučitelj v Komnu. Vrlemu tovarišu želimo, da se Čimprej popolnima pozdravi!
—g— V Dornbergu je umrla mati tov. Ignacija Križmana, gospa Lucija Križ-manova, nadučiteljeva vdova. Bila je vrla slovenska žena. Blag ji spomin, užaloščeni rodo-vini pa naše sožaljel
—g— Potujoče kmetijske šole. „Primorski gospodar" nasvetuje kmetijske šole, to je: Kmetijski pot. učitelj bi se preseljeval iz kraja v kraj, posebno zvečer naj bi bilo predavanje. Začelo naj bi se z zimo, spomladi bi bil pouk na polju, na šolskem vrtu, v mlekar-nicak, poleti ob nedeljah. Vsekakor dobra misel, ali najbrže težko izvedljiva.
Istrske vesti.
—i— Iz Pomjana poročajo: Mislil sem, da se oglasi kak drugi rodoljub, ki sporoči, da smo letos vendar otvorili v naši vasi prvo na novo ustanovljeno šolo. Namenjeno je bilo, da se otvorita slovenski in italijanski razred, a ker so se pri vpisovanju šoloobveznih otrok od 124 le 4 (reci štirje) oglasili za italijanski razred, odpade s tem italijanska šola v naši vasi. Namesto tega se bo poučevalo 3 ure na teden italijanski jezik kakor predmet. S tem je skrb za našo šolo v Pomjanu končana. To je tem simpatičneje, ko na našem županstvu še vedno gospoduje znani podajač Italijanov in
slovenski odpadnik Bartolič. Ali ni to žalostno ? Ne samo žalostno, ampak tudi uganka je to, da v vasi, ki je tudi ob gori označeni priliki vzlic vsemu zavajanju tako lepo manifestirala svoj slovenski značaj — gospodujeta v občinskem zastopu italijanski mož in italijanski jezik 1 Občani, vzdramite se, napravite konec temu nečastnemu in, nenarodnemu stanju ter stresite s sebe jarem.
—i— Iz Buzeta pišejo: Dne 21. in in 22. m. m. se je vršila seja občinskega zastopa. Glavni točki razprave sta bili obračun za leto 1909 in proračun za leto 1910. Iz vsake seje je razvidno, kako naš narod želi povsod — šole in je pripravljen žrtvovati vse možno, dočim c. kr. šolske oblasti delajo in — ne delajo. Vršile so se komisije, na vseh straneh, pobiral denar za potne stroške in šola je gotova — kje v spisih in na papirju. Nekdaj so šolske oblastnije pritiskale, da so se postavljale šole, dočim jih narod, nahujskan od naših nerijateljev, ni hotel. Sedaj je ravno nasprotno. Narod zahteva šole, ker je malce odprl oči, dočim šolske oblasti zatezajo in zavlačujejo kakor cesto Buzet — Vsisveti, ki se je imela graditi menda že pred 30 leti.
Koroške vesti.
—o— Celovec. SUdmarka je razpisala šest štipendij po 150 K za tiste nem. učite-Ijiščnike, ki se zavežejo naučiti «e slovenščine in napraviti maturo iz nje ter „delovati" najmanj tri leta na „slovenskih" šolah na Koroškem.
—o— Šolske vesti lz Koroške. Imenovan je za nadučitelja v Kotmarivasi Filip Harrich v Lipi nad Vrbo, v Zg. Libučah Janez Grever v Št. Danielu nad Pliberkom, v Št. Li()šu pri Rajneku Alojz Melcher v Auerlingu, v Šmihelu na Gospasveškem polju učitelj Jože Bauer v Šmarjeti v Rožu. Predstavljeni so nad-učitelji Jožef Horvat iz Blač v Pontabelj, začasni šolski vodja Kari Hribernig iz Kotmarevasi v Lipo pri Vrbi, učitelj Franc Rabi od Fare v Blače, učiteljica Marta Eichberger od St. Sal-vatorja v Sp. Dravberg, učiteljica Terezija Kravina iz Zabnic v Podklošter, podučitelj Tomaž Mošic iz Malošč v Borovlje in podučite-ljica Marija Križek iz Zg. Milštata v Podklošter.
