CENA 50 SLT
SLOVENIJA, SREDA, 18. MARCA 1992
ŠT. II, LETO XXVI
TRGOVSKO PODJ6TJ6 P O. C€U€
PUČNIK, KAJ Sl OBLJUBLJAL
BUB! KAJTNEB: SLOVENCEM NE CVETI PŠENICA
MABIBOB:
MAMUTSKI
OVOBOJ
DRNOVŠEK KOT RADIJSKI SPIKEB
SEKS NA
SOSEDOVI
TRAVI
Dober časopis za slabe čase
BREZ MORATORIJA DESETINE PODJETIJ V STEČAJ.
BLOKIRANA
SLOVENIJA
Morebiti bo modre može slovenskega vrha zdramil generalni delavski štrajk, presunil val delavskega ogorčenja, otrezniia človeška beda, lakota in pomanjkanje, o katerih pa se lahko prepričajo s sproti jim dostopnimi suhoparnimi številkami in statistični izračuni, ki do kraja črnijo malovredno gospodarsko vizijo samostojne svobodne Slovenije.
Vse slovensko gospodarstvo je konec letošnjega januarja premoglo 33,7 milijarde tolarjev, kar je le za dobrih pet odstotkov nad decembrsko vsoto. Skupna sredstva na žiro računih so znašala 9,1 milijarde tolarjev in so skopnela za nadaljnjih 12 odstotkov. Sorazmerno temu se likvidnost strašljivo zmanjšuje.
Po podatkih republiške službe družbenega knjigovodstva je imelo v prvem letošnjem mesecu kar 1073 pravnih oseb z več kot 160 tisoč zaposlenimi blokirane žiro račune in decembrskim se je pridružilo še 67 novih, ki se ne morejo več držati nad vodo. Trda ne prede le industrijskim velikanom, ampak se vse težje prebijajo tudi mala podjetja. Skoraj polovica blokiranih je v zasebni lasti in brez zaposlenih delavcev. Torej je padla tudi farna, da bo drobno gospodarstvo v dobršni meri izvleklo zabredli slovenski gospodarski voz.
Januarja je bilo dnevno blokiranih povprečno 12,5 milijarde, kar je za dobrih 11 odstotkov več kot konec lanskega leta in med temi podjetji je blizu petdeset takih, ki bi morala brez moratorija stečajev nemudoma v likvidacijo.
Medtem, ko nam eden od ministrov preti, da bomo zabredli še globlje, drugi pravi, da smo najnižjo točko že dosegli in se na obzorju kažejo svetlejše barve, naložbena dejavnost izgublja sapo, investicij ni mogoče zaokrožati, bančniki navijajo svoje marže in delovna mesta napovedovanih novih programov ostajajo v zraku.
Iz podatkov republiške službe SDK je razvidno, da se gospodarstveniki lotevajo predvsem manjših naložb, nikjer pa ni večjih investicij, ki bi pomenile novo proizvodnjo in nova delovna mesta. Lani so investitorji prijavili 990 investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti dobrih osem milijard tolarjev, vrednostno pa so za naložbe načrtovali 46 odstotkov več kot leta poprej. Spričo podatkov, da so lani cene sredstev za delo v primerjavi z letom 1990 porasle za 123 odstotkov in gradbena dela nad 150 odstotkov, je jasno, kako tanka je slovenska investicijska rezina kruha.
Stavkovni val, ki zajema Slovenijo, je za zdaj še opozorilo, vendar gre krvavo zares, cele branže se podirajo, veliki nacionalni sistemi so na kolenih, mnogi zasebniki nimajo nikakršne možnosti za preživetje, vlada in parlament pa še kar naprej ujčkata sama sebe v prepričanju, kako modro vodita slovenski narod. V leto 1945 morda.
E. Š.
Ljubečna Celje tel./063/ 33-421
♦
PRODAJALNA KUNKER LJUBEČNA IKI CEUE
UGODNE CENE ZA GOTOVINSKO PLAČILO:
nosilci za ploščo do 3,60 m1 od 3,60 5,80 m1 nad 5,80 m1 MODUL MB 6/1
188,70 SLT/m1 223,85 SLT/m1 268,25 SLT/m1 24,88 SLT/kom.
