Lets LXXrV., St, Z85 PottmJna Ljubljana, petek 11. decembra 1942-XXI SO c^nU URKJJMifiTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCUNUEVA LTLJCA * — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate t* Kraljevine Italije tu UNIONF PUBBLIC1TA IT A LIAN A 8. A~ MILANO 31-32. 31-23. Sl-Si, U-25 trn tl-JS — prt postno Ljubljana Štev. 16-181 CONCESSION AJOA ESCLUSIV A p« 1» pubbUdU dl promil UNIONE PUBBUCITA ITAL1AN A S. A-, MILANO. Drzen in uspešen udarec torpednih letal Vdrla so nad alžirsko luko in patopila dva parnika s 16 in 10 tisoč tonami Glavni stan italijanskih Obkroženih sil je objavil dne 10. decembra naslednje 929. Vi ;nn poročilo: Topnički strel, na rirenaj.škem bojišču. Med napadom, ki so ga nemška napa* đalna letala Izvršila na neko letališče je bilo 7 britanskih letal zažganih na tleh. V Tunisu *<> naše patrole vršile živahno IzvMniško delavnost. Zapadno od Teburbo je Ml zavrnjen izpad sovražnih oklopnih vozil, cd katerih so bila nekatera uničena. Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla Tinin. Zadrtih poslopij Je mnogo, prav tako ruševin in požarov: škoda je v eelc.ti '/eJ-o velika. Število žrtev preteklega letalskega napada je bilo doslej ugotovljeno na 65 mrtvih in 112 ranjenih, izgube pretekle noči niso še ugotovljene. Oddelek 105. skupine torpednih letal pod poveljstvom kapitana Urbana Mancinia, ki j*- «aor;il premagati posebno nenaklonjene podnebne razmere, je včeraj izvršil smelo akcijo proti sovražnemu hrodovju v sidri-šču v Alžiru: dva parnika, katerih eden je fcepi dr val 16.000 in drugi 10.000 ton, k* • bi!a r-ndeta in sta se razletela. V sleti • i sm spopadu s sovražnimi lovci je bilo ftestrel no eno letalo tipa C urtis. Vsa naša letala si* se vrnila na svoje oporišče. Akc'jo k; je omenjena v današnjem voj-n« m poročilu, je proti ladjam v s drišču Alžira i/vedla in zmagovito zaključila ne-i .i naša skupina, ki je bila poslana na ofenzivni izvidu ški polet v področje Bu-in se je odpravila s svojo izredno pobudo iskal nadaljnje cilje. Letala so vodi-li naslednja pilot;: poročnik Ernesto Go-relli, poročn'k Olindo Casanova, poročnik RSario Bozzi, marešalo Boi in marcšalo Dlovann; de Kisi. ti nemškega varnega poročila Nemške vojno poročilo pravi o boj.h v Sredozemlju in Severni Afrki: V Cirenajki je letalstvo napadlo Der-na pri Čemer je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. V Tunisu je bilo zaradi sla-Ia vremena samo krajevno bojno de-lovanje Sovražni sunek jugozapadno od Teburbe je bil krvavo zavrnjen. Veliko število oklopnih voz je bilo zažganih z obstreljevanjem. Bojna letala so z bombami hudo zadela trgovsko ladjo srednje velikosti v pristanišču Bougie in obstreljevala z vidnim uspehom sovražna oporišča. Angleži priznavajo izgubo treh bombnikov ob napadu na Turin Rim. 10. dec s. Iz Londona poročajo uradno, da se niso vrnili na svoja oporišča trije angleški bombniki, ki so se udeležil; preteklo noč napada na Turin. Podrobnosti o uspehu v alžirski luki Operacijsko področje, 11. dec. s. Ko sta b Ji dve sovražni trgovinski ladji, ena srednje in druga manjše tonaže, izsledeni pred rtom Corbellin v prv'h popoldanski urah v sredo, je odletela z nekega našega sredozemskega oporišča patrulja treh torpednih letal 105. skupine pod po-veljnjštvom kapi-ana pilota Urbana Maneinia. da b napadla obe ladji Vremenske prilike so bile neugodne zaradi dežja in nizkih oblakov, ki so našim letalcem preprečevali, da bf našli omenjena parn ka Po poletu preko rta Corbellina je patrulja odšla na oboroženo izvdništvo nad Alžr, da bi morebiti napadla druge objekte. V sidrišču sta bila resn čno zasidrana dva parnika. en s 16.000 in drugi z 10 000 tonami. Med deževjem so naša letala izvedla nenaden napad. Uspelo j.m je odvreči iz majhne razdalje od večjega parnika dva torpeda, ki sta edinco zadela v polno. En torpedo je bil izstreljen proti 10.000 tonskemu parniku. ki je bji zadet v sredini. Oba parnika sta izginla pod vodo. ko so se naša letala vračala ob zasledovanju številnih lovcev »Curtis P 40«. Po vztrajnem zasledovanju so se sovražni lovcj oddaljili, ko so torpedna letala prišla v oblake. Enemu naših torpedn h letal je vendarle uspelo s spretnim manevrom obstreljevati s strojnico sovražnega lovca, k je strmoglavil v morje. Vsa naša letala so se v redu vrnila na svoje oporišče. ^adi nemških čet na vzhodnih bojiščih Zmagoviti boji ob Tereku, med Volga in Donom, v kolenu Dona in na srednjem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dne 11. decembra naslednje poročilo: Xa področju Tereka so nemške čete razbile koncentričen napad skupine sovražnih sil Krajevne akcije sovražnika so sc izjalovile. Med Volsjo in Donom so bile sovražnikove sile. ki se jim je posrečil vdor. obkoljene in uničene. V ostalem so imeli Sovjeti pri nadaljevanju brezuspešnih napadov ponovno visoke izjrube Izgubili so v dnevih 8. in 9 decembra samo na tem odseku 104 oklopne vozove. Kljub hudi obrambi so vrgli pehotni in oklopni oddelki nasprotnika v vePkem loku Dona dalje nazaj in zavrnili n.fego-Te protinapade, pri čemer je bilo uničenih 16 sovjetskih oklopnih voz. V srednjem odseku fronte se lastni napad nadaljuje z velikim učinkom. Pripeljanih je bilo več sto ujetnikov in zaplenjenega mnogo orožja. Protinapadi sovražnika so bili zavrnjeni Bojna in str-moglavna letala so obstreljevala zbiranje sovražnikovih čet in železn;ške cilje. Napadalni oddelki neke letalske divizije so uničili 59 bunkerjev in bojnib postojank. V teh borbah in južno od Umenskega jezera so Sovjeti izgubili vsega 72 oklopnih voz. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili preteklo noč pri poletih letal nad zapadnim in zasedenim ozem- ljem v smeri proti gornji Italiji tri sovražna letala. * Berlin, io. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava jo nekatere podrobnosti o borbah, ki so bile 9. decembra na vzhodni fronti. Na fronti ob Donu so madžarski napadalni oddelki prodrl na nasprotno obrežje reke "n napadi- sovražne postojanke, uničil: več utrdbic in njjh posadke V srednjem odseku fronte je bilo z nemškim napadom pridobljeno nada-jnje ozemlje. Nemške čete so še nadalje pognale sovražnika nazaj ter zavzele nove postojanke, k; so jih Sovjeti obupno bran i . Med temi akcijami so nemške čete izvedle napad na neko sovražno tabor-šče v gozdnatem predelu, kjer je bilo nad 2000 mož. Po hudih borbah so bili vsi Sovjet v taborišču izločeni iz borbe. Prednje skupine neke oklopne divizije so zavzele številne sovražne utrjene postojanke. V teh zadnjih nemškh napadih je sovražnik izgubil 45 tankov, 4 izvidniške oklopne vezove, 29 topov, nad 1000 komadov lahkega pehotnega orožja, številna motorna vozila in 267 ujetnikov. Helsinki, 10. dec. s. Finsko vrhovno poveljništvo javlja: V zadnjih 24 urah je finska pehota v zapadne modseku Aunusa odbila dva zaporedna napada sovjetskega oddelka in mu zadala izgube. Na ostalih frontah in odsekih slabotno udejstvovanje oboje^tranksih patrulj in topništva. Man festaciie neporušljive povezanosti držav trojnega pakta Brzojavke Vladarja, Dnceja in zunanjega ministra v Tokio in Berlin Važna izjava Japonskega ministrskega predsednika Rim, 11. dec. s. Ob obletnici intervencije Japonske v vojni trojnega pakta, so Nj, Vei. Kralj in Cesar, Duce in zunanji minister poslala goreče čestitke japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku in japonskemu zunanjemu ministru. Brzojavke so imele naslednje besedilo: »Nj. Vel. Hirohito, cesar Japonske, Tokio. — Vašo Veličanstvo blagovolite sprejeti ob obletnici vstopa Japonske v vojno, moja najbolj prisrčna in prijateljska voščila za vedno večjo veličino imperija Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — V it tori© Emanuele.« »Ekselenca armadni general Hideki Tojo, ministrski predsednik, Tokio. — Pred letom dni se je pričela vojna med japonskim imperijem in anglosaškimi demokracijami. Hudi udarci, ki jih je od tedaj Japonska zadajala skupnim nasprotnikom sil Trojnega pakta, so etape izredne važnosti na poti do neizbežne zmage. Med tem ko se Italija v popolni skupnosti namer In idealov z Nemčijo in Japonsko bori v popolnem prepričanju za svojo bodočnost, želim preko Vas poslati junaškemu japonskemu narodu moja najtoplejša voščilač — Mus-solini.« »Ekscelenca Majujuki Tani, zunanji minister, Tokio. — Na dan ko vstopa japonski imperij v drugo leto vojne, želim, da bi prejeli z najbolj prisrčnim in prijateljski mtovarištvom moj voščilni pozdrav in moje najbolj goreče želje za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojnem paktu. Veliki uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesecih borbe, so jamstvo za bodočnost. — Ciano.« Ob isti priliki so Nj. Vel. Kralj in Cesar, Duce in zunanji minister poslali Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru naslednje brzojavke: »Ekscelenca Adolf Hitler, Fuhrer in kancelar Nemčije, Berlin. — Ob obletnici intervencije Japonske v vojni ob strani Nemčije in Italije želim, da bi sprejeli moja voščila za skupno zmago. — \ it t orio Emanuele.« »Ekscelenca Adolf Hitler, Fuhrer in državni kancelar, Berlin. — Pred letom dni je z intervencijo Japonske v vojni trojnega pakta slavni japonski narod dodal lastne napore in povezal lastno usodo z usodo naših narodov, ki se združeni bore za nov in pravičen svetovni red. Nisem hotel, da bi šla obletnica tega zgodovinskega dogodka mimo, ne da bi poslal Vam in Vašemu narodu moje naj goreč ne jše želje, obnavljajoč svoje neponišljivo prepričanje, v končni uspeh našega orožja. — Mussolini.ee »rJkscelenca ca v. JoaJnm v on Kibben-trop, zunaniji minister, Berlin. — Danes je obletnica vstopa Japonske ob naši strani v borbo, ki jo Italija in Nemčija zmagovito vodita na vseh frontah proti skupnemu sovražniku. Ob tej priliki želim, dragi Kibbentrop, da bi zavezniška Aemdja, njen Fuhrer in Vi, sprejeli moje najgoreč-nejse in odkritosrčne želje. — Ciano.« Japonska se bo z Italijo in Nemčijo borila do popolne in končne zmage Predsednik Toja itafijanskjn in nemškim novinarjem Tokio, 10. dec. s. V razgovoru, ki ga je dovolil skupini italijanskih in nemžkih novinarjev, je japonski ministrski predsednik Toj o izjavil: >.Dne 11. decembra lani se je zaključil sporazum med Japonsko, Italijo in Nemčijo. S tem sporazumom so se vse tri države svečano odločile sodelovati pri nadaljevanju skupne vojne proti Ameriki in Angliji. Obvezale so se, da ne bodo sklenile premirja ali separatnega miru, ter so se oalcčile zgraditi nov red na svetu. Od tega dne jo Dila vojna za Veliko vzhodno Azijo neločljivo združena z vojno, ki sc bije v Evropi. Tri zavezniške države kerakajo skupaj z vsemi svojimi vojaškimi, političnimi in gospodarskimi silami da dosežejo v naprej določene ideale. Med enim letom vojne jc prostor Velike vzhodne Azije nav-zel zopet svoje pravo lice zaradi popolnega uničenja oporišč in strateških točk Amerike in Anglije. Japonska je dosegla postojanke ,s katerih lahko nadaljuje do končne zmage vojaške operacije, če tudi bi še dolgo trajale. Sedanja vojna se ne vodi, da bi se nasilno odvzeli gmotni viri, temveč je to sveta vojna, ki ima namen olajšati vsem narodom sveta pridobitev mesta, ki jim pritiče s pomočjo uresničenja novega reda, slonečega na prav'ci in trajnem miru. Med Japonsko, Italijo in Nemčijo obstojajo popolna solidarnost in tesne duhovne vezi, ki temeljijo na teh idealih. Naša odgovornost je ogromna, toda istočasno nas prevzema izreden ponos, kajti vsi marširamo, da ustvarimo novo svetovno zgodovino. Ko se pričenja drugo leto vojne za Veliko vzhodno Azijo, si ne morem kaj. da ne bi čestital zaradi odličnih bojnih uspehov Italiji in Nemčiji in se živo zahvalil za sodelovanje z japonskim imperijem v prepričanju, da bo japonsko-italijansko-nem-ška solidarnost postajala gmotno in duhovno vedno bolj tesna. Izjavljam, da bo Japonska korakala še jačje skupaj s svojimi zavezniki za dosego skupnih namenov.