Za poduk in kratek čas. Slovaiii ob nemškej meji. II. Ede smo Slovani nekdaj bili domaV V Aziji! Iz tega dola S7eta naljudil je se zemeljski okrog. Toda po katerib potih in kedaj smo po E^ropi se naselili, to je za^ito 7 trdo Umo preteklih dnij. Malo goto^ega nioremo 0 tej re8i sedaj reči. Vendar toliko smemo uže trditi, da so pred nami bodili germanski ali nemški rodovi iu pred temi Eeltje. Od pamti^eka so Nemcem izbodni sosedi — Slo^ani, od njih io od nemškutarje^ imeno7ani nWinden, 'VVindiscbe" ali ,,bindišaiji". Brez 7elikega ugovarjanja prizua^ajo učeajaki, da je slovanst^u od nekdaj jedro in raozeg nahajal se ondi, kder je se rodila sčasoma najve6ja, uajsilnejša slo^anska drža^a — tiis^etna Rusija. PradoniO7ina 7 Evropo doalim Slo^anom bila je dežela ob Baldajskem gorovji s širnim svetoni med rekama Volgo in Vislo. Teb pokrajin Slo^an nikdar ni zgubil, nikdar izpraznil, vselej brabro branil. Mimo ali skoz alo^anake te zemlje brume8i narodi: Huni, Goti, Longobardi, A^ari, Tartari so zaporedom preminoli. Od teh pouzročene neareče med inimi Slo^ani bo pa uio8ne izselit^e iz pradomo^ine popravljale. Take izselitve naznanja nam zgodo^ina iz onega časa, ko so začeli pi.-ati 500 in dalje let po Kristuso7em lojstvu. Ob istem času so prodrli slo^aaski rodovje do Labe. To so bili večjidel sami Obodričanje, VelejSauje, Sibi, Čebi. Takrat je na primer stari Ceb prišedai s S7ojiin narodoui na gri8, kder blizu Laba 7 Velta^o tece, in ozre^ai se po okolici djal: dcžela je lcpa, tukaj ostanemo, ter je seboj piinesone podobe slovanskib bogo7 na tla posta^ii. Druga izselitva dila je proti jugu. Ta roj izselnik<)7 je starini piscem prvič znan po inienu: Slo^eni, Slo^enci. Zaseli so najprvlje denešnjo Besarabijo, sedanjo Bukovino, Runiunijo, ErdeLsko. To je pa avarskega kaua Bajana budo razsrdilo. Mahne torej pri Belgradu crez Duna7, hiti kraj reke blizu do ustja, kder jo zopet pie-. korači, da Slo^euce od zaja zgrabi. Toda slavni Dobreta, slo^enski 7oisko7odja, se mu opazno izogiblje tako, da se mora Bajan uaposled brezuspešuo na ogerskc planja^e ob Tisi umakniti. Ta nepo^oljna skušnja ga nakloni k z^ijači. Ponudi Slo^encem prijateljsko roko, napra^i ž njiiui Z7ezo in pomnoži tako hipoma s^oje bojne trume. Slovenci so mu aprva zavezniki, in 7ojaki, naposled tlačani in robo^je. S pomo8jo Slo7ence7 je popla^il potem balkauski polutok in skoio 7so srednjo E7iopo. Dvakrat je napal Carigrad, 1. 593. je Bavare potolkel, da je komaj 2000 mož 7Šlo, leta 596 razsajal je po Turinskem gozdu in tiščal Nemce nazaj, ker so mu tudi se^erni Slo^aui pomagali, 1. 597 vzel je Solun ob Egejskem morji. V teb letih so Slovenci S7oja selisča porinoli ob Dra^i, Muri, Duna^u globoko 7 sedaj nemške dežele; piaded longobardskega zgodo^inopisca "VVarnefrieda bežeč iz jetuišt7a a^arskega si-e8a7al je tijan do Furlanskega same Slo^ence. Toda dobro se tena ni godilo. A^arski jarem bil je strabo^it. Cel6 ženske moiale so A^arom hoditi 7 boj. Grški zgodo7inarji poročajo, da je po bitki na morji pred Carigradom 1. 626. plavalo na 7odi 78e polno 7 boji usmrteuib Slo^enk. Ubogi Slo^enec je inoral delati in se 7ojsko7ati za di^jega A^ara. To je naposled Slo^ence razjarilo. Pogumni Samo zbere Slo^ence, strabo^ito klanje se prične, A^ari 80 premagani in Samo proglaaen prvi slo^anski kralj. Skoro 7se dežele sedauje a^strijske pokora^ale 80 se temu junaku. Tudi se^erni Slo^ani ob Labi so mu zavezniki. Eako mogočna da je bila ta slovenska drža^a, pokazalo je se 7 boji z Dagobertom, fiauko^skim kraljem. Ta je hotel mlado slovansko kraljestvo 7sakako potlačiti. Znamenito je, kako je svaje iskal. Poslal je narareč 7 Slorenca preoblečenega poslanika terjat, naj Samo da zadostenja za to, da je bilo nekaj frankovskih trgo7ce7 na Slo^enskcm ubitib. Sanao ga za^rne reko8: da 80 tudi Fianki mnogo krivic učinili Slo^encem in so torej jednako dolžni zadostovati. Poslanik reče oaabno: takšno pogajanje med Fianki in Slo^enci ni mogoče, kajti Dagobert in Samo nista si 7ret- nika, Samo in jegove dežele so podložne Dagobertu. Samo odgovori: to je mogoče le, ako zavlada med Franki in Slovenci pravo prijateljstvo. Poslanik reče: Franki smo kristijani, služebniki božji, katerim se ne spodobi, da bi s psi prijateljstva sklepali. Tudi prav, rece Samo, če ste vi božji služebniki, smo pa mi božji psi, ki vas smemo, kedar zoper Boga ravnate, do belib kostij zgristi. To je bila Samova zadnja beseda, poslanik je moral takoj iz Sloveoskega tavun. Boj je bil gotov. Dagobert se ga je cvrstvo lotil. Od treb strauij planil je nad Slovence. Iz Italije pritiskali so Longobardi, ob Dunavu krvi iu plena lačni Alamani, proti Ceskej pa, kder je Samo blizu Tugosta ali kakor Nemci pišejo ,,Wogastisburga" s svojo vojsko na sovražnika cakal, jo zavije Dagobert sam. Longobardi in Alamani so Slovence res povsod tiš6ali nazaj, toda ošabni Dagobert bil je grdo tepen, njegova vojska po 3dnevnem klanji skoraj vsa uničena, le malo Frankov je všlo slovanskemu meču. To je bilo 1. 630. Sedaj so imeli Slovenci povsod mir do Samove smrti 1. 658. Samo je bil pagan, imel je 12 žen, ki so mu porodile 22 sinov in 25 hčerij. Njegovi sinovi pa med Slovenci niso ohranili o6etove veljave in oblasti. Velika in slavna država je razpala in koinaj okroceni sosedje: Avari, Lougobardi, Bavari in Franki so se zopet ukrepili na nesrečo in pogin velikega dela Slovencev. Smesuičar 17. Ko je učil korporal nemškega novinca eksercirati, ter mu praviti ^ajus cvaj, ajns cvaj", gre novinec tako okorno, da se spodtekne, ter pade na kamen in si razbije nos. Novinec se preme za krvavi nos in re6e korporalu: ,,Da habt es jetzt, enter immer ajns cvaj". — J. D.