Stopite na trdna tla
»3 C) Jt'
'A	C! j 1".:	[ C

MARIBOR:
MAMUTSKI DVOBOJ
Dušan Šober, nekdanji smučarski reprezentant in neuničljivi Branikovec, je skušal uloviti na levi nogi Dušana Senčarja, enako s krvjo zavezanega Branikovca, očeta Zlate lisice. Šober je v občinski skupščini kot poslanec zahteval finančno poročilo prihodkov in odhodkov zadnjih treh pohorskih lisic in z letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah.
V Mariboru je ni bol) svete krave, kot je sveta smučarska Zlata lisica. In ni ga bilo večjega presenečenja od tega, da je v svetost Zlate lisice iz občinske skupščinske klopi brcnil prav Dušan Šober, zdaj sicer poslanec obrtnikov, ki je bil tri četrtine svojega življenja poleg Dušana Senčarja in Toneta Vogrinca eden najtrdnejših stebrov mariborskega športa in Branika.
Če odmislimo športni pomen Zlate lisice, je ta smučarska prireditev s svojimi organizatorji uspela Maribor potisniti mnogo dlje v svet kot ostalo mariborsko gospodarstvo z univerzo vred in v Maribor vakokrat spraviti
smetano vladajočega režima.
Prav za to je poročilo kolege Otmarja Klipšteterja v Dnevniku izzvalo pravcato osuplost v slovenski javnosti, saj so poznavalci razmer pod Pohorjem zaslutili, da gre za dvoboj dveh velikanov mariborskega športa.
Kaj je gospod Dušan Šober usodnega dne na nesklepčnem zboru združenega dela mariborske občinske skupščine izrekel? Nič manj in nič več kot zahtevo, da organizatorji podajo poročila za zadnja tri leta in še posebej poročilo o letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu smučarjev v alpskih disciplinah. Resnici na ljubo,
Dušan Senčar: »Niti pare iz proračuna...«
bilo je še več podvprašanj, nujeno kost, da bi pod Haba-tako o računih, zavaroval- kuk potisnili smrdečo bom-ninah...	bo, ki že vsa leta tli v njiho-
vem naročju pod Vitrancem Neutrudni prepisovalci ter Poncami in s tem vsaj del-stenčasov na oni strani Tro- no poravnali stroške za ne-jan in Kolpe so planili na po- plačano pijačo in jedačo...
DVOJNO OBDAVČEVANJE POKOJNIN
POŽREŠNI DACARJI
V spretnosti, kako na račun ljudi napolniti državni proračun, je sedanji slovenski oblasti komajkdo kos. In pri tem so ji kaj malo mar mednarodni dogovori in konvencije, le da novci prižvenčkljajo na pravi kup. Pri obračunavanju dohodnine so se spomnili tudi na tuje pokojnine, a vprašanje je, koliko se bo to njihpvo zahrbtno dejanje izšlo. Italijanske oblasti se že oglašajo.
Tuje pokojnine, ki jih namerava vlada obdavčiti, so večinoma obdavčene že v tujini. Zlasti so problem pokojnine, ki jih dobivajo ljudje na Primorskem in to zato, ker so Primorci morali nekoč služiti kot italijanski državljani v tuji vojski in delati v tuji državi in ti njihovi mesečni prejemki so v bistvu varstveni dodatek, torej nekaj, kar tudi pri nas ni obdavčeno.
Vlada vztraja pri svojem in to ne glede na posebno konvencijo med nekdanjo Jugo-
slavijo in Italijo, ki velja še danes, sestavili pa so jo prav zato, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju. S slovensko obdavčitvijo bi se zgodilo, da bi bile te pokojnine povsem razvrednotene in izračun na Primorskem kaže, da bi moral državljan dati državni blagajni slabih osemdeset odstotkov svoje pokojnine oziroma varstvenega dodatka, ki ga dobiva iz tujine, podobno pa velja tudi za druge primere.
Slovenski oblastniki, ki se
JOŽE JAKOPEC Kosovelova 16. VELENJE
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA:
-	prodajo vozil in rezervnih delov
-	servis - kleparstvo - ličarstvo
Na ZALOGI imamo vozila:
OAIHAT8U CHARADE, bencin - charade, turbo diesel - APPLAUSE
ROK DOBAVE TAKOJ! Inf. tel.: 063/855-975
HOVf * POBA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
tako radi sklicujejo na moč mednarodnih dogovorov, pozabljajo tudi na listino v Haagu sprejetega mednarodnega prava še iz časa pred drugo svetovno vojno, ki zavrača dvojno obdavčevanje in priporoča za stranke najbolj ugodno rešitev.