« Ministrski predsednik Tojo je potem odgovoril na nekatera vprašanja novinarjev o gospodarskem položaju. Tojo je rekel: ^Bogastvo surovin, katerega smo se polastili po naših osvojitvah, se že obilno uporablja v vojnih industrijah. Zahvaliti se imamo hrabrosti naših vojakov, ako je mogel sovražnik izvesti samo deloma svoj oboroževalni program. Uspehi obnovitvenih del v južnem področju so za vsak primer zagotovili potreben bencin za čas sedanje vojne. Vedno sem smatral kot častno, da se Italija in Nemčija udeležujeta pri izkoriščanju surovin v skupni vojni.« Glede bodočih japonsk;h strateških načrtov je Tojo izjavil, da se seveda ne more izraziti, toda zagotovil je, da bo fudi te inspiriralo temeljno in neporušljivo načelo: Dosega popolne končne zmage. Izredna popularnost ministrskega predsednika Toja Tokio, 11. dec. si. Izjave ministrskega predsednika Toj a itaiijansk;m rn nemškim novinarjem, ki jih je sprejel v svoji uradni rezidenci, so izredno važne, ker je bilo to prvič v zgodovini Japonske, da je ministrski predsednik poklical k sebi zastopnike tujega tiska, m pa tudi zaradi osebnosti japonskega državnika, kj uživa popularnost, kaknna nima primere v preteklosti. General Tojo, ki jc 41. ministrski p«redscdnik, jc prvi. ki jc ohranii s svojo funkcijo tudi svoj vojaški čin. Po raznih poveljništvih polkov je postal poveljnik armade v Kvasn-timgu ter nato pomočnik vojnega ministra, inspektor letalstva, vojni minister m napo- sled ministrski predsednik Užrva izredno veliko popularnost zaradi svojega preprostega življenja in svoje zgledne discipline, pa tudi zaradi svoje dobrote rn razumevanja življenja. S temi lastnostim si je pri-doh-'l duio vsega naroda, glede katerega je odločno izvedel Mussolimjevo geslo, da je treba iti narodu nasproti. Japonski tisk jc poudaril že često ganljive epizcJe iz življenja tega moža, ki vodi veliko državo v borbi proti dvema največjima svetovnma silama. On nad vse ljubi ljudstvo delavcev, med katenm se rad po-mudi in ga izpodbuja k *e večjim naporom za blagor nacoda. Tokijski prebivalci ga cesto vidijo, kaker Se vozi po ulicah v odprtem avrumobilu ali jezdi v parku, preden prične svoje dnevno delo Ni se preselil s svojo družino v uradno re-zidenco fn njegovi sosedje dobro vedo da Je že zgodaj z Hitra j na cesti ter na poti k delu. Ministrski predsednik Tojo je znal zlasti po S. decembru lani inceno povečati voljo do zmage svojega naroia. kateremu jc prvič v zgodovini te države govoril naravnost na pc<-pr:ču dela v obratih pristaniščih in rudnikih in povsod, kjer je njegova beseda lahko ojačila odločitev za borbo do končne zmage. Govori zunanjih ministrov po radiu Rim, 11. dec. s. Danes ob 13.15 bodo postaje EIARja oddajale govore zunanjih ministrov narodov trojnega pakta v proslavo prve obletnice vstopa Japonske v vojno. Kraljica in Cesarica med ranjenci Rim, 10. dec. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je zopet davi obiskala vojne ranjence v bolnici Kegina Elena, med katerimi se je dolgo pomudila ter porvpraAala. o stanju vsakega, izmel njih ter vse materinsko tolažila. Vzvišena vladarica je nato indicirala razne oddelke bolnice ter po eni mi obiska odšla iz bolnice. Bilanca o posledicah Duce]evega govora Berlin, 10. dec s. V nekakšni bilanci ru*. .-Ldic, ki jih je imel veliki l>uccivv po\r.r po v m.* m s»vetu prše rimski dopiemvk »Na« zkjnal-Zv.itung« med drugim: »l*o enem tednu sc lahko ugotovita d\ j stvari. Predvsem: da jc v mči dejste* <>o*-na neprecenljiva morama \rcdne It.t-Kjanei Y>ak opazovalec je lahko te dni v Italiji odkril šc vcejo vedrost. du;c\m» s » in zlasti borbeno voljo in voljo po zmagi kaker kdaj koli prej. Ugotovil pa k lah k * tudi izredno zgovorna dogajanja, na pmnur dokaze .solidarnosti do družin, ki so bilo žrtve angleškega bombardiranja, še nek.t druga stvar ni mogla nikomut uiti, in to jc, da s>o teroristični napadi :*amo sc p< vtCah sovraštvo do sovražnika, sovraštvo, ki s*u lahko označi za smrtno.* Praznik letalstva v Albaniji Tirana, 11. dec. s. Praznik letalstva so proslavili na vseh letališčih Albanije z resnobnimi verskimi obredi. V Tirani j«1 bil;<. vojaška ma£a? ki jo je opravil vojaški kaplan ob navroenosti poveljnika letalstva v Albaniji in vsega letalskega osebja v Tirani. Po verskem obredu so čitali nu>litcv letalca. V cerkvi Sv. Srca je vojaftki kaplan daroval maso ob navzočnosti poveljnika in vseh oficirjev letalstva. Rundstedt v Vichrfu Vichv, 10. dec. s. Na povabilo poglavarja države maršala Petaina jc giavni poveljnik na Zapadu feldmaršal von Rundstadt prispel v Vichy In se raz^ovarjal s poglavarjem države. S franooske strani sta bila navzoča sef vlade Lavni in generalni tajnik zunanjega ministrstva Rochart. z nemsk« strani pa general baron vo Neubronn ka nemški generalni konzul Krug von Nidda. Obravnavana so bila izključno vprašanja, ki se tikajo demobilizacije francoske vojske. Po razgovorih je maršal Petain priredil časten obed feldmaršalu von Rund-stadtu, nakar sc je ta zopet vrnil v svoj glavni stan. Aktivnost letalstva na skrajnem severa Berlin, 10. dec. s. Nemško letalstvo je še vedno zelo aktivno na skrajnem severu. Včeraj so skupine strmoglavcev napadb in izločile iz borbe številne sovražne baterije na Ribiškem polotoku. Zaradi japonskih zmag mora Amerika premeščati mornarico z Atlantika na PaciHk Izjave japonskega mornariškega atašeja v Rimu Rim. 10. dec. Poveljnik Tojo M:cunohu, mornariški ataše japcnsk.ga veleposlaništva pri Kvirinalu, je dal agencij* Štefani naslednje izjave o izgubah vojn h ladij, ki jih je utrpela Amerika zaradi ponovnih porazov v vodah Salomonskih otokov: Po zanesljivih informac'jah je bila ameriška mornarica z oklcpn*co vred, ki se je nahajala na Atlantiku od prvih dni novembra, to je, odkar so se oddelki ameriške vojske izkrcali na obali francoske Severne Afrike, premeščena v področie Pacifika. Dejstvo, da je Amerka prisiljena, čeprav daje veliko važnost fronti v Severni Afriki, umakniti sve^jo mornarico z eno okTopnico vred in jo prestaviti na Paci-f*k, jasno kaž^-, da ameriška mornarica občuti hudo pomanjkanje vojnih ed'nie v tem odseku kot rezultat ponovnih porazov, ki jih je sovražni mornarici zadala japcnslta mornarica. Kakor je japonski glavni stan objavil, je 8 japonskih ruš:lcev potopilo v noči na 30. november pred otokom Lun g močno sovražno skupino, sestoječo iz ene oklopnice, ene križarke in dveh rušilcev, dočim sta bila dva nadaljnja sovražna rušilca zažgana. Japonci so izgubili en rušilec, ki se je potopil, ameriško mornariško ministrstvo pa je obiavilo naslednja podatke o tej pom^rslci b;tki: Potopljena sta btla dva ruš:lca ali verjetno križarki, 4 rušilci, 2 transportni ladji za čete in ena japonska tovorna ladja. Ameriške izgube so ena potopljena križarka in več drugih poškodovanih edinic. to lahko opazimo, lažnost ameriškega DO-ročila. AmeriiJko mornariško nvnistrstvo nI nikoli najavilo izgube oklopnic, razen onih v Pearl Harbourju. Cc bi bila' objavljena resnica, da je b*lo ob japonskih napadih potopljenih, enajst ckJopnic, bi to naredilo velik vtis na ameriški narod. V juzno-zapadn Pacifiku so bile sovražne vojne ladje z oklopn^cami in kn-žarkami nove konstrukcije, dograjenimi po vojni, potopljene diaiga za drugo. Poslane so bile na Pacifik, da bi izpolnila praznne med edin:cami ameriška mornj-rice. če bi tudi to dejstvo ameriški narod poznal, bi gotovo bil mučno prizadet. Razumemo zaradi tega popclnoma zakaj mora ameriško mornariško nrnistrstvo objavljali lažna poročila. Resnoljubnost in točnost japonskih poročil pa je priznano dejstvo. Premestitev ameriške mornarice z Atlantika v Pacif;k kaže bolj kot katerokoli poročilo, je zaključil Tojo Micunohu. da Amerka hudo trpi zaradi pomanjkanja bojnih edinic na fronti Pac'fika. (Piccolo.) Nov odločen Švicarski protest v LondDms Bernf 10. dec. s. Švicarski pcslanik v Londonu je dobil nalog, da odločno protestira pri angleški vladi proti novi hudi kršitvi švicarskega zračnega prostora po britanskih letalih v noči 8. t. m. Poclmik je prejel navodila, da kar naj rešuje opozori britansko vlado, da se bo morala švicarska, vlada zateči k primernim ukrepom, da bo končno dosegla spoštovanje ponov-Ako primerjamo ti dve poročili, z lahko* nih zagotovil britanske vlade Švici. Dolžnosti posestnikov ob snegu in poledici Odgovornost za nesreče — Prostori za odlaganje nega Ljubljana. 11. decembra Ue;»:av D mi letos zima dolgo prizanaša, vcnoar jc prav, če se že sednj poučimo o vseh dolžnostih, ki jih imajo posestniki ] =».opij in zendjišo ob cesudi, ko bo za-pa le! sneg-. Vsi hišni posestniki in hišniki poznajo svojo dclžnoot. da morajo spravljati sneg-s hociižkov vzdolž svojih hiš in parcel, če zapade sneg- poneki, je treba ie so držaji za sneg na njihovili strehah v redu ter poskrbe za njih poln i vila. Enako potrebno Je, da pregledajo vse stresne žiebove in oltočne cevi. če so v redu in če niso zamašene z listjem, pil jem ali podobnim, da pozimi ne bo zastajala- voda in da led ne bo razganjal cevi. Opomniti . moramo gospodarje in hišnice, da ni dosti, Če sneg. ki se je \*sul raz ^strehe aH ki so ga sami dali odkidati. samo odmečejo cesto, temveč ga mora lastnik hiše na svoje stroške odpeljati na določene prostore. Tako mora storiti tudi s snegom z dvorišč itd. Za odlaganje snega so za enkrat določani naslednji prostori na levem bregu Ljubljanice: oJ prulskega mostu do Gradaščice in o i kavarne Piešeien do mosta za bolnišnico. Na desnem bregu Ljubljanice pa morajo zložiti sneg na prestoru ol Gruberjevega prekopa pa do Gallusovega nabrežja ali pa cd Zmajskega mostu do Kodeljeve- ** Pri odkladanju snega na bregovih Ljubljanice pa morajo p.rziti. da na bregovih ne bodo ostali kupi. snega. Ves sneg je treba odmetati na pobočje tako, da se sam zvali v strugo. Še preclno bo zapadel sneg. bo pa monla nastopila po ulicah poledica. Ob poledici morajo vsi hišni gospodarji brez izjeme poskrbeti, rla bodo hodniki pred njihovimi poslopji in zemljišči dobro posuti z žaganjem, pepelom, peskom ali podobnim drobnim in snažnim materialom. Za nesrečo ali poškodbo je v vsakem primeru v celoti odgovoren gospodar poslopja ali parcele. Gospodarje poslopij