Splošni vestnik.
Poročila sta se v Črničah dne 9. t. m. Marica Prelovšek, c. kr. poštarica in Franc Baša nadučitelj. čestitamo!
Velike ustanovo Avstrijca. V Wóris-hofnu na Bavarskem je umrl Josip Trié iz Prage. Zapustil je kapitala 460.000 K za tri ustanove za slepce, umobolne in slabotne. Letne obresti se porabijo za 36 štipendijev po 500 K. Svojo vilo pri Meranu je določil za azil.
„Na zdar?" in nič več „Hvaljen bodi Jezus Kristus"? — Klerikalci obdelavajo še vedno učitelje, češ, da odpravljajo pri otrokih lep krščanski pozdrav „Hvaljen bodi Jezus Kristus"! ter jih učijo pozdravljati: „Dober dan!" Zraven zavijajo oči proti nebu in se škandalizujejo; pa še kako! Ali pri tem klerikalci sami odpravljajo pozdrav „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in nadomeščajo ga z „Na zdar 1" ki so ga ukradli Sokolom. In če se srečujejo med seboj, se istotako pozdravljajo sami z „Na zdar!" — „Hvaljen bodi Jezus Kristus" je pozabljen in odpravljen. Ker so ga odpravili, so pokazali, da jim je bilo presneto malo mar za oni „krščanski pozdrav" in pokazali so se zopet za velike hinavce in svetohlince.
En milijon kron češki akademiji znanosti v Pragi. Arhitekt Wihl, ki je umrl 4. trn. v Pragi, je zapustil vse svoje velikansko imetje v znesku nad en milijon kron češki akademiji znanosti in umetnosti, da ga porabi v kulturne namene.
Krščanskosoclalni učitelj telovadbe. Lani se je vložila ovadba proti 32 letnemu učitelju telovadbe Viljemu Ortuerju na Dunaju, da se je proti gojencem deškega zavetišča v Hernalsu, ki so bili izročeni njegovemu nadzorstvu, nespodobno vedel, Preiskava proti učitelju pa se je ustavila, ker ni bilo pravega dokaza za gornjo trditev. — Letos marca pa je spet trdilo več gojencev nemškokrščanskt-ga telovadnega društva, da se je dotični učitelj zopet na enak način pregrešil. Začela se je zopet preiskava, zaradi katere je bil učitelj obtožen zavoljo hudodelstva zoper naravnost. Sodišče je obsodilo obtoženega na 6 mesecev ostrega zapora. čudno, da „Slovenec" — molči !
Vdovsko učiteljsko društvo. Tozadevni inserat v Učit. Tovarišu je v toliko popraviti, da znaša vsled sklepa zadnjega občnega zbora letnina za oženjene 20 K, za samce pa 12 kron.
Slovenska Šolska Mítica Gg. poverjenike prosimo, da čim preje upošljejo članarino in imenik članov, da ga sestavimo za Letopis. Kdor želi postati član S. Š M., naj pošlje letnino (4 K) kar naravnost na naslov S. S. M. v Ljubljani.
Kranjska okrajna učiteljska društva prosimo, da plačajo letnino (3 K) Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu.

t Rockfellerjevim zavodom za zdravniške preiskave, je petrolejski bogataš John D. Rock-feller ustanovil nadaljnje darilo 3,820.000 dolarjev za bolniščnico, tako da je Rockfeller skupaj daroval za omenjeni zavod ogromno vsoto 8,240.000 dolarjev. Vsa njegova dosedanja darila v človekoljubne, odgojne in znanstvene svrhe pa ne znašajo nič manj nego 125,004.662 dolarjev. S svojim zadnjim darilom je omogočil, da omenjeni zavod razširi delo znanstvenih preiskav po laboratorjih v splošno korist človeštva.