Vladi očitno ni mar, da bo sprožila mednarodne zaplete in na italijanski strani se že oglašajo. Italijanska oblast
sporoča, da je absurdno, če bi slovenski proračun polnili z delom italijanskega državnega proračuna, iz katerega skoraj v celoti izplačujejo omenjene pokojnine. In drugo, primorski upokojenci so bili takrat, ko so si prislužili pravico do varstvenega dodatka, tuji državljani, torej nima zdajšnja država do teh pokojnin prav nobene pravice.
ODKRIJTE NEVERJETNE UGODNOSTI IN VISOKO KVALITETO V PARFUMERIJI IN BIŽUTERIJI
Tiffany
PROFUMERIA - BIGIOTTERIA
PRIČAKUJEMO VAS S POPUSTI OD 10 DO 500/o
P.TE della FABRA 1 - TRST (Oboki na trgu GOLDONI) tel.: 040/76-39-08
NAROČILNICA ZA
ronit
Ime in priimek............:..
zaposlen v...................
naslov ......................
naročam časnik: a) za pol leta — b) za celo leto Naročnino bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice.
datum	podpis

SEJMARJI SE ŽENIJO IN LOČUJEJO
SIAMSKA DVOJČKA
Slovenci bomo spet dobili razstavo avtomobilov. V Ljubljani in Celju bo teden blišča železnih konjičkov. V obeh mestih bo razstava istočasno. K sodelovanju vabijo poleg domačih proizvajalcev tudi vse trgovce tujih avtomobilov.
bila že leta 1957, po treh letih pa je stalni mednarodni biro avtomobilskih konstruktorjev potrdil termin za razstavo v Ljubljani.
Po letu 1963 se je avtomobilski sejem iz Ljubljane moral preseliti v Beograd, Ljubljani pa so ostali prodajni sejmi avtomobilov in avtomobil-
Po skoraj desetletnem premoru pri organizaciji posebnih avtomobilskih prireditev sta zdaj ljubljanski in celjski sejem združila napore, da bi obnovila tradicijo nekdanjega Slovenskega avtomobilskega salona. Prva avtomobilistična prireditev na Gospodarskem razstavišču je
skega športa. Zadnji dve leti je bila razstava avtomobilov organizirana v okviru sejma ALPE-JADRAN.
Kot sta povedala Borut Jerše, dipl. oec., direktor ljubljanskega, in Franc Pan-gerl, mag. oec., direktor celjskih sejmov, bo letošnji avtomobilski sejem, ki bo trajal od 24. do 29. aprila, organiziran skupaj z Združenjem ekskluzivnih zastopnikov tu-iih proizvajalcev motornih
vozil Slovenije. K sodelovanju so poleg domačih, Cimosa in Revoza, povabili tudi okrog 1.400 zastopnikov prodajalcev tujih vozil. Razstava bo organizirana istočasno v obeh mestih, za obiskovalce bo na voljo posebni brezplačni avtobus. Kot je videti iz programa, je glavnina žlahtnine namenjena metropoli, Celjanom pa manjši del prestiža in predvsem tovorna in motorna vozila za posebne namene.
ZARADI DENACIONALIZACIJE BREZ HRANE
HALOZE V REVŠČINI
območje je po besedah Mihaela Ledineka, direktorja KK Ptuj, pričakovati velike socialne pretrese, ali drugače povedano, še večjo revščino.
Do sedaj je vložilo zahteve
Preteklo leto smo se lahko tolažili, da imamo kljub vojni in izgubi jugoslovanskega tržišča in uvožene vojvodinske pšenice dovolj lastne hrane. Letos napovedujejo da bodo ostala velika kmetijska zemljišča zaradi negotovih denacionalizacijskih zahtev prazna in polja še čakajo nepre-orana.
Vrnitev odvzete zemlje
Čas za vlaganje zahtevkov za vrnitev odvzete zemlje je dve leti od dneva uveljavitve zakona. Medtem pa veliki kmetijski kombinati živijo in načrtujejo v negotovosti. Ti naši največji pridelovalci hrane kljub minimalnim akumulacijam ne vedo, kam in v kaj vlagati, kje in kaj posejati.
Kmetijski kombinat Ptuj, eden izmed največjih v Sloveniji, ima v lasti 6000 hektarjev zemljišč in nekaj nad 700 hektarjev trajnih nasadov. Prav tako gojijo na velikih površinah hmelj in imajo skoraj petsto hektarov vinogradov in nekaj nad sto hektarov sadovnjakov. Za vse te obdelovalne površine skrbi 1200 delavcev. Zaradi pričakovane drobitve zemljišča vlada med zaposlenimi velika negotovost.