in zemljišč ob cestah terej pozimi čakajo precejšnje dolžnosti in tuli velika odgovornost. Zato pa že sedaj pripominjamo, da bo letos zelo strogo nadzorstvo, kako bodo gospodarji poslopij in zemljišč izpolnjevali vse predpise, še posebno jih pa opozarjamo, da s6 za prekrške določene ostre kazni. Zato je potrebno, da gospodarji o pravem času ob-veste svoje hišnike, upravitelje in zastopnike, da ne bo nesreč, škode in kazni. Rin© Alessi: Primer drja Hlrna Drama s področja psihologije in psihoanalize Ljubljana, li. decembra Tu jc nomen ost omen«. Dr. Hirn je predvsem mislec, lazumski človek, znanstvenik. Znanstvenik po naravni darovitosti, po nagnjenju, po izbeii. ki živi samo za svojo vero : psihoanalizo. Obdarjen je z vsemi predpogoji za svoj poklic: tenkočutnostjo in lenkovestnostjo, preprostojstjo in odkritosrčnostjo, dobroto in usmiljenjem, pametjo in prevdarnostjo in je tako idealna podoba poštenega člo-veka, I rez vsakršnjih zunanjih zdravniški]« laanir. On je apostol svoje znanosti in svojega prepričanja. Asket v življenjskem Uživanju ima oči neprestano upi te samo v ivoje probleme in živi samo V duhovnem svetil, medtem ko je njegovo osebno Čustveno, in iir.ično izživljanje..popolnoma odrinjeno v stran oz. sploh ne obstoji. Njegov brat Luigije v maisičem njegov aili igonist. Je sicer duho\ nik. a ž dovolj posvetnimi nagnjenji, ki v marsičem du-kažujejd, da je bil v izberi ževijenjske na-loge manj srečen kakor njegov brat. Lui.ci je intelektualec, ki izvršuje svoj poklic, razumsko, pošteno, a nima v sebi tiste prave iskre verskega zanesa in ne tiste božje milosti, ki je dana izbrancem, da sežejo preko suhe logike in dogmatike v Šil še dimenzije pravega >:božjega človeka-, in ne sodijo samo kakor pismouki in fari-zeji. temveč s pomočjo božanske intuicije. Lui^i je tak — vsega spoštovanja vreden, dogma tik, ki obvlada snov. ne pa občutka, ki se m ii znati dvigniti pieko nje. v tem ga na lastnem p'»lju piekaša njegov brat. Laura, pacijentUa drja Hirna, je po po-kolenju plemenitasinja. To se kaže v neki dekadenci, v dispoziciji za psihično in f.-zii'no preobčutljivost (erotika; materinstvo, ps:;;. ■ tstvoi. Pač pa ima tudi dobre strani plemiškega porekla: moralno doslednost, odločnost za odkritosrčnost, sovraštvo do laži in hinavstva in pogum, da nosi vse posledice svojih dejanj.. Krivda njene me-salianse je v poroki s Človekom, ki ne pozna duševnih kompleksov in jih zato nc more doumeti. Finančni problemi so os njegovega življenja. I.oremo ima samozavest »selfmademar na . ki se je pi ikopal do uspehov in ki mu bogastvo daje možnosti kupiti ženo. ljubico, zdravje — skratka vse. Spi va navidez srečna mesaliansa se po Laminem splavu spremeni v odpor do mo-Saruozavestni Lorenzo-si poišče ljubies, da bi prikril svoj po»-a7. Pi i Lauri se pojavijo kompleksi manjvrednosti, deloma zaradi nesreče z otrokom, deloma zaradi moževega lavnai »ja iu oba zakonca se odtujil jet a drug drugemu. Lavra prehaja v agiesivnost. medtem ko tira ljubosumje Lcienza do tega, da jo obdaja z varuhi; deloma zaradi njene bolezni deloma iz ljubosumja. DR. HIRN'OVA PROGNOZA ZA LAURO Ozdravljenje njenega histe! ičnega odpora do moža je možno, pod pogojem, da se osvobodi vseh premočnih osebnosti, ki jo obdajajo in ji dušijo njeno svobodno voljo. Glavno težišče njene bolezni leži v dejstvu, da po splavu po moževi krivdi nima veo" upanja postati mater. Zdravljenje s popustljivostjo napram njeni volji, bo doseglo, da si bo opomogla in sproščena našla zopet svoj dobri odnos do moža. KONFLIKT Po trimesečnem duševnem kontaktu med zdravnikom in Lauro, je ta duševno ozdravela. Toda njena psihično in fizično lačna nrav je nasla v Hirnu objekt ljubezni, prav kakor je doslej samo za znanost živeči zdravnik spoznal prvič čustvo ljubezni do Laure. Toda njegov smisel za dolžnost nar pram možu. ki mu je zaupal ženo v zdravljenje, mu izpodbija čustvo. Prostovoljno se odreče Lauri, ker to terja njegov "zna-? čaj. njegova človeška čast in ljubezen do znanosti, ki dominira nad vsem. Laura je zanj predvsem mojstrovina njegovega znanja in šele v drugi vrsti normalen čustven pojav. Laurina volja je po njem tako močno zbujena. da se ne mara povrniti k neljubi jenem u možu. Kljub Hirnovi odklonitvi upa v srečo z njim in v poslednjem naporu, da bi se osvobodila, ustreli moža. FACIT V imenu znanestj jo ie zdravil dr.JHirn pod dojmom svoje I j'd >su uneeti na mo^a na ta način, da je prenesel deloma upravičeno, deloma neupravičeno izvor njene duševne ljubezni le na moža, čeprav so sovpadale še druge silnice. Ko mu izpove Laura svoj zločin, se prizna on za moralnega krivca in prevzame odgovornost za zločin tudi pi ed zakonom. SMOTER DRAME Brrta. doktor in duhovnik, imata v prvem dejanju značilen razgovor. Med dru-,uim pravi duhovnik o knjigi, ki jo je napisal doktor: Kakor kaže hočeš omajati svojo psihoanalizo misteiij spovedi. . . *■ Zdravnikov odgovor se glasi: Obsojaš nekaj, kar je novo. presenetljivo, skoiaj Čudežno. Nc pretiravam če ti dim, da zdravnik z3Lflffiyai|4tfž?j|fifi|^ff^f8 žc labiap stopi v goščavo človeške duše in ji pomaga, da jo osvobodi pogubnih nagonov, ki jo večkrat zavedejo v usodne zmote, če ne naravnost v najstrašnejše zločine. Pisatelj odpira tu nemajhne probleme v pogledih na spovednika in zdravnika-psiho-anaiitika. kajti Luigi pravi, da je tudi on zdravnik za duše. ko sede v spovednico. In ali ni psihoanalitik resničen spovednik ? Sicer ne pod zastavo vere, temveč znanosti in humanosti. Kot zdravnik in znanstvenik Hirn zmagaj ker ozdravi Lamo. Njegova ti.u d;.;a pa je v tem. da sreča v svojem primci u prvo žensko v življenju, ki mu zbudi čustvo ljubezni. Zato kot človek zaradi svoje znanosti propade, ker greši na njen rova S in je moralno dolžan nositi odgovornost. Koncem igre steji dogma vere s svojini zastopnikom Luigi jem. kakor znanost z zdravnikom H.mom kot njenim predstavnikom^ enako neomajnim m trdna k>kcr vedno Nad obema pa plava nekaj neznanega; večno nedoumljivega o čemer pravi dr. Hirn: čutim, da je neke. stvai sredi življenja, ki je izven okvira moje znanosti in tvoje vere . . . « To je misteiij življenja. * * * Z dramatikom Kinom AJessijem smo imeli že opravka. Njegovo zgodovinsko dramo Katarina Medicejska smo videli :n imeli pi iložnost ugotoviti, da je pošten in ne kuje rad varljivega bleska. Ima smisel za odrsko dinamiko Življenja in zna poiskati zanimive konflikte. Njegova komorna drama ^ Primer drja Hirna zna ski: ■: tu dejanja obdržati gledalčevo pozornost ko razpravlja o neznanih poteh po široKi deželi duševnega življenja. Igrali bodo: drja Hirna Edvard Gro-gorin, ki ima po Molierovi šoli za žen-zopet enkrat vlogo velike obsežnosti in močne uatvarjalake zahtevnosti pred seboj. Prav tako ima Mira Danilova kot njegova soigralka nalogo, ki terja celo klaviatuio-duševnih odtenkov. Po obsegu manj?i. a zato nič manj važni vlogi sta don Luigi. ki ga bo igral Slavko Jan in Lorenzo v interpretaciji Vlad. Skrbinška. Kakor v^c Alessijeve figure v Katarini Medioijski take so tudi v tej igli sestavljene iz plastičnih eit posameznih značajev, ki jun dajejo življenjsko verjetnost. Kazen navedenih igra še Polonca Juvanova gospodinjo drja Hirna. ki ji kljub epizednosti ne manjka svežine. Delo je zrežiral prof. O. šest Inscenator je ing. arh. R. Kregar. - V gled. listu bo o pi iliki premiere pi iobčena študija R. Alessija, ki se nanaša na postanek njegovega dela. Maša Slavčeva GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 11. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna. Premiera. Premici ski abonma Sobota, 12. decembra: ob 16.: Oče na?i. . . Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja. 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven Ponedeljek, 14. decembra: zapito OPEKA Petek. 11. decembra: ob 15.: Traviata. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol Sobota, 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja. 13. decembra: ob 10.30: Angel z avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Ob 16.: Slepa miš. Izven r ncic'jO* 14. decembra: zaprto Svečanost sprave v ljubljanski stolnici Ljubljana, 10. decembra V torek dopoldne se je v ljubljanski stolnici ob prisotnosti civilnin in vojaških oblasti ter ob številni udeležbi Oboroženih sil in meščanstva vršil slavnosten obred sprave za Zmago in za ponovno potrditev krščanskih idealov proti boljševizmu. Slovesnosti so prisostvovali Visoki komisar, poveljnik divizije, ki je zastopal odsotnega poveljnika arinijskega zbora. Zvezni podtajnik v zastopstvu odsotnega Zveznega tajnika in vse druge oblasti. Po svečani maši je vojaški kaplan, ki je maševal. proslavljal visoki krščanski pomen verske prireditve ter poudarjal vero, ki veže Oborožene sile in ves narod in ki nahaja svoj najčistejši izraz v trojstvu: Bog. Domovina in družina. Raport hierarhom ljubljanskega Fašija Tiskovni urad zveze Fašijev javlja: Po nalogu odsotnega Zveznega tajnika je Zvezni podtajnik Capurso izvršil raport hierarhom ljubljanskega Fašija ter razdelil navodila za zimsko sJobo. Velikodušen dar za Pokrajinski podporni sklad šumska uprava knezov VVindischgratzov je podprla obsežno podporno delavnost pokrajinskega pomožnega urada pri Visokem komisariatu v našem mestu in v naši pokrajini & tem, da je poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek lir 5000.—. ki je bil odveden v svrhe pomožne akcije. Z Gorenjskega — Iti inllt nt ■cljulmi zborovanj«* na Jesenicah. V nedeljo je bilo na Jesenicah prvo manifestacijsko zborovanje, na katerem je govoiil Gauleiter dr. Rainer. Zborovanje je bilo v tovarniški dvorani, ki je bila lepo okrašena z nemškimi zastavami in Hitlerjevo sliko na pročelju. Na pročelju je bil nabit velik transparent z napisom: Kdor ima prav temu ni treba ukazovati, njega ubegajo vsi. Ob zvekih koračnice, ki jo je teaigCaJB tovarniška godba, je stopil v dvorano Gauleiter dr. Rainer s spremstvom. Zborovanje je otvcril njegov namestnik FVieli-ich Thimel. ki je izjavil, da se z uredbami, katere bo razglasil Gauleiter izpolnuje obljuba dan l v njegovi p:e-klam \ciji v Kianju. Potem je pa povzel besedo Gauleiter sam, ki je obšhno g^vciil o velikem socialn^^m delu za Gorenjsko. Gcrenjska se bo v socialnem pegiedu povsem p.ilago'ila Nemčiji. Gauleitei- je napovedal razne ugodnosti z novo ureditvijo secialm^a zavarovanja, zvišanja dajatev v rentnem zavarovanju ter starostno preskrbo za vse delavce in n:anescenee KID. Petem se je vršilo veliKo zborovanje tu i na Javomiku, od k \iee «e je odpeljal Gauleiter v Gozd-Mai tuijek. kjer je obisk vi poučni tečaj za politične vodje. — žrtev koledarske nesreče. V Smait-nem po:l šmarno goro je umrl nedavno kurjač Jože Fr . ncel, ki je 17 let zvesto in vzc:uo opravljal službo v tekstilni tovarni v Ganieljnah. Nekega dne so je polja! s kelesem. pi je padel z njrga, ko se je zaletel v drugega kolesarja vozečega od n spretne strani. Navzlic težki peško T bi je se nekaj čnsa hodil v službo, potem ss je pa mera! zateči v zdravniku, šele ko se je njegovo stanje zelo poelabftilo, so g" odpeljali v bolnico na Golniku, kjer j- pa kmalu umrl. — Posvetovanje županov v Iv: n-u. V sejni dveram urada deželnega svetnika v Kranju se je vršilo eni d n p Devete v on je županov kranjskega okrožja. Prisostvovala sta mu tuli okrožni vodja Kuc.i in novi okrožni vodja za komunalno politiko Brett-sehneider. Deželni svetnik '.r. Skalka je pozdravi] ch i zrstepnika oblasti ter se zahvalil občinskim komisarjem za njihovo požrtvovalno delo. Občinrke uprave £o z.i.;j ^ : ganizii ane. Lamko leto je bi o V znamenju organizacije občinske uprave letos .'