Najvišja zahvala. Na vseh ljudskih in meščanskih šolah ljubljanskih so se ob 80. godu Nj. Veličanstva vršile interne slavnosti in je zbrano učiteljstvo in šolska mladina o tej priliki sporočilo Nj. Veličanstvu brzojavno svojo neomahljivo vdanost in čestitko, za kar jima je došla iz kabinetne pisarne Najvišja zahvala.
Iz slovanskih pokrajin.
O Prebivalstvo ruskega carstva. Statistični urad ruskega ministrstva za notranje stvari je izdal podatke o zadnjem splošnem ljudskem štetju na Ruskem leta 1908. Po teh podatkih je štela Rusija dne 1. januarja 1909 leta 160 miljonov prebivalcev (1858. leta 74 milijonov, 1897. leta 126 milijonov). Na evropsko Rusijo, brez Poljske in Finske, odpade 116,505.300 prebivalcev, na Finsko 3,015.700, na Poljsko 11,671.800, na Kavkaz 11,392.400, na Sibirijo 7,>>78.500, na sredujeazijske pro-vincije 9,631 300 in na baltiške 2,641.600 prebivalcev. Po narodnosti je bilo 56 6 odstotkov Rusov, 10-6 odst. Tatarjev, 6 2 odst. Poljakov, 4 5 odstotkov finskih narodov, 3 9 odstotkov Židov, 2'i odstot. Litvinov. Nemcev in Švedov 1*6 odstotkov Po veri je bilo 69-9 odstotkov pravoslavnih, 10-83 odstotkov moha-medancev, 8'9 odstotkov katolikov, 4'85 odst. protestantov, 4 05 Židov, 0-96 drugih kristjanov in 0-5 odstotkov drugih nekristjanov. Citati in pisati jih je znalo: na Poljskem 30'5 odstotkov, v evropski Rusiji 22-0 odstot., na Kavkazu 12 4 odstot., v Sibiriji 12-3 odstot , v Srednji Aziji pa 9'3 odstotkov. V baltiških gubernijah jih zna žitati in pisati 71 do 80 odstotkov.
Razgled po šolskem svetu.
—	Montanistična visoka šola v Pragi. Pribram, 31. oktobra. Tukajšnja montanistična visoka šola bo prestavljena v Prago ter bo imela češki in nemški oddelek. Češki krogi zahtevajo kot nadomestilo v Pribramu poljedelsko akademijo z dveletno učno dobo in prometno akademijo.
—	Reforma bosanskih in hercegovskih muslimanskih šol. Muslimanske šole, mejktebi in medrese, kakor jih imenujejo, so dandanes še prav tako urejene, kot so bile pred sto leti. Končno so se vendarle zganili tudi muslimani in zahtevajo reorganizacijo svojih šol. V nekoliko dneh se v Sarajevu sestane enketa, ki bo izgotovila osnutek reorganizacije.