Ptujčani in okoličani imajo že brez tega velikega kmetijskega giganta 16,2 odstotka aktivnega prebivalstva nezaposlenega. To je za dobrih pet odstotkov več, kot je republiško povprečje. Ker gre za demografsko ogroženo
za vrnitev zemljišč pet nekdanjih lastnikov. Mihael Ledinek pravi, da leta 1961 ni bilo nasilnih odvzemov zemlje, vendar kljub temu iščejo delovno intenzivnejše programe, da bi nadomestili izgubljeno zemljo.
Konec leta brez hrane
Morda se v Sloveniji premalo zavedamo, da nam bo konec tega leta primanjkovalo hrane. Zaradi vojne na Hr-
vaškem marsikje ni bilo jesenske setve, vprašljiva pa je tudi pomladanska. Kmetijski kombinati nimajo dovolj obratnih sredstev za nakup gnojil in zaščitnih sredstev. Postavlja se vprašanje, ali bo Slovenija imela dovolj deviz za nakup hrane. V pričakovanju zahtevkov po vračanju zemljišč pa v marsikaterem kmetijskem kombinatu razmišljajo, ali naj na pomlad sploh pričnejo z delom.

'jt*. # : '' -	Ti:'J*k ■.
m m* ; Ti*®**
’1 - fk*
+**$*<* ^ jr v . v
i f	<	I -'rfsljSL .f'
KUŽNI ODPADKI V CELJSKI BOLNIŠNICI
ŠTORE NAMESTO KREMATORIJA
ZA ZAUPANJE URE
Zgodba o odpadkih v celjakl bolnišnici se vleče že več let. V bolnišnici dolgo niso pristali na rešitev, ki Jo zdaj sami ponujajo. Sprememba zazidalnega načrta, ki naj bi omogočil gradnjo nove peči za sežiganje posebnih odpadkov, Je bila dolgo v Igri. Tisti, ki so Imeli pomisleke proti sežiganju, so bili označeni za nepoznavalce. Bolnišnica Je že Izbrala celo peč znamke Hoval, zagotavljala, da Ima zanjo denar.
Ob tem so sanirali sedanjo peč. Precej nestrokovno. Poskrbeli so za boljše kurjenje, za višje temperature. Na ta način so, zaradi visokih temperatur, domala uničili peč, posebej pa še dimnik.
Posebno poglavje Je količina odpadkov. Za peč, kakršno so hoteli, bi Jih bilo zelo malo. Peč bi delala morda dve url na dan. Zelo drago. No, zdaj so to končno tudi priznali, ko povedo, da Je za sežiganje ostalo le še dobrih 100 kg odpadkov na dan. To so ugotovili, ko so začeli odpadke dosledno In pravilno sortirati. Da to počno, Jih ne bi bilo treba posebej hvaliti, saj so pred tem delali Izrazito malomarno, kar se za ustanovo, kot Je bolnišnica, ne spodobi.
Zdaj, ko nameravajo odpadke najprej sterilizirati, torej razkužiti, potem pa atlstnltl In odpeljati na komunalno odlagališče, se pojavi seveda vprašanje, zakaj za takšno rešitev ne poskrbijo v vseh slovenskih zdravstvenih ustanovah. Naprava za razkuževanje, ki Jo Je moč prevažati, bi zadostila vsem potrebam. Na potezi so torej v Ljubljani, zlasti na mlnlststvu za zdravstvo.
Začasna rešitev sežiganje v Železarni Štore, ne bo sporna, če bodo železarjl pridobili ustrezno dovoljenje, oziroma soglasje, če bo dovoljenje pozitivno, pa se seveda postavlja vprašanje, zakaj sežiganje ne bi bila trajna rešitev. Peči, sposobnih za sežiganje odpadkov, Je v Sloveniji več. To pomeni, da bi lahko rešili problem v vseh zdravstvenih ustanovah, pa še kdo drug.
Zanimivo pa Je, da naj v Štorah ne bi sežigali starih ali uničenih zdravil. To Je spet razlog za nezaupanje. Nezaupanje pa zbuja tudi mnenje celjskega ministra za varstvo okolja, ki meni, da naj za sežlganlev Štorah ne bi Iskali mnenja In soglasja KS Štore In Teharje. Boji se namreč, da bi bili ljudje proti. Seveda bodo, če ne bo Jasnih pojasnil In uradnih zagotovil, da sežiganje n! sporno.