•o bila p v urejena razna gospodarska vprašanju r!x"in. Uveden je bil novi občinski red. K besedi se je oglasilo še več govornikov. Referent za kentrolo cen Zehner je rJlccno nastopil proti navijalcem can. — življenje in smrt. V Kranju je b lo v novembru roienfli 17 ctrok, novih gro_ b v j bilo na 10. Poročili so e Viktor Tj-fent z Mileno Auprich. Franc K n \c z Angelo Hv.'.sli, Janez atibel z Ang !o Ja-mer, Alojz We*t z Alojz jo LrOtrič, Franc Jonke z Angelc 0:tcrm-n. Anton Koko] z Ivano. M arijo Alojzijo Ramovš, Ecud~If V ibič z Ano špelič. Franc Daker z Marijo Lukan Pavel Lautnr z Ferdinando Giaco. me'li. Jjnez 2omer z Mirijo Mibelie, Stanislav Vuin k z Marijo šavs, Frane Gabrlč v Albino Srunik. Alfred Zach s Theklo Ev-srenijo Tho!ke. Vinc3nc Augu-tin z Ano Krajnik, Vladi lav Cel stma z Olgo Ki«.-vec. Janez G?i rm m s Tatjano Pevc m Jc^c sme č s Karorso Erman. vsi iz Kra-r t »V i 1 { f-f k £ki c i čiri so bili rojeni v novembru ?.Iarija KaJan v Dorfnjlh, Fr nčiska Jenko"v Godeš č"h. Pet » Bdr.ut v Dorferjin. Le poki Alić pri Sv. Duhu. Antonij? Gladek v Grencu Janez Pite v Skcfje Loki. Emiliji Ruper iz Sapotnice, Lee poki na Krajn:k iz Starega dvora. Ana Oman iz Zir.inc?. Franc Bertoncelj iz Vir-maš, St?n!slav Rup r \y- Grenca, Greta P^1-tek iz Suhe, Marija Goler iz G:dešU". n M ir'ja šnk iz Gabra. Umrli o pa Walter Jpibec iz Dcrfarjev, Matevž Ziher iz Skorje Loke. Janez Triler iz Grenca. Ma-rijrna Mlinar iz PapernicFranc Zoiko z Suhe in Mat'ji eCrman :z Pungerta. V občini Šenčur pri Kranju je b.lo v n vem'., u rojenih 7 otrok »mrli so pa Marija Prava iz Hrast ja. Miha Plevel iz Trate. Marja Koželj :z Mil in Marija Brollh iz Visokega. V Sclcah so b.li v novembru r j m 4 otroci, utnrli pa pa Urban Pavlic iz SeV. Marija Plajfer iz Lajš in Ignac Habjan iz Št. Lenarta. V cbčini Medvode so hi: v novembru 4 otr ci. umrli so pa Jera Cer_ tanec iz Sore, Matija Cvajner iz Preske Joiipina Koš nina iz Preske. Ivanka Bab-nik :z Ladje in Jakob Kopač iz Topola. V Domžalah je bilo v nevembru rojenih S otrok, umrl je pa carinski asistent Avguštin Leonhard. star 43 let, V Vodicah -=o bili v novembru rejeni 3 otroci, umrli so pa kmet Franc Gosar iz. Bukovice, star 50 "let, gospodinja Marija Sodnik r j Ratm« iz Bukovice, stara 64 let, Franc Delavec iz Vesc. star 3 cur, prevžitkariea Marija Debevec roj. Mrak iz Polja, stara 77 let, in vžitkar Jakob Vošič iz Celja, star 73 letč. Poročili so se Janez Vavpotič z Roza-lijo Bckalič iz Kosez. Franc Podgoršk z Ivanko Rosulnik iz Sela in Frani- Gubane z Ivanko Zumer iz Polja. V Litiji je bilo v nrvembru rojenih 12 otrok umrli so pa Marija Berdaj. iz Save. Anten Lamb^r-ger iz Brežic. Ludvik Kralj iz Brežic. Marija Zaje iz Zagraca. Valentin Povše iz Po-novič. Sil\*ija Pintar iz Ponovič in Katerira \\ hovec z H t:ča. V Radovljici so bili v novembru rojeni 3 otroci, umrl pa ni nihče, poročila sta se pa tovarniški delavec Franc Maselj in hišna pomečmea Fran-čška Pogačnik iz Brezij. V Kranjski gori v novembru ni bil rojen noben otrok, umrli so pa Neža Hrcvat roj. Robie. staia 78 let. Heib:rt Ehrnsberger star 1 leto, Andrej Mertel. star pol meseca in Marija Smolej. stara 62 let. — Poroke v kranjskem okr<>/.ju. V kranjskem okrožju so se poročili: pleskarski pomočnik Vinecmc Trampuš z gospodinjo Frančiška š:rcelj. oba iz Biod i, uiadnik Jože Novak iz Celovca z gospo- dinjo Justino fcnidaršič iz Sen;čič, eiektn>-monter Jože Ogrin s poljedelsko pom m nico Vido Kor šec oba iz Dvor ju. mizan pomočnik Anton Jesihar s hišno pomoči: eo Alojzijo Calež iz Trate, elektromont-V'ljem Bizant s his. ponacnieo Josipi m ■ Magister oba iz Gornjih Gamelj. tesar ki pomočnic Janez VerUc* iz Smlednika s t varniško delavko Frančišk > Palaeek Skamene, tovarniški delavce Frane B -necLkt iz skofjv* Loke i poijedeljako p -močnico Frančiško Cenčič iz Sele tovara -šk: delavec Valentin Vrhovnik |a ftuta poljedelsko ponuvnico AnUnijo \ li.iii \/. Doif-irjev. čevljaiski pcnocnlk Aut n .1 • rasa i gn^odlnjsko pomočnico Ano Ki- lan, oba iz Škofje L-ke, tesa.rski pamočn'U Maks Pfe;fer s poljeiielsko pOU emeo M rijo Pfeifer iz Zgor. gorice, kmet Pet« Tomažin s pol jedel ko pomoti M Bertoncelj. cba. iz Buko\ išve polj deli k-pom čnik Anton Rakove*.- | hišno pomOČm« co stanisi ivo TriUer, oba Is Dolenje vi-poljeke«i!o» Franca l'rcku. Misa Dušana m VazUrje R manove 20 kuncev in 1 kokoS. 2ivaH bile vredne 1650 lir. Obtožnica mu jc nadalje očitala, da je ncuuotmljeni i! po obtožnici trikrat zločinstvo vlomne tatvine po ?j 516. 1, in enkrat zločinstvo poskusa \lLiime tatvine po- 31. :n 316. Obtoženec ie priznal dejanja /e v preiskavi sc |e najprej B prekupčevanjem, ko pa SC mu ta p ni ubnesel, jc /.-.čel krasti. Spal je meil drugbn tudi na i^upi v Lichtcnturnmem zavodu, kjer ie odnesel 8 kuncev in 1 kokoš. BtH je precej neroden. Med p;,ri<'' sta mu p<;bei»nil.i c ni bil kaznovan. Na razpravi v sredo je napravil kljub tt.mu. da su '_ja nekatere priče /c'.> bremenile, ugoden vtis Za njegovo krivdo po < obtožnici ni nep ^rednega dokaza proti njemu govore m:do indici. sumljive okoinoa^i Iz niih bi bilo ?:eer im gOCe sklepati o nje-g i krivdi, prav take, pa bi bilo mogoče r'vierati iva podUa^j tnakih « ki !n;j>ti o krivili številnih bo^ morala -vdaj. Treba j«; bo noviti in raz' riti še v druge smeri Trud >e /r'-ča. *ai gre za mladega Človeka, ki ;c ni bil kaznovan Krivična obsodba, če ncfcfzcn bi ga mo^a dckoticno pogubiti Prve dni januarja je v Novih .lar-ab v kc nekaj (! i-'.'h fantov, ki so prej p pivali in se zubara''" v 'j- t:'ni. Obtoženec jc stai, k?> je bil epa žen b':zu hiše, v kateri jc bila ^uv f.ttfna. Priča, ki cfa je opazka pa je povedala, da je istočasno vidoSa tudi .;c nekega drugega fanta, ki je stal na -trehi stranišča ; leg bi"c. Ime'a je vti>. da Sta oba fanta na *tr'ži. V veži uo.tilne. ki jo je že pre-v/cma'a nova >i,-tMničarka. je bi'a tud: sku-p -ia fante v. V* bi mogli biti z feto upra-\ičen< Itjo OSUniljeni tatvine. Njega bremeni p: etebej samo to. tla je nekcp5 nasproti neki r riči iz\avil. da š je <-bx zenec rfjvedal. da je mis'i-1 na vino. ki so i»a t i 1 i dan p:l; pri lastnici hi-c. v kateri jc imela Krama*1 jeva svojo goatilno.Toda tudi če bi r-'Stp/eme nr">';l ni ukradeni Fižc4, jc go-t> ii v-i i rn. da b: zraven njega spadal na /;i4 /n ki« p sc kdo ki ima bržkone še boij k< m- to vest. Priča je sama oovedaJa, ta se ji zdela kot straži. 11 i *:'n:čarka s.vraž; obtoženca. To je povedala sama na razpravi. V takem pazpclo-ženju je prav lahko mogoče napraviti k i .i rudi nehote krivico. Previdni -t je t« rej zelo na mestu. V drugem primeru, ko jc b:,i»- ukradeno čevljarskemu mojstru Snoju 1500 lir. ie bilo < delavnici pet oseb. Naim-nj dve sta cna-ko sumljivi, če nc :c b-.-'j. Mojster je pustil denar v predala favalnega stroja. Medtenđ ko je b:i obti ženec navzoč vedno v družbi c!ri-;j:h. jc bi'a ena izmed takrat prisotnih r-seb v delavnici celo nekaj ča^i -a ura. Proti obtožencu naj bi c.e'. urila LapOJVed ekradenega mojatra. Ta ie namreč 6ee n«.-kaj ur opazil tatvino m p^ivka! o!>!o/enea in njegovefja prijatelja M. Očital mu ie. da mu jc on ukradel denar. ObCOŽenCC RMI |c dovoiat, tlu ga jc peeiakal. NaM jc pri njem JS5 lir. pri njegovem pa iateljai pa n 5. Vta ta, ki jo jc na ci pri .Lme/u. se mu N dc i sumljiva. Zakaj? ko je namreč v>bH;. | \ C -t:lm>. kjer je pretakal oba tania. i šal. kako je obtoženec dejal natakarici, naj mu cU s.um /a 7(1 cent«, zim. >v eifjarct, Čcd da nima več denarja. Prav tako k rekel dan prej nekemu tOvsrUu, ki pa je vpr če ima kaj denarja, da nima n č. Obtoženec jc pojaactS, tla jc bi! il.n ir. ki <»a jc iuh! mojster pri njem, njej! k'. c:im je tisto p polclnc zapustil delavnk . jc 0d$d v mcetO, kjer jc pffjjcfl dciar. ker ic pomagal trem ncm'kim izseljencem [ri se« litvi. Qa ni je prejšnji dan tlcjal. da nima ilenarja, tlasi jc imel 2<» I r, |c rod tehten vzrok. Vedel je, tla ga liočc vpracevaJ i »napumpati«, pa mu ni hotel n i 11 posoditi niti plačati za vino a*ti cigarete. Obtoženec ic krivdo dosledno tajil tuli v preiskavi. Priče, ki ao bile za^li'ane na razpravi, h ga sicer obremenjevale« ven ilar so bile to lc sumljive okoliščine, ki /a obsodbo ne morejo raclostovati. kil . k ri'lcc, bo sedaj pcjikusila dognati naknailna prci.-kava. Senat jc n.anreč «*voj:[ prci!'' orzarnega t«>ži!ca. da rrnc aadevo preiskrr- va'nemu vnl;i:ku. k; naj /asi- vse, k • m> b:li db čavu izvr-cnih tatvin v bli/Mi.. k.»- iiko b<> mogla nova pujslramu nad< Vna.lt i zamujeno, jc vpra.'anje. Da te OStail &t\'A\ tako- dolgo nerazčiščena, jc gotOVO WrX4( \ tem, tla ni bila prija\a o ta:\7i;. k' jo podala lastnica, takoj up\i\ i-nja preiskava bi bi'a nedvomno oAriUl, k tatovi skrili ukradeni tižel. P«i< enem tv-il nu jc bilo ž c prepo/no. a i: Dane**: Petek. 11. decembra: Dama/ DAN \ n \ J E V K I K E l> I T \ i Kino Matica: Pomladne vode Kino Sloga: Pia Tolom* jaka Kiiui I' nie-ii: 1 ' I m. tnisU;i ia/»|;i\.i Musit s., , j, j / ., , v Jakopičevem paviljonu Umetniška raiatnva iinuita Pavlevea v calet iji Obersnel Glasbena akademija 3 prvi ■ ob 18. v veliki KilharmoničnJ dvoiani DEt l U N i: IKK A II N i: l>anes: Di . Pa coll, lil' I 1 fi Hočevar. Celovška eesta 62, Gartus. MOftc — Zaloška cesta 17. Iz Sadnje Stgitj-srske — Novi srobovi. V Mariboru so umrl trgovčeva hčerka Alojzija Kranj c; stara 14 let. zasebna uradnica Olgu Sehrott. -tara 19 let |n zaka-Nem-Svedska-Dan- Rumunija-Hr- Budimpešti: Madžarska-Curihu: Švica-Svcdska Na'več tekem je igrala Nemčija, za njo na Hrvatska. V nemškem moštvu je edino vratar Jahn igral vseh 10 tekem. Najzanimivejše moštvo imajo Švedi. Nekateri ga imenujejo reprezentanca navadnih delavcev. Vrat ir Sven Berquist je delavec v r-.-' em skladišču, desni branilec Harrv Nil-sspn je tovarniški delavec, levi branilec P;!r:e I.c-ander pa je skladiščnik. DesnT krilec Erik Persson je drvar, srednji krilec Arvid Emanuelsson skladiščnik, levi krilec K. E Gralin pa je edina iziema. ker je uradrvk. Desno krilo Walte Martensson je zasebni uslužbenec, desna zveza Grehn delavec, srednji napadalec Gunnar Nor-dahl steklar, leva zveza Carlsson skladiščnik in levo krilo Nyberg gasilec. " Nekateri so sestavili tudi lestvico naj-h* Ijših strelcev na letošnjih evropskih r^eddrlavnih tekmah. Lestvica šepa v toliko, ker niso vse države, še manj pa vsi Teralci igrali enakega števila tekem. Vendar oglejmo si še to: 8 zgoditkov: Willimo\vski. VValter (Nemčija). 