—	Šolstvo t Bosni in Hercegovini. Leta 1909 je bilo v Bosni in Hercegovini 434 narodnih šol (282 občinskih, 134 konfesional-nih, 11 privatnih). Letos je prirastlo 36 šol. Otroci se uče latinice in cirilice. V začetku šolskega leta se je vpisalo 42.660 otrok, na koncu leta jih je bilo 38.450. Dečkov je bilo 30.494, deklic pa le 8456. Po veri je bilo 16.136 pravoslavnih, 15.329 katolikov in samo 5568 mohamedanov. 7382 otrok je obiskovalo mohamedanske mehtele, 3241 ljudij pa analfa-betične kurze. Trgovskih šol je 6, na njih je 857 dijakov, ki stanejo 253 810 K. V Sarajevu in Mostaru so obrtne šole, v štirih mestih nadaljevalni tečaji. Višje dekliške šole so tri (Sarajevo, Mostar, Banjaluka) s 555 učenkami, poleg tega 8 konfesionalnih šol s 558 učenkami. Deželni učiteljski zavod je imel 83 učencev, katoliška pripravnica 79 učenk, mohame-danska 60 učencev. Deželne gimnazije so tri (Sarajevo, Mostar, Tuzla) s 1015 dijaki (355 Srbov, 356 Hrvatov, 209 mohamedanov). Katoliška gimnazija v Travniku ima 241 dijakov. Frančiškani imajo dva srednješolska zavoda s 156 internisti. Dve realki (Sarajevo, Banjaluka) imata 618 dijakov (172 Srbov, 241 katolikov, 129 mohamedanov). K visokim šolam se prišteva dvoje duhovniških seminarjev: pravovslavni v Reljevu s 47 gojenci, katoliški v Sarajevu z 11 gojenci in zavod za mohamedanske sodnike z 28 gojenci. Ako pomislimo na one milijone, ki leže tam na jugu in jih čuti še danes avstrijska javnost, in kulturno delo na jugu, razumemo te številke. Značilno je tudi, da se je med dunajBkimi damami osnovalo društvo za podporo ubožnih bosanskih otrok. Predsednica društva je soproga ministrskega predsednika in društvo zbira prispevke po vseh avstrijskih deželah (menda tudi pri nas), da bi na ta način „se utrdila stalna zvestoba te mladine do naše države". Kjer vlada pravica, tam ni treba takih sredstev, da bi se utrdila zvestoba.
Z gospodarskega polja.
= Baska industrija se je leta 1909. znatno dvignila, kar je razvidno že iz tega, da se je število tvorniških delavcev na Ruskem pomnožilo to leto za 40.996 ali za 2-3 %, med"
tem ko se je število delavcev leta 1908. pomnožilo samo za 6920 ali za 0 4 Industrijo je jako dvignila lanska bogata žetev na Ruskem, ki je bila ena izmed najplodovitejših, zaradi česar so se zvečale potrebe kmetijskega ljudstva. Zaradi tega so napredovale ravno one industrijske stroke, ki izdelujejo blago za kmetijske potrebščine.
= Letina na Ogrskem znaša po uradnih podatkih; 50,291.900 met. stot. pšenice, 14,503 300 rži. 13,847.700 ječmena, 10,501.700 ovsa, 48,356.016 koruze in 46,845 900 met. stot. krompirja.
Listnica uredništva.
M. T.: Takih malenkosti vendar ne moremo ho-norirati.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2224.
Kranjsko.
1-1
V črnomaljskem okraju se v stalno nameščenje razpisujejo učiteljske in voditeljske službe na enorazred-nicah v Radeneah, čepljah in Zagozdcu.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom vlagajo do 10. decembra 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 22. oktobra 1910.
Zahvala.
Podpisana se tem potom najsrčnejše zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem za srčne čestitke povodom najine poroke!
Vdana
Anton in Marica Fakin roj. Črnigoj.
II. Vil !.rfll...«rfll, 'rlflli. Ilfll
(T

Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Marsikdo zdaj še živi, Ker ga „FL0RIAN" krepi!
Edini liker za slab želodec!
51-43
Ljudska kakovost	liter K 2*40
Kabinetna kakovost , . 4'80

Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
3BE
Našim rodbinam
priporočamo 52—24
Kolinsko cikorijo
3BBE
>N
E
. 't.
•J i
SJo
n» < ; a- \ßmvi ^ N
» O» . 3 ¿to&tf.. cr
Jo
Preobleke.„¿¿---v. Popravila.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-41 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Nizke cene eleg-aiitiia oblika, velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
deške tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—26
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Uepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—27
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
.-.¿■'•^-^	(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Barmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
J. J ax
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—37
O dlikovana
38-29
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjava ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
52-39
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samol&ralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Jiajvečja tvornica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Anton Krušic,
krojaški mojster iti trgovec
TT GrOrlcI 26~12
Tržaška ulica šte^r. IS
= v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
tP~"fj| IB n~9
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami. 12-10
Modistinja
Mi nka Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznik oblik in vse potrebščine za modi-44—34 stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
IDA SKOF-WANEK
16-12 Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
Velika zaloga vencev in trakov.