Kakorkoli že, v celjski bolnišnici se Je marsikaj premaknilo, naj se premakne še v Ljubljani. Ker Je mogoče kupiti napravo za sterlllzlrahje, prevozno, v treh mesecih, bi morali poskrbeti za trajno rešitev člmprej. Dve leti, kot predlagajo v Celju za začasno rešitev, Je preveč. V vsakem primeru pa mora vse potekati kar najbolj Javno. To Je tudi edini način, da se povrne zaupanje. (Ne velja samo za odpadke v bolnišnici, marveč za še marsikaj drugega.
Za K
Dotrajani dimnik celjske bolnišnične sežigalnice, iz katerega so dolga desetletja z blagoslovom republiške sanitarne inšprktorice, v bolna pljuča lastnih pacientov spuščali »kemične« strupe, se lahko vsak čas podre. Nesmotrno bi bilo graditi nov krematorij, ugotavlja novo vodstvo bolnišnice, saj so z natančnim sortiranjem kužnih odpadkov njihovo količino močno zmanjšali in sedaj se, spet s pritrdilom iste sanitarne inšpektorice, zavzemajo za sterilizator s stiskalnico.
V celjski Komunali ponujajo rešitev za vso Slovenijo, kajti en sam sterilizator, vreden približno milijon nemških mark, bi lahko v štirinajstih dneh obdelal vse kužne odpadke slovenskih medi-
cinskih ustanov, jih recikliral in potlej bi jih lahko brez škode odpeljali na komunalna odlagališča.
Kurjenje v celjski bolnišnici so za vselej opustili. V vmesnem obdobju si po-
magajo tako, da odbrane ostre kužne predmete in vse plastične sisteme zavarjene v sodih prepeljejo v štorsko železarno in skurijo v tamkajšnji obločni peči, kužni material, pleničke, obveze in podobno pa v črnih vrečah komunalci zakopljejo na odlagališču. V vodstvu bolnišnice se zavedajo, da gre za prehodno rešitev, opozarjajo republiko, naj sprejme generalno odločitev, v kolikor pa je še dolgo ne bo bodo na lastno pest za lastne potrebe naredili priročen sterilizator.
IVAN
HRIBERNIK
(jandifKfbJS
SERVIS IN TRGOVINA MARIBORSKA 2 SLOVENSKE KONJjCE tel. 063/755-207
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA, KI TRAJA OD 15. 3.1992-31.3.1992
-	pralni stroj CANDV 404
-	pralni stroj GORENJE 1010 (kad in boben sta iz nerjavečega jekla)
-	pralni stroj GORENJE PS 102
-	pralni stroj GORENJE PS A060
-	električne orgle
VRŠIMO SERVIS ZA PRALNE STROJE
35.990.00	SLT 46.000,00 SLT
33.990.00	SLT
37.597.00	SLT 7.855,00 SLT
Se priporočamo za nakup
aep
Kemična grafična in papirna industrija Celje, d. o. o.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVIOTEHNIKACEUE d.o.o.
«
Bežigrajska ul. 13 63000 CEUE telefon: (063) h. c. 37-131 direktor DO 37-730 pomočnik direktorja DO 38-860 telex 36-004 telefax (063) 38-725
Prepričali ste se o bogato založeni prodajalni Avtotehnike Dom tehnike na Mariborski 21 v Celju. Specializirana prodajalna električnega orodja in pribora Black Decker vedno v vaše zadovoljstvo s programi Hobi, Integral in Profesional v času od 16. 3. do 22. 3. vam bo strokovnjak iz tovarn predstavljal orodja.
Orodje lahko kupujete na obročno odplačevanje.
Vaša zvestoba in zaupanje Avtotehniki Celje se obrestuje.
NOV/!« DOBA
_W:
GOSPOD PUČNIK: KJE JE VAŠA SOCIALNA DRŽAVA?