7 zgoditkov: Becker (Nemčija). 6 zgoditkov: Kappenberger (Švica). 5 zgoditkov: Cimermančič (Hrvatska). 4 zgoditke: W61fl (Hrvatska). 3 zgoditke: Lešnik (Hrvatska). Amado (Švica). Campos (Snanija), 2 zgoditka: Antolkovič. Pleše (Hrvatska). Bickel (Švica). Ferraris (Italija). Carlsson (Švedska). Notirao (Portugalska) itd. Tekme Nemčjie je gledalo skupno 342.000 gledalcev. Švice 215.000, Hrvatske ir.2.000. Švedske 158.000. Rumunlje 100.000. Italije 80.000. Francije 65.000, Slovaške 55.000, Bolgarije 45.000. Danske 38.000. Portugalske 25.000. Ker pa so posamezne države igrale razično število tekem, je pravo zanimanje razvidno šele iz povprečja. Povprečki pokažejo povsem drugačno sliko. Na prvem mestu je furia Espagnola-. na drugem pa S\ed:. Evo zadevnih številk: Španija (56.000). Švedska (56.000). Italija (40.000). -Danska (38.000). Madžarska (35.00C Nemčija (34.2000), Romunija (33.300). Francija (32.500). Švica (30.700), Portugalska (25.000), Hrvatska (22.700), Bolgarija (22.500), Slovaška (13.200). — Nogometno prvenstvo donavsko alpskega okrožja. Po dvotedenskem odmoru so se v nedeljo nadaljevale na Dunaju prvenstvene nogometne tekme donavsko alpskega okrožja. VViener Sportklub je gostoval v Gradcu in tamkaj premagal Sturm 2:1 (0:1). Največje presenečenje je bila na Dunaju vsekakor zmaga Austrie nad Ra-pidom. Austria je odpravila bivšega nemškega prvaka 6:2 (3:0). V uvodni tekmi je FAC premagala Admiro 3:1 (2:1). Tekma med RSG VVienom in IVackrom je ostala neodločena 2:2 (2:1). Vienna je premagala FC Wien 4:2 (2:2). — Rapid (Maribor) - Trbovlje 2:2 (1:0). Trboveljčani so se imenitno izkazali, ko so v nedeljo končali neodločeno svojo najtežjo letošnjo tekmo. Rapid je kakor znano na vodilnem mestu skupine B štajer- skega okrožja, med tem ko so Trbovlje jesenski prvak spodnještajerske skupine. Tekma naj bi bila razjasnila, kakšno je razmerje moči med obema. Neodločen rezultat je sicer tako razjasnitev preprečil, vendar je častnejši za Trbovlje kakor za Rapid. Za Rapid sta bila najprej uspešna Bodendorfer in Krainer, nato pa za Trbovlje Suster. — Zmaga celjskih tabletenistov nad graškimi. V nedeljo je bila v Celju prvenstvena tekma med moštvoma Celja in Gradca. Celjani so zmagali 3:0. Med posamezniki je Rebevšek premagal Lobeuei-na 3:0, Vrečic Hassvvalda 3:0, Vrečic Lo-bevveina 3:1 in Rebevšek Hassvvalda 3:2. V igri dvojic sta Rebevšek in Vrečic premagala Lobevveina in Hass\valda 3:0. — Tenis: Svedska-Danska 4:1. Švedska teniška reprezentanca je premaga v Stock-holmu dansko 4:1. Švedi so izgubili samo v igri dvojic. — Veliki Varadin jesenski madžarski nogometni prvak. Jesenski prvak v madžarskem hgaškem prvenstvu je postal Veliki Varadin. Enako število točk sta dosegla tudi Szolnok in Csepel. imata pa slabši količnik zgoditkov. — V nedeljskem kolu hrvatskega prvenstva je Gradjanski premagal ZET 5:0 in Concordia Redarstveni prav tako 5:0. DNEVNE VESTI Alfieri v Milanu. Italijanski | za plovni kanal Milan Po Cremomi-Po. Umi Eksc. Dino Alfieri ae Odobren je bil preračun za leto 1943. Na- LIUBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oh delavnikih v kina Matici in l nlonu: ob 1: Iti. in •»18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu l nion ob 10.30. v kinu Matic* in Slogi ob 10.. v v«ete t rob ob 1-I4.. 1-16. in 1.1S. uri KINO MATICA — TELEFON' I Odličen planinski film privlačne in globoke ljubezenske vsebine. Smučanje, špert! Pomladne vade Igralci. Gino Cervi, Mariella Lotti Krasni naravni posnetki! KINO IN ION — TELEFON SM1 Odličen film po Puškinovi povesti Dvoboj Glavni lg'alci: **osco Giachetti. Assia Nori« in drugi KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Velika zgodovinska drama na Trtomeiska Moževo ljubosumnje uniči življenje zveste žene V glavnih vlogah: Germana Paoiierl. Carin Tamberlani — Poslanik poslanik v Bet je med vožnjo iz Berlina v Rim ustavil v Milanu. V spremstvu nac. svetnika Peve-n Ilija je bil na sedežu Zveznega tajništva, kjer se je delj ča a razgovorj:il z Zveznim tajnikom. V vladni palači se je zadržal v prijateljskem razgovoru s prefektom Eksc. Ti.ngom. V palači Marino se je sestal z mlanskim županom in podžupane m. Razgovarjal se je ^ njima o aktualnih zadevah mesta Milana. — Na polju slave sta padla pešec Um-berto Fumagalli. rojen 1. 1912. rodom iz Carate pri Brianzi ter višji kaporal Renato Caragiola. Ooa pokojnika sta bi\ ala v Milanu. Fumagali je žrtvoval --voje mlado življenje na ruskem bojišču, istetam Ca-ragiola, ki je pokopan v kraju Ivancvskv v Ukrajini. — Neapeljski kardinal med ranjenci. Neapeljski nadškof kardinal Ascalesi je obiskal v raznih neapeljskih bolnišnicah ranjene meščane in meščan**..'1, ki so bili ranjen: oh prilik sovražneg: i letalskega napada na mesto Xeapelj. Kardinal Ascales! se je pomudil ob post.lji vsakega ranjenca ter z v akomur od njih prijazno razgovar-jal. Vsakomur je spregovoril teple izpod-budne besede in voščila za čim prejšnje okrevanje. — Velbloda dirjata po andri.jskili ulicah. Na glavnih ulicah Andrije sta se nenadoma pojavila, kakor poročajo Iz Barija, dva velbloda, ki sta pobegnila iz nekega tam taborečega cirkusa. Ljudje so se umikali velblodoma, ki sta pohodila in poškodovala dva dečka. Ob? dečka sta oba vznemirjena velbloda zaustavili ter se morala zateči v bolnišnico. Nekaterim pogumnim moškim se je posrečilo, d? so ju odpeljali nazaj v citku-. kjer so bili pravkar opazili njun pcbeg. — Novi predsednik genovske pokrajine. Skvadr:st Josip Saccaluga. predsednik pokrajinske zv.ze profesionistov ter umetnikov v Genovi, je bil imenovan za predsednika genovske p. krajine. Na to mesto je imenovan kot naelednk markeza Lambc Doii.\ — I/.pcdhtidr.;' besede lK)lognskega nadškofa. V bolognski baziliki sv. Petron:ja je v okviru cerkvene svečanosti spregovo-lil balognskl nadškof kardinal Našali! Rocca. Poudarjal je junaštvo italijanskih vojakov, ki umiiajo za Italijo, ki je trdnjava krščanstvi in civilizacije. Opominjal ja k duhovni edino ti vsega naroda. Zaključil je svoja izpodbudna izvajanja z poslom vBog Domovina in Družina«. Cerkvena slovesnost se je zaključila s posebno molitvijo za Kralja in Cesarja ter Duceja in s posebnim nadškofovim blagoslovom Oboroženim silam. — Štirje novi akademiki sv. Cecilij*'. Iz Rima poročajo: Ob 50-letmci izvoPtve ministra in srnatorja grofa di San Mnrtino za predsednika akademije i v. Cecilije, so se zbrali akademiki sv. Cecilije na glavni ekupščmi. Podpredsednik akademije je proslavljal uspešna prizadevanja grota di San Mart'no, ki si je pridobil šetviine zasluge za sloves in prestiž akademije, za napredek glasbenih študij ter za čudcv'ti razvoj mkide italijanske simfonične ifolc. Po odobritvi poročila o živahni delavnosti akademije v 1. 1941 42 je poročal predsednik skupščine, da so bili imenovani za nove člane akademiki Gu:.do Chigi Sara-cni. Josip Mule. Enij Porrini in Karel Zeohi. Zatem je priporočila skupščina mi-nistiu za ljudsko vzgojo imenovanje sledečih glasbenikov za nove akademike sv. Cecilije: Andrej della Ccrte, Vito Frazzi, Karo! Albert Plzzim in Faust Torrefranca. — cetvorčki v okolici Coma. V kraju Santa Maria di Rovagnate pri Comu je rodi la gospa Angelina Ferrario. žena Antona Colombo, zdrave četvorčke. Ma+i in četvorčki so čili in zdravi. Gospa Ferrario je imela že preje z"est otrok, ki so vsi ž'vi in zdravi. Ljudje iz ve okolice si prihajajo ogledcvrtt četvorčke. ki so deležni številnih lepih daril. — Zaključek Ga lile je vi j slovesnosti v Padovi. Dne 7. decembra t. 1. je poteklo 350 let. kar je imel Ga lil; o Galilei svoje uvodno predavanje na padovanski univerzi. Padova je hotela ob zaključku Galilejevih svečanosti prestaviti tudi spomin na ta zgodovinski dan. ko je zasedel padovanska v eučiliško stolico učenjakt ki je s svejim umom prinesel s*.avo tudi padovanski univerz1, k' je izbrala baš ta dan za svečan zaključek Galilejevega spominskega leta. Proslava tega zgodovinskega dne je bila v staroslavnem arhivu univerzitetne palače v navzočnosti predstavnikov oblastev, okademikov. vseučiPških profesorjev in dijakov ter številnih povabljencev. Naj-preje je -pregovoril rektor prof. Anti. ki je p udarjal pomen tega dne za miselni razvoj človeštva. Spominsko besedo je -mol prof. Hcrnvnij Troilo, ki je predava] o temi: Metafizika luči v Galileju . — Cene krvi. Iz Rima poročajo: Minister poljedelstva in gozdov je določil sledeče cene krvi domačih žival : surov; krvi je cena za kg 1.65 1 r. prekuhan^ krvi za porabo v živilsk,- industriji pa 4.25 lir za kg. <— Izpopolnitev načrta za plovni kanal Milan—Po. Pod predsedstvom podpredsednika senatorja Franca Rossija so se sestnli člani upravnega sveta Konzorcija dalje so člani upravnega sveta odobrit I sklep, da se izpopolni že obstoječi načrt za izgradnjo cmedenega plovnega kanala. I Stroški se računajo po novem načrtu na i pod^set milijonov lir. — Nemška počastitev italijanskega- ' znanstvenika. Ob 57-!etnici ustanovitve j Nemške kemične družbe je diuž-bin pr^cU j sodnik prof. Rihard Kubu imenoval štiri nove častne člane, med njimi prof. Petra Rondon'ja. ravnatelja Zavoda za splošno patologijo na milan ki univerzi. Počaščeni italijanski učenjak slovi kot izvrsten kemik in kot strokovnjak v vprašanjih pretvorbe beljakovinastih snovi, o čemer je spisal že številne razprave in publikocije. — število točk za pre&te odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine ter za zavese, zavesnice in blazine. Gle le števila točk, ki odpadejo na prešite odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine ter na zavese, zavesnice in blazine . o katerih je govor v ziporednih številkah 4 in 11 oddelka V. ministrske tabele A. se sporoča, da se za te predmete uporablja število točk. ki odpade na dotične tkanine po številu metrov, ki so bili uporabljeni za izdelavo teh prelmetov. Za te izdelke se torej pobirajo odre-zki z rimskimi ali arabskimi številkami glede na to*, kakšni odrezki odpadejo na tkanino, iz katere je izdelek napravljen. V veljavi ostane določba, da se bodo izdajale nabavnice z arabskimi številkr.ini za predmete po'.vržene odrezkem z arabskimi številkami, nabavnice z rimskimi številkami pa za predmete, na katere odpadejo odrezki z rimskimi številkami. — Razstava italijanskega tiska v Ovie. du. V organizacij Italijanskega kulturnega zavoda je bila otverjena na oviedski univerz: razstava italijanskega tiska, ki je vzbudila živahno zanimanje. Slovesni otvo-r.tvi so prisostvovali predstavniki ovied-skih oblastev ter kulturnih in tiskovnih ustanov. — Italf.ianski violinski virtuoz koncer-tira po bolgarskih mestih. Dne 12. novembra je prispel iz Italije v Bolgarijo sloveči violinski virtuoz Karol F. Cillario. Odtlej je mel nešteto koncertov. na katerih je izvajal predvsem Tartan je ve in Pa-ganinijeve skladbe. Doslej je posetil že skoraj vsa večja bolgarska mesta. V Sofiji je večkrat nastopil In je bil deležen navdušenega priznanja. V kratkem bG odlični •italijanski virtuoz zaključil svojo izredno uspešno koncertno turnejo po Bolgarski. — Kiparska razstava v