:: Žalni klobuki vedno v zalogi.
:: Popravila se točno in okusno izvršujejo.
-L
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Afl
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike 1 52—35
O. lil*, priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. =
Poslovili izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
12-7
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . . naznanjene škode znašajo
meseca oktobra 1910.	od januarja 1910.
1765 K 14,258 869 40 1489 K 12,228.784-85 K 820.922-44	18.010 K 145,211.255-41 15.603 K 120,096.050 66 K 8,800.167-26
Kara.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno je dna ko in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se V jednakih barvah, papirju in z podobnim
natisom ponareja. — £
Tovarn. znamka. Tovarn, znanilta. Tovarn, znamk*. ■L X 4457, 11 O. T.
V Učiteljski tiskarni je izšla in se dobiva priročna
knjiga za učitelje
Zgodovinske učne slike za višjo stopnjo ljudskih šol.
Priredil Fran Marolt, učitelj na III. m. d. ljudski šoli v Ljubljani.
Cena 2 K, s poštnino 20 vin. več. - Lepo in pregledno knjigo priporočamo vsemu učiteljstvu. -
10-4
Kri! Moč! Zdravje!
dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk6czi-ja sladni čaj. En zavoj, '/4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz
f glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—8 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.
Naš denarni zavod.
(15) 12—9
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 1/,2.—1/s3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok In plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A. v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K
B
C
D
E
F ,
O ,
H
18 24 38 46 60 70 85
17 23 37 45 59 69 84
50
50
75 50
h,	12.	rok 4 K 73 h
r	18.	„ 3 „ 56 „
„	24.	„ 4 „ - „
-	38.	„-
n	46.	„
.	60.	„ -
„	70.	„
66 81 70 42
Zadružni lokal je v Ljubljani, rrančlška"sl"t	Ba 1CTl»
Josipina Herrisch
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—15 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Modni salon
Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Hotel pri Maliču 12-9 priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Knjigoveznica
Anton Janežič
norajanslsa, -ulica, 1*3=
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajočih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii dd« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn
24—1
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom modnega in platnenega blaga priporoča v najboljših kakovostih. 26—24
Modno blago, sukno
za jesen 1910/11 in zimo. Barhenti in flanele.
Opreme za neveste.
Vzorci jft-anko.
Izberite najboljše.
c-v 1 zavoj 40 m raznih ostankov ^ okusno zbranih za 18 K franko
dostavljeno. Od teh ne pošiljam vzorcev, Le pri nas vse dobro.
ANTON BAJE
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno narocbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
12—7
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zalog» šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-21

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—8
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.

os p
u
OS >
O
-M
OS
>£C
¥ u
OS 4-3
m
"o? P
P •i—*
os >U
QJ >
C?
Z
O p
o< ®
p
t* CD
o< e:
o P
o<
(D
P D-
N
P-©
S?
O <
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—37
šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- A.HgfI©Šlt© SlilftdlŠC© Ol)lC*k lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija.	Q BERNATOVlč
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. ——— Tjj-ttToljiutta, ^destaai trg- štev. 5.
52—30
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4'—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—-20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini 1..................1'—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	I-—
A. Rape: Dane....................I-—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
C5
C
>
O
b/)
cs e
u
O
Om
>C/5
03 C
O
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—40
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitnlčarlja in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
PO
C/5
T3 O
sr <
<t> "O
o
C/5< f*» CD
SSSSS®	S® S
Učiteljska
arn
v
©
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se je preselila s 1. novembrom v nove
lastne prostore
*
v Frančiškansko ul. št 8.
m

'¿s
Sp^	^
Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev"
6
V