IT?
mJLj
Medtem ko je dr. Jože Pučnik predsednik stranke Slovenije končno blagovolil odgovoriti na naše vprašanje, kaj je njegova stranka v okviru vladajoče Demosove koalicije storila za regulacijo delovnega prava v Sloveniji, in nam namesto odgovora poslal v branje in (pomisli?!) celo v objavo praktično celotno prvo letošnje glasilo stranke »Socialdemokrat«, se tam, kjer bi se delovno pravo moralo izvajati, dogaja in izvaja zakon džungle. Gospod Pučnik bi se nad tem podatkom vsekakor moral zamisliti, kajti ne gre pozabljati, da je bil do nedavna šef Demosove koalicije in da je kot tak v precejšnji meri držal v svojih rokah tudi velijo možnost vplivanja na urejevanje teh zadev. Toda namesto tega dobimo od njega za lase privlečen odgovor, ali bolje rečeno očitke na rovaš ministrice za delo Jožice Puhar, ki spominja na tisto ljudsko »primite tatu«, ter nekaj nepotrebnih uredniških napotkov. Premalo za njega in za stranko, ki se trka po prsih z geslom o socialni in pravni državi. Človeka je prav groza, ko pomisli, koliko in kaj se je uresničilo v dveh letih od te Pučnikove predvolilne retorike. Toda če kaj velja, velja tista, da »gre osel (beri: volilci) samo enkrat na led«, potem...
IMP-Klima montaža v primežu
nezakonitosti in zlorab
...No, potem bodo o tem znali soditi tudi delavci družbenega podjetja MP-Klima montaže iz Ljubljane, ki so se znašli v primežu znanega privatizacijskega modela Uroša Koržeta in katerega posledice so že vnaprej na dlani: delavci najprej ostanejo brez »svoje« družbene lastnine, potem pa še brez dela... In zanimivo, v stiski jim ni priskočil na pomoč nihče krug kot Franc Skin-der, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani, se pravi prav tisti človek in tista institucija, ki jo po Pučnikovem prepričanju in programu njegove stranke že zdavnaj ne bi smelo biti več.
Poglejmo, za kaj gre.
Prav Skinder je glede preoblikovanja družbenega podjetja IMP-Klima montaža v družbo z omejeno odgovornostjo ugotovil tisto, kar bi lahko ugotovil domala v vseh takšnih primerih v IMP. Ker je predsednik delavskega sveta Roman Jelinčič že sklical ustanovno skupščino IMP Klima montaža d. o .o., je bil Franc Skinder prisiljen članom delavskega sveta, predstavnikom družbenega kapitala, ki jih je izvolil delavski svet, zboru delavcev, direktorju in sindikalni organizaciji posredovati nekatera opozorila in predloge. Še prej pa je seveda lahko zgolj ugotovil, da je ustanovitev nove družbe nezakonita. Zakaj?
Po mnenju Franca Skin-derja je »delavski svet hudo zlorabil svoja pooblastila, ker je v nasprotju s statutom in zakonom na seji dne 30. 7.
1991 sprejel sklep o spremembi podjetja v družbeni lastnini v družbo z omejeno odgovornostjo. O tem lahko odločajo le delavci na referendumu. Delavski svet je ravnal tudi skrajno neodgovorno in nestrokovno, ko je dopustil, da je na isti seji bil seznanjen z aktom o preobrazbi ter ga nato takoj sprejel. Na to sem vas že opozoril na zboru delavcev dne 4. 12.
1991.
Zaradi tega je registracija IMP Klima montaža d. o .o. nična in sem zato že vložil tožbo na Temeljno sodišče v Ljubljani, ki pa o zadevi še ni odločilo. Dokler spor ne bo pravnomočno rešen, je vsaka aktivnost za konstituiranje te družbe nesprejemljiva.
Predstavnika družbenega
za vzdrževanje avtocest AVTO CESTA Ljubljana, p. o., v katerem že dve leti opozarjajo na nepravilnosti direktorja Franja Bezjaka. Zgodilo se seveda ni nič, dokler niso sprožili pobude o nezaupnici, na katero pa je direktor odgovoril na prav svojevrsten način. Da bi obdržal svoj položaj, je mimo vseh veljavnih aktov in proceduralnih zahtev sforsiral navidezno reorganizacijo podjetja in s tem tudi novi statut.
upravi oziroma republiškem ministrstvu za promet in zveze z direktorjem Bezjakom zadovoljni. Tudi Prahov argument je zelo močan: »... Podjetje za vzdrževanje avtocest je podjetje samo de iure, de facto pa ne, saj je v bistvu režijska državna služba in bi bilo to potrebno pri analizi navedene problematike upoštevati.« Že že, gospod Prah, samo zakaj se gre to podjetje novo reorganizacijo pred sprejemom za-
kapitala v skupščino IMP Klima montaža d. o. o. je imenoval delavski svet.
Ugotavljam, da delavski svet nima nobenega pooblastila (ne