Florenci. V prelepih dvoranah in sobanah palače Vechhio v Florenc" nameščajo izbrana kiparska dela za nacionalno kiparsko nagrado »Dona- j tello«. Skupno je bilo stavljenih na razpolago 200 kiparskih del. 2irija je izbrala 200 kiparskih umetnin, ki pridejo v po-štev za nagrad tev. Objava nagrade b0 v nedeljo ob prilik; svečane otvoritve omenjene razstave. V dvorani Gigli bo poseb* ! na spominska razstava v počastitev spomina ocP.ičnega florentinskega umetnika Josipa Graz osija. — Nagrajen; števjlnj družini. V prostorih prefekture v Rimu se je sestala pri- ' stojna komisija, da sklepa o podelitvi Du- : cejeve nagrade najbolj številnma rodbi-nama. Nagradi bosta izročeni ob 10. dnevu matere in otroka. Izbran? sta b:Ii druži- i ni delavca pri drž. železnicah Likurga Bat- j tistnija in tehničnega agenta v finančnem ministrstvu v Rimu Srečka Vasale. Batti-stlniju je rodila njegova žena Pasqua 12 ; sinov, od katerih jih je bilo rojenih osem po 28. oktobru 1932. Vasalu pa je rodila njegova žena P ja Bertognolli osem sinov, j Vs: so živi, vsi so bil,- rojenj po 28. oktobru 1932. — Velik uspeh italijanskega glasbenika j v Berlinu. Te dn,- se je predstavil odlčni talijanski glasbenih Viktor Gui berlinske- j mu glasbenemu občinstvu skupno z zna-n:m čeiistom Henrikom Mainard jem. Iz- ! vajala sta Beethovnovo drugo simfonijo. I Respigh:jeve Rimske pinije<. Havdnov j Konceit za čelo in Franckov Preludij. Ber- ' linska glasbena kr tika zelo visoko oce- | njuje reprodukcijske kvalitete italijanske- ; ga mojstra Viktorja Guia. j — Registracija otroških igrač ukiniena v božičnem času. Agencija »Agi« poro- i ča' Korporacijski minster je dovolil v razdobju božičnih praznikov ukinitev re- j gistracije o oddaji katerekoP vrste otroških igrač. Ta ukinitev registra- | cje je priznana za čas od 1. decem- i bra do 15. januarja 1943-XXI. Vpisnik o Oddaji mora biti skupno izpolnjen v na- ; slednjih petnajstih dneh po zaključku do- j voljene ukinitve, to je do 30. januarja. — Gozdno premoženje nove Albanije, j Kakor je povzeti iz gospodarsko fnanćne- i ga dopolnilnega vestnika agencije • Agit znaša sedaj gozdna površina v nov; Albaniji okoli milijon in 30.000 hektarjev, to je 33 odstotkov vse albnnske površne. Toda če se upošteva, da je površina 600.000 ha godna tudi za pašo. ostane še 700.000 ha. Če cenimo povprečno letno potrošnjo lesa vsakega prebivalca na 10 m. stotov lesa, potem je treba računati z letno potro?- de sedaj povprečno 2.8 kub. metrov lesa. Prizadevanja gozdnih strokovnjakov gredo za tem, da se pogozdovanje pospeši in da se poveča količina lesa na ha od 2.8 kub. metrov na tri kub. metre lesa. Na ta način b' se letno pridobivanje lesa povečalo na štir- milijone kub. metrov, kar pomeni dvojno množ no sedanjih potreb glede lesa v Albaniji. — >Sadjar in vrtnar«. Pravkar je izšla, dvojna, 11. in 12. številka, glasila Sadjarskega in vrtnarskega društva. S tem zvezkom je bil dostojno zaključen 29 letnik časopisa, ki je zlasti v teh časih zelo potreben, saj sodeluje pri reševanju pomembnih prehranjevalnih vprašanj in izpopolnjuje strokovno izobrazbo vrtnarjev in sadjarjev, zlasti tistih, ki se posvečajo tema strokama praktično v mestu. Vsebina zadnje letošnje številke je zelo bogata in sadjarji in vrtnarji jo bodo prečitali z velikim zanimanjem. Objavljeni so naslednji članki: s Rdeča Nina■ (opis dobre, za naše kraje priporočljive hruške!: Eli-1 za Rathke — lepa in rodovitna okrasna jablana (M. Humek); »Najboljša poletna ! hruška-' (viljamovka — I. Stupica); Ka-j ko se razlikujejo češplje od sliv- (H.); i >: Sadni vrtovi« (Fr. Kafol): Sgaravatti — največje italijanske drevesn:ce< (C. J.); >Kako vzgojimo goščo < (J. G rum): Rjavi i hrošč d. Stupica; »Vrabec — škodi ji vec« , (M. Humek): »Noša tla« (inž. S. Gorup); Učimo se iz izkušenj minulega leta!*; ^Shranjevanje vrtnin v kleteh« (Anica Sušteršič); «Božji les ali božje drevce (inž. C. Jeglič); 'Ko drevje ogoli« (C. J.): , »Kaj bomo delali v decembru«. Številki , je priloženo kazalo za pretekli letnik. j IZ LJUBLJANE —Ij Danes še gostejša megla. Včeraj n -j smo upali, da se bo megla razpršila, tako I je bila gosta, vendar je solnce posijalo že j pred poldnem. Popoldne je blo zelo pri-; jetno na prostem in toplota je dosegla 7°, ; kar je nekaj izrednega za december. Seda-; nje toplo vreme imenujejo ljudje vreme j babjega leta. Ko bi dopoldne ne bilo megleno, b| se popoldne še mnogo bolj ogrelo ob tako mjmem vremenu. Toda prav zaradi tega, ker n; vetra, nas zagrlnja tako gosta megla. Davi se nam je zdela še gostejša kakor včeraj, kakor da je bilo mesto zavito v- vato. Dopoldne je bilo zaradi, megle delj časa mračno kakor včeraj. Davi je bilo malo hladneje kakor včeraj zjutraj, vendar ni bistvene spremembe v temperaturi: današnja minimalna temperatura je znašala —4.3°. Zračni tlak je začel po-časj popuščat,- in morda se ne bomo veG dolgo veselili solnca. —lj Ribji trg. Razen prekajenih slanikov in skuš, ki so stalno naprodaj, ob petkih prodajajo tudj polenovke in sicer male, ki so po 32 L. kg. Še vedno so naprodaj domače belice, ki so po 26 L. Odjemalci rib so stalni, čeprav jih n; posebno mnogo. —lj Glasbena akademija. Na sporedu današnje javne produkcije so skladbe Ipav-ca, Deva, Cajkovakega. Bacha, Beethovna, škerjanca, Verdija in Chopina. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. Nastop se vrsi v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 18. uri. —lj Raz. tava Mu&*£—Sede j—Zonic v Jakopičevem paviljonu je zaradi svoje pestrosti in raznolikosti privabila že mnogo občinstva. Razstavljenih je nad 60 de*. °lj» gvašev, risb in lesorezov, kompozicij, portretov, tihožitij in krajin. Posebno pozornost vzbujajo Zoničeve ilustracije Njegoševega Gorskega Vijenca. —lj Krvne transfuzije. Število razpoložljivih kridajalcev se je skrčilo. Da bi se potrebnim bolnikom vselej lahko nadomestila kri, se vabi občinstvo, naj priskoči na pomoč. V poštev pridejo polnoletne, zdrave, zlasti boljše hranjene osebe. Potrebne preiskave se vrše vsak ponedeljek do 30. ure na I. kirurg, oddelku splošne bolnišnice. Dana kri se honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico. Opozarjajo se tudi vsi, ki že dajejo Kri, da so vse legitimacije neveljavne in da po ponovnih preiskavah dobe novo legitimacijo. —lj Tudi za psn Ob zakl ku preg'eda .ie da: Zvezni tajnik nai •>! *i za nadaljnje delovanje. — \u\i pr« *!*.!-.Id i U pnkrajiiiHkej;a odborn .)('oni■,. Na predi g Zveznega tajnika v Triestu je Imenoval Stranki T.:.!iik ftn'd i Ivana Lorenzoluja, roj. l**9a\ vojnega prostovoljca vpisanega v PNT od «•. m src s 1925. za predsednika pokrajinskega odbora CONI-ja nam^stu d tedanjega predsednika prof. Fausta Far:i£um\ Zv.zm t.Miik ^ ji pref. Farujuni iskreno z navalil za DJjegOVo delo. ki ga je bil *.zvišil kot predsednik omenjenega odbora. Smrt starih Trifstiiue\. Umrli BQ te dni v Trieatu 7Uetna Marija Pertot-fkiatc, 6o!etna Marija Sosle, 70teain Karolma st bel-Grhec. Slletna Katarina 7. \ .\ BSletna Ivanka Babic, 741etna .Tulita N uei k«»i n. feOletna I-ianOiška Caiban. T9ktlll fttsi VB CVoiea, 75 letni L^eopotd Bekai In 73tetni Ivan Lini. — Portk-ili %n %e v Tliotl I lufei Prane ogrLzovic in gospodinji Onorina Maiin- ribiC^ Karol Deklev.i m zasvbnU.i Albina Starec, mehank Rihard Trampius in j; jsrn»-dinja Praneiška Slavee. mehanik Mario Pa-hor in zas^bnica Zofija Koma*, m ..iyi 11.,<■.• Berhard Trasehi in inadniea An;.-a Blatan. — Gledališke novire Vi Triesta. \ \ - dij^vem gledal ^ču opri zarja aa E^e« trone komedijo »Papa Lebonnard . V P"_ liteama Rossetti gostuje skupna Da\ar-rini. ki uprizarja razne veseloigre ter druge zabavne točke. — Smrt starih TrieM;mev. Te fin, so imirl v TriestU 53 letni Domini : Fonda. t>0 1etni Aleksander Cbie. 87 letni K. Pregarz, 60 let ni Karol Pipan. M letna Marija Vale c. 61 letna Karmv g U lOV 67 letna Ma:;ja Troha-Grom — Poročili so se v Tre>:.; meha Gucltiero Parove] in zasebnica V trijj Ceniaz. gc^t lničar Ouerrino Blsaco ia spodinja Emilija Bertoc. — Filmske matineje« V nedeljo §e pri« čnejo v okviru italijansko nemškegs »dr -zenia V Triestu fian.-kc mat :\v v. k\ b»>d » v dvorani Impero v ul!q BattittL Pred stave bodo brezplačne. — Razvoj dalmazijske umetmu»ti. 0 e temj bo predaval dne lt>. decembra prof. Alojzij Crema, Kr. komisar za staro/tnos«i ter spomenke in galerije V Dal naziji. • prostorih pokrai nskega Združenja profesionistov in umetnikov. Predavanja te bodo udeležili predvsem v TriestU biva < I Dalmatinci. — Vsak dan nezgode. .V- letna gospod*- nja Elizabeta Del Motite i uljce Torriceili je parla po stopnicah in si zlomjjai desno nogo. Na desnem kolku se je poškodoval pri padcu na dvorišču 68 letni Anioi 91 — liar iz ulice Campanelle 237. Desno oSu) so ranili kovjnskj drobe 32 lelnđrnu Karlu GodHni. ko je delal ob pristun;.. ^jei se zdravita tudi 30 letna Gizela Stoico. k; ima poškodbe na obrazu od udarcev, ter 41 eltna Josipina Bateani. k ima rane na levi nogi od brc. — Pustni presledek v Filodrammaticti. V triestinskem Filodrammaticu uprizarjajo sedaj novo komedijo M. Marcelli Pustni presledek*. Sodelujejo člani in članice trir-atin=ke odrsk? družine. Tudi vanjetejsk-in baletne tečke vzbujajo obilo priznanja — Umrii so te dni v Trieatu 61-letna Barbara Zupanc-Knez. 381etni fttefan Le-ghissa, 9i-letna Ivanka Tomazic in triletna Pavla Ktamer. njo 2.300.000 kub. metrov drv. Na h?, pri- i B*e pripravile marsikoga, da vrtnar! in se TOLAŽBA — Jaz sem motal žrtvovati za svojo ženo vse svoje premoženje. — Mene je pa spravila moji ob pamet. — No, ti si še dobro odrezal. IZKUŠENOST — Ali poznaš film Zelje lepe fcene?« — Filma ne, pač pa želje. CLSTOt A Lastnica prenoće valnice poučuje novo sobarico: — Zapomnite si, da se pri nas posteljno perilo vsak dan menjr. Perilo iz srH>e 1 pride v sobo 2. ono iz sobe 2 pi v sobo 1. ZANESLJIV ZNAK — Kako si pa opazil da je pidla tvoja žena iz avtomobila? — Ker je postalo naenkrat v njeni vse tiho in mirno. POPOLNA SLOGA — Ali se dobro razumeta z /eno? Ona igra klavir, ti si pa povsem nemuzikali-čen. Po mojem mnenju mora to vajino slogo motiti. — Niti najmanj. Hudo bi bilo. če bi bil jaz muzikaličen. Mali oglasi GOSPODJE, POZOR! Klobučar n* >PAJX-Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva VaS klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica, haloga novih klobukov. — Se priporoča — Iludolf Pajk, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 3S. Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. ALJ RES S t NE VESTE, da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi ? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni od-Jelek »Slovenskega Naroda« k> Vam bo s 'enfntin oglasom Izpolni! fcetj ) Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, petek, 11. doceinfera I912-XXI ŽgasiJ® In angleška feolszen, rahitida Ta nevarna bolezen se je razširila v Evropi, ko je bila Iz Anglije prenesena žganjekulia Ljubljana. 11. decembra V mestih je precej rahitičnih bolnikov; PT3.} bi bilo đa i b.lje ocžnalj nevarno bc'ezon. predvsem, kaj jo povzroča. Znana it - «o' vsaj po Imenu - gleška bolezen, a žal se morajo z r-.io seznaniti tuđi številni nesrečneži, ko obole. Pravi n- crik: \. meščanski ~.roei. -.z: postanejo žrtve 'ic-..ciravcq:i življenja v n»^>lih. * čeprav*:; i |:*enrari-. n pomanjkanja senca. Kakor navadno pri avitaminozah je tudi zdravi jen ie angleške bolezni I r>a rć*iše kak t preprečevanje. Pomar.jkanje vitamina D usodno Pomanjkanje vitamina D v prehrani se hado maščuje ter povzročn i:vvarn* avitaminoze: rahitido, tetanijo ali mehko-kestnos«. Rahitida ie mendu ir.-^d avito-m nozami najbolj i: « -a bolezen, iti so jo pcznali že. zdavnaj, preden -o ki v* ie i o \ itaminih. Tedaj. ko veda o Vitaminih n; bila razvita, seveda niso mogli vedeti, kaj povzroča angleško bolezen, i mene veli 50 jo angleško, ker se }e \ r:vr:.p: razširila bolj. ko ie bila uvedenit po angleškem vzoru tud; na celini žganjekuha. Ugotovili so lahko, da je bolezen v nekem odnosu z uživanjem žganih alkoholnih p:- ! jač. Toda dokler n: bi! proučen vitamin j D, so lahko le ugibali, kaj povzr >ča bolezen Obilica vitamina D v naslednjih živilih Vedeti moramo vsaj. katera živila vsebujejo mnogo vitamina D. V tem pogledu je surovo maslo posebno dragoceno živilo. Prav tako imn seveda tudi mleko mnogo vitamini D. Vsebuje ga tudi jajčni rumenjak. Mnogo vitamina je v žitnih k:icah in kvasu. Precej vitamina D vsebujejo gobe. Zaradi obilice vitamina D bi morali zlasti ceniti tudi jetrno olje morskih rib. n. pr. tuna. Precej vitamina D je tudi v jetrih slanikov in sardel. Med sladkovodnimi ribami prihaja v postev t .-'kur: v njegovih jetrih jc precej vitamina D. Morda boste zdaj laže razumel-' zakaj zdravniki tako priporočajo ribje olje bolehnim meščanskim otrokom. Ribje olje namreč vsebuje mnogo vitaminov A in D. Vendar vitaminov ni vedno enako v vsakem živilu, odnosno zdravilu. Tako se ribje olje precej razlikuje po kakovosti. Prav tako n; vedno enako mnogo vitaminov v mleku. Količina vitaminov zavisi od kakovosti krme. Tako je mleko krav. ki se pasejo na planinah, mnogo bogatejše na vitaminu D kakor mleko krav, ki jih krmijo v hlevih ali ki se pasejo v dolini. V splošnem pa v mleku in maslu n: nikdar toliko vitamina D kakor v ribjem olju. Tako je v surovem maslu 100 do 200 krat manj vitamina kakor v ribjem olju. U'iravijoličasti žarki in vitamin D Nastanek vitamina D je v neposredni zvezi z ultravioličastimi žarki. V rastlinah je vitamin D še nerazvit, odnosno v predhodni obliki, kot provilamin. Tako vsebuje tudi sociie precej provitamina D. Govedo, ki se pase, sprejme provitamin s travo. Toda ne le provitamin; vedetj moramo, da se provitamn pretvori tud j v rastlinah v vitamin pod vplivom ultra-violičastih žarkov. Znano je, da ultravio-ličasti žarki v nižjih legah ne morejo prodreti tako lahko do zemlje kakor na planinah. Zato rastline (trava) v dolinah ne vsebuje toliko vitamina D. Ultravioličasti žarki imajo dolžino 260—313 metrov. Marsikdo dobro ve. da ultravioličasti žarki ne vplivajo le na življenje rastlin, saj je občutil, kako blagodejno ga je grelo sonce na planinah — včasih je pa bilo tega blagoslova celo preveč, ker koža ni bila le ogorela. temveč tudi opečena. Primerna merica ultravioličastih žarkov je pa organizmu zelo koristna. Ti žarki spre-miniajo v podkožnem tkivu provitamin v vitamin D. Provi*amini D so sterini. 2i-valske in človeške imenujejo zoosterine. ra tlin ke na fito-tci "ne. Med zoosterfni je posebno pomemben holestrin. med rastlinskimi pa naj omenimo ergosterin. Iz sterinov pridobivajo vitamin D umetno. Iz ergosterina pridobviajo čisti vitamin v obPki kristalov, iz ribjega olja pa v obliki olja. Več vrst vitamina D Vitamin D se deli v več vrst glede na svoj nastanek. Sterinov, ki so provitami-n1. ali predhodna oblika vitamina D. je več vrst, zato je razumljivo, da je več vrst tudi vitamina. Strokovnjaki dele, odnosno imenujejo posamezne vrste različno. Razlikujejo tudi med podvrstami vitamina D in dognali so. da nimajo vse podvrste enakega učinka kakor vitamin D -sam na sebi. Morda v?s bo zanimalo, kako nastaja vitamin D iz ergosterina. Frgosierin se najprej spremeni v lumi-sterin. Nadaljnji razvoj je: protachvsterin — tachvsterin — vitamin D2. Iz vitamina D2 so pa še razvijejo: suprasterin. toksi-sterin in suprasterin 2. Vitamin D2. ki se razvije iz ergosterina (po obsevanju) imenujejo ponekod tudi kalciferol. lamina, temveč tudi tistih hranilnih sne-vi. ki so potrebne, da organizem lahka vsrka vitamine. Tako so n. pr. za vsrkali ie vitamina D v črevesju potrebne tel-šce Avitaminoze zaradi pomanjkanja vitamina D nastopajo najbolj pago^to spomladi in pozimi, kar je razumljivo, ker pozimi organizem najbolj pogreša sonca. V tem se nam pokaže izredni pomen ob- ~ , . . m _ sevanja z umetnim višinskim soncem . Z2K2J j Z Vitamin D potreben j To obsevanje je pa potrebno pod zdravniškim nadzorstvom. Kako soeznamo angleško bolezen Rahitičnega otroka, ki ga je bolezen že precej zdelala, prepoznamo na prvi pogled. Značilna je zlasti glava rahitičnega bolnika. Sploh nastopa večina bolezcn-skih sprememb pri tej bolezni v glavi. Prcdčeluistnieu in čelnici postaneta oglati in lobanja je štirioglata. Spremeni se pa tudi prsni koš, ker se hrbtenica ukrivi in vbočijo ali izbočijo se stene prsnega koša. Tako spremenjeni prsni koš imenujejo glede na obliko: vdrte prsi, kokošje prsi, čevljarske prsi itd. Rahitični bolniki so tudi grbasti in izboči se jim trebuh, ker so čreva napihnjena. Ker so kosti mehke, se tudi stisne in splošči medenica. Okončine se skrive, bodisi navzven ali n;.vznoter. Včasih se tudi razvije dvojno sklepi e na kolenskih sklepih. Rahitični bolniki imajo tudi slabe zobe. Bolezni se navadno pridruži tudi slabokrvnost. Bolnik trpi zaradi prebavnih motenj. Večkrat je živčno razdražen, včasih pa tudi duševno zmeden. Anr1eška bolezen je tem bolj nevarna zaradi aga, ker je bolnik oslabel in se organizem ne more upirati mnogim drugim boleznim. Za to boleznijo umre mnogo otrok, a matere pogosto niti ne vedo, za kakšno boleznijo je trpel otrok. Angleška bolezen pobira že dojenčke. Sleherna mati, predvsem v mestu, bi morala biti primerno poučena o tej bolezni, da bi varovala otroka čim bolj pred njo ter skrbela za čim pravilnejso njegovo prehrano. človeku Raziskovalci so dc^nr.li. da je vitamin D potreben človeškemu organizmu neobhodno. Brez primerne količine tega vitamina *c!o r.c more sprejeti med preasnovo apna. Vitamin D pospešuje v črevesa oksidacijske procese ter vsrkavanje i.pna. Tzredno pomembno nalogo prevzema pri .- -tavi in razpadu kostne sestavine. Najpi icnabnejše je morda, kar moramo vedeti o tem vitaminu, da pospešuje tvorbo kosti Ie v pravilni količini: če je vitamina preveč, učinkuje nasprotno, to se pravi, da razkraja kosti. Kakor rečeno, pomanjkanje vitamina D povzroča angleško bolezen. To je otreška bolezen, med m ko pri odraslih nastopa tetamju. Toda z.» tetanijo trpe tudi otroci. Razen tega pomanjkanje vitamina povzroča meh-kokostnost. Ni rečeno, da se te avitaminoze razvijejo le zaradi pomankanja vitamina Bolezen nastopi tudi. Če organizem prejema premalo apnenih spojin. Ra-zen tega je hrana lahko dovoj bogata na vitaminu D. a vendar človek oboli, če je onemogočeno, odnosno ovirano vsrkavanje potrebnih snovi v črevesju. Zapomniti bi s" pa morali zlasti, da obolevamo za avitaminozami, če predolgo pogrešamo sonca. Povedali smo, da se provitamin spre-minja v kožnem tkivu v vitamin D pod vplivam ultravioličastih žarkov. Meščanski otroci pogosto pogrešajo sonca, zato tudi obolevajo bolj za angleško boleznijo kakor otroci na deželi. Pomembno je tudi. da hrana vsebuje, ne le dovolj v:- SPOMIN! NA iVANA CANKARJA Ob 24 obletnici njegove smrti Ljubljana. 11. decembra Ivan Cankar je bil stalni feljtonist • Slov. Naroda ter je v teku časa po dr. Šlc-bingerjevi Enciklopediji napisal za ta list 160 listkov, zato naj bodo te vrstice v njegov spomin ob 24. obletnici njegove smrti v j Slov. Narodu«. Prvič v življenju sem videla Ivana Cankarja na sestanku z An'co Luš:novo in to je bilo leta 1897 ali 1898. Takrat sem bila učenka meščanske šole pri uršu-iinkah. Anica Lusinova pa je bila eno leto pred menoj na isti šoli. Med^e nisva govorile do takrat, ko me je zanesla pot po opravku v Šiško po stranski progi v Tivoliju. Ko sem po prekoračenju železniškega tira zavila na desno, sem opazila Anico Lušmovo z nekim fantom in ta je bil dijak-realec Ivan Cankar. Med nami. gojenkami uršulinske šole, se je šušljalo, da hodi Lušinova s Cankarjem, ki je bil že takrat med dijaškim svetom kolikor toliko znan. Anica in Cankar sta stala pod drevesom, obrnjena proti cesti. Ko sem prišla mimo, smo se pogledali, a ne pozdravi!'. Lušinovo sem poznala, zato sem za hip pogledala Cankarja, ker me je zanimal. Njegov izraz obraza je bil prav tak, kakršen ie na neki sliki v j Dom in svetu« letnik 1919. ki mu je posvetil celo številko. Bel ovratnik je bil nizek in v tem se je zdel vrat daljši. Tako sem j srečala Cankarja prvič. Seznanila pa 1 sem se z njim. L 1907. Marija Furlanova je bila prijateljica I I ušinove. pa je prestopila iz uršulinske i šole na šentjakobsko, ki je imela tisti čas J svojo šolo na Vrtači. (To je bila popotres-na doba, ko so redut podrli.) Z Marijo Furlanoov pa sem bila jaz znana ter sem hodila na njen dom v sedanjo Glinško ulico v Garbajsovo hišo. Nekega dne je prišla k meni in mi rekla, naj grem z njo k Anici Lušinovi, ki je stanovala v Ko-lizeju. Sle sva in našle Anico in njeno sestro Minko doma. Družina Lušin-Pelan je imela večsobno stanovanje z okni proti Tivoliju. (Anici in Minki je mama umrla, oče se je drugič poroci!, umrl in vdova se je drugič poročila s Pelanom. Iz tega zakona izhaja učiteljica Herma Polan.) Obe sva bile prijazno sprejete in takoj je začela Minka pripovedovati, da je Anica spisaia črtico o Cankarju in pripomnila, da je po pratiki iskala primernih krstnih imen za osebe, ki so prišle v postev. Anica pa je pripovedovala, da je črtici naslov7 ^Pevec-% podpisala pa se je Marta Flotovv. Minka je mnogo govorita o Cankarju, Anica pa je povedala, da je nesla črtico > Pevec < v uredništvo i Slov. Naroda«. Narodna tiskarna je bila takrat na Kongresnem trgu. in sicer poleg lekarne Babovec Anica je bila takrat prioližno IPietna mladenka, zato si ie nadeli paj-čolan čez obraz, da bi izgledala starejša pri gospodih v uredništvu. Leposlovni del »Slov. Naroda« je takrat urejeval Fran G c veka r. Anica mu je izročila ^vnjc.ia ■ Pevc? . nakar je smeje vprašal deklico, kolika je stara. ; Osemnajst let.<" »Po pajčolanu da. po obrazu ne!<; je odgovoril. Zdi se mi. da je »Pevec« izšel, trditi ne morem, a vredno bi bilo pogledati v tiste letnike »Slov. Narodp-. V Erotiki je napisal Cankar: V palači Venezia: Duee sprejema poveljnika iirossija in posadko njegove podm »Ano sem ljubil kot ženo, Minko kot otroka.« Anica je imela eno roko v prstih bolno, da je to rada skrila pod rokavico, Minka pa je imela bolno nogo. da je s te-žčvo hodila ter je vedno držala roko na kolenu. Anica je bila učiteljica na o'aicr-skem, kjer se je poročila z učiteljem Bre-gantom. Minka pa je bila uradnica pri fa:ančni d :cijL Poročila se je z nekim irženjerjem ter je kmalu umrla. Obe sestri sta bili lepi, posebno Minka, in ni čudno, da je Cankar obe rad imel. a vsako po svoje. Kadar sem v življenju mislila na Anico in Minko. se mi je vedno dvignila Cankarjeva pojava nad zemljo, oziroma vsakdanjost, ko sem upoštevala zverižene prste Anice in bolno nogo Minke. Ze kot dijak je Cankar zašel v družbo in ljubezen dveh sestra, katere je u-^oda prikrajšala na zdravju udov, a Cankar se ni oziral na to, iskal in našel je v obeh le srce in dušo. Ze iz dijaka Cankarja odseva Cankar-človek. V »Vinjetah« je zapisal: :>Neprijetno je, če nima človek kruha, jaz vem to tako dobro... Toda za svojo osebo moram reči, da me vznemirja mnogo bolj strašno duševno uboštvo, ki je razlito ko umazano morje. Pri ras ni nikjer ne duše ne srca.« Tc dvoje je Cankar iskal ;n njemu je manjkala vse življenje prava vodi'na ženska roka. Zapisal je v Mojem življenju«: ^Umetnik je tisti otrok, ki poje v gozdu, da ne bi skoprnel od strahu.^ Ta klasik romantičnega simbolizma, ki je hodil skozi življenje sam, je bil otrok, velik otrok, ki je pel od groze v bridkem življenju. ■Kako so me gonili kakor psa in tepli me, otroka, kakor vola pred plugom! Da ne mislim čisto nič, kako sem svojo prvo kri prelil, " Kako sem stopi prednje s čistim srcem, pokazal jim. umetnik, svoje srce in so pljuvali nanj! — « Vse bridkosti življenja so šle mimo njega. V »Slov. Narodu« z dne 19. febr. 1910 je zaključil črtico »Sveto obhajilo« spominu svoji materi-mučenici: >0 mati. zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju.« Po Ivanu Cankarju poveličani materi, katera nam ga je dala, in njemu v spomin ob 24. obletnici smrti sem napisala te vrstice. Mara Tavčarjeva. hala. Poizkusila je svojo arečo drugače ter zahtevala odikod ino v dolarjih v približnem iznosu milijonu lir. Seveda ni Imej ubogi John niti sence milijona. Ni mu pr. „ ostalo drugoga, n.go da e P >bota s ziročenko in da stopi kot 754etnlk pred oltar s svojo Glorijo, ko mu ni b lo 1; t ml -deniču do tega. Tako jl> konč a zmagal* ljubezen 701ctne zaročenke. Samci in selice Izgut - fflffarT Iz Sofije poročajo: Ministrski sv t j-i odobril zakon, ki določa, da bedo mor. !i zapustili javno ali zasebno iluzbo vi n. I 27 let stari državljani, moški in Ženak . ki so nepoix>čeni. izvzeti so od ki bi pe poročili v ča u 18 mesecev. Razen tv>ga j'm bo zabranjeno vsakršno d;lovanje v trgo-; \ini. industriji ali kater koli drugi stroki, a slušatelje vsoue šč je postavljen rok d > 30. leta. Razen tega je bilo ' klenjeno, d l se bo pobirala cd neparoč reev posebca davščina. Neporočaai. ki b .po < i roku ne zapustili službe, bodo kaznovan! i visokimi globam'. Podjetja ki se bodo pregrešila proti določbam navedenega zakon i, bodo zaprta. Zakon predvideva za one, k! se poročijo, razne olu.s.a.v: o i • davčnih obveznosti, nadale .;• ,; > pri rojstvu prvega sina, odlikovanje za matere, olajšave pri voznni, šol ke ugodnosti, ugodna posojila mladopoTOoencem, i va v d> Betih letih. Nemčija čo&avlja H knsetijske s!rs];e Prizadevanje rumunske vlade za p -vzdigo kmetijstva se kaže v vodno večji mehanizaciji poljedelstva in uvažanju kmetijskih strojev. Lani jo uvozila Rumu-nija iz Nemčije 1000 traktorjev, 20.000 plugov, 4000 sesalk, 2000 strojev za žet |e, lo.ooo bran in 2000 mlatUnic v vredno ti ene milijarde lej. Letos pa je uvozila 2814 traktorjev, 40.000 plugov, 1500 sejalk za žetje, 2230 strojev za žetje, 250 strojev za sortiranje žita, 30.500 rezali; z:i reznica, 9200 bran, 250 mlatilnic, 200.000 k-s, 250.000 srpov. 190.000 lopat v skupni VTC nosti 2 milijard. Za prihodnje leto je naročila v Nemčiji za 6 milijard 1H itroj v in orodja. Investicije za mehanizacijo kmetijstva v Rumuniji bodo znašale skupno 9 milijard. Psroka po 50 letih zaroke Iz Liisbone poročajo o zanimivem dogodku. Te dni je prispela Iz Amerike v Lisbono 701etna gospodična Glorija Alah-ney. Prišla "je, da poišče svojega zaročenca Johna \Volfa,'ki se jez njim zaročila pred 50. leti. Ko sta se tedaj zaroč'la, sta čez nekaj čaa sklenila poročiti se 16. junija 1882. Toda nastopile so okolišči"te, ki so preprečile poročni obred. John j ! odpotoval, toda zaročenka Glorija je še vedno upala na poroko. Minilo je 50 let in nedavno je pisala Glorija Mahnev svojemu zaročencu, da je še vedno pripravljena na poroko, češ, da je življe-- je dolgo in da je še obilo časa za skupno sožitje. >John, odloči se!s< mu je p:salat toda John ni bil navdušen za to misel in je njeno ponudbo odklonil. Toda 701etna zaročenka ni odn?- v BaSjjariji Bolgarija je imela letos dobro vinska letino. V vsej Bolgariji je bilo saaelanlh s trto 165.000 ha. Od tega odpade 128.000 ha na Bolgarijo brez priključenih pokrajin. Grozdja je pridelala Bolgarija okrog 500 milijonov kg. V stiskalnice qa jc llo 300 milijonov kg, drugo grozdje je bflo pa predelano v mez'40 in marmelado. Izvozila ga je Bolgar:ia okrog 100 nrflij -nov, in sicer okrog 35 milijonov svežega, okrog 30 milijonov kg grozdne marmel 1-de in okrog 35 milijonov grozdne mezge. Letošnja vinska letina je vrgla Bolgariii 3.5 milijard levov. Od tega odpade poldruga milijarda na izvoz. PRILOŽNOSTNI POKLIC p— Kai ^te bili v m'adih letih? — Prodajal sem okajeno steklo, kad: r je solnce mrknilo. J. O. CURWOOD: brahamova polja ROMAN Urnih korakov je krenil v gozd, Kolo pa z njim. V prsih se mu je oglašalo nekaj novega, nekakšna duhovna izprememba, in navdajal ga je občutek, kakor da je tudi telesno zrasel. Svet okrog njega se mu ni zdel več isti, in tudi sam ni bil več prejšnji Jeems. Da je mati vedela, kaj se je zgodilo, bi ga bila razumela že ob prvem pogledu v njegove oei in se zgrozila, kajti mater je zmerom groza tistega skrivnostnega trenutka, ko deštvo skopni kakor lep oblak in se umakne izrazu odločnosti, ki g*a daje nlademu človeku zrelost. Posebno še Katarina, ki je skušala dalj ko mogoče odriniti ta trenutek; a zdaj je bil prišel, naj se ga je še tako bala in branila. Najbolj izmed vsega je žalostila dečka misel, da ga je Pavel Tache premagal, da je Tonijetino začenjajoče se neprijateljstvo dozorelo v sovraštvo in da so splavali vsi upi, vse sanje po vodi. Toda s Pavlom Tachem se bosta še srečala; in tedaj mu bo stopil nasproti drug Jeems, ki ne bo več samo praskal in grizel, Jeems, ki ne bo več tako neroden, da bi metal Tonijeti blato v obraz. Hepsiba bi se bil muzal, da je videl to izpremembo svojega nečaka; rotil bi se bil, da se v tem razodeva Adamsova kri, ki ga s trdno odločnostjo, porojeno v prvem dotiku s težavami življenja, nepremagljivo priganja k boju. Niti Katarina ni bila do dna spoznala Hepsibove navezanosti na nečaka in njegovega nenehnega strahu, da ne bi muhavost usode, ki se je bila pokazala že v sestrini možitvi s Hen-rijem, napravila iz tega malega Adamsa Francoza. Toda v kratkem času, ki ga je bil preživel v sestrini niši, ?a je bil ta strah minil, kajti Jeems je postajal materi od dne do dne bolj podoben; na njegovem obličju je bil izraz, v njegovem vedenju hladna odločnost, kakršne je pri miroljubnem, v svoje sanje neumno zaverovanem Henriju nisi opažal. Jeemsov boj s Pavlom Tachem je bil v Hepsibi še bolj utrdil prepričanje, da je deček v vsem pravi Adams; in njegova radost nad tem se je bila pokazala v nenadnem vzkipu jeze nad Tonteurjem, v nepričakovani spravi z njim in končno tudi v tem, da jo je z baronom tako veselo mahnil na abrandvDa je Katarina videla prizor, ki je bil bratu vzrok tolikšnega ponosa in zadovoljstva, bi se bila — takisto, kakor je v prvem trenutku storila Tonijeta — z grozo zgrabila za oči. Saj jo je kar zona stresala ob spominu na Hepsibove pogoste in krvave pretepe, ko je bil še otrok in z ihtivo gibčnostjo svojega telesa živa slika njenega Jeemsa. Nedolgo po Jeemsovem odhodu je Hepsiba opazil, da ni fanta nikjer; hitro se je poslovil od Tonteurja, izpregovoril je s Henrijem besedico ali dve in odhitel za njim. Naglo je stopal po gozdnem hladu, čuteč, da se mu v glavi jasni. Prav nič všeč mu ni bilo, da se je bil Jeems umislil in jo odkuril na svojo pest, in v srcu je preklinjal barona zaradi njegovega : brandvjasc, sebe pa, ker se je bil vdal izkušnja vi. Malokdo se je mogel v hoji kosati s Hepsibo; ko je čez pičlo uro obstal, da bi se nekoliko oddahnil, je mahoma zagledal Jeemsa, ki je nekaj korakov od njega z napetim lokom stopil izza grmovja. Ko bi bil Hepsiba še količkaj dvomil o neeako-vem pogumu, bi ga bil spričo tega dokaza čuječ-nosti in odločnosti vsak dvom minil. Zdaj se lahko štejem za mrtvega!.- je vzkliknil. Jeems, sram me je malomarnosti, ki bi me bila dala na milost in nemilost tebi v roke, ko bi bil sovražnik. Na to razdaljo bi mi lahko pognal puščico v život!« r Skozi život, ste hoteli reči,< je Jeems popravil, s Nekemu dam jaku se je že zgodilo tako.« Hepsibi so od veselja za žarele oči, ko je videl dečka tako odločnega in slišal njegov mirni, samozavestni glas. »Zakaj si ušel ?« je vprašal. - Nisem ušel! x je odvrnil Jeems in z zamerljivo iskro v očeh kljubovalno pogledal strica. »Vi ste bili tisti, ki ste me pustili samega___in odšli s Tonteurjem. Jaz s Pavlom Tachem ne bi bil tako odšel!« Ko sta nadaljevala pot, je postajal Hepsibov obraz čedalje bolj resen in zamišljen. Nenadoma je ljubeče položil Jeemsu roko na komolec in ga vprašal : .Povej, sinko, kaj misliš o meni, ker sem to : ril? : Jaz ne bi bil šel... z nikomer, ki ga sovražim je Jeems odgovoril, gledaje naravnost predse, i A jaz ne sovražim Tonteurja! Narobe N »Zakaj sta se potem bila, čc ga ne sovražite? Z1-kaj vas je tako neusmiljeno potolkel s svojo leseno no.s'o? Tej preprosti doslednosti Hepsiba v prvem hn 1 ni vedel kaj oporeči; a Jeemsov glas je bil tako trden, tako malo podoben glasu dečka.. 1 je le nedavno tolažil in hrabril, da se je obrnil in ga pogledal. Dvakrat je hotel izpregovni iti, toda mi m ■! na sestro mu je zaprla usta. Spominja] sr je ti U kar si je bil rekel prejšnji večer, ko je Jeemi spal. Potem se pa ni mogel dalj premagovati. >Boj,t je polglasno začel, kakor bi b5la Katarina blizu in bi ga slišala, da govori o tom, kar je Hepsibi prepovedala obrav : v dečkovi na van - nosti, boj je bistvo življenja, zaeimba naših dni in najpametnejše, kar so si ljudje kdaj izrnir.HiL Brez boja bi zemlja lahko iztegnila noge in pogi-nila. Prej ali slej boš spoznal, dečko moj, da jo to nekakšno zdravilo, ki či.sti narodom telo, povzdiguje vero v tisto, kar je, ter prinaša gorje in ga odvzema, kakor je volja Gospoda vojnih trum. S tem hočem reči, Jeems, da se najboljša in najbolj trajna prijateljstva sklepajo prav v boju, tako med narodi kakor med posameznimi ljudmi, in da takrat, kadar si sežemo v roke s človekom, ki smo se z njim borili, sklenemo prijateljstvo za zmerom, ako je ta človek poštenjak.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Frau Jeran — Za lasera trd del Usta: Ljubomir Volčič * Vsi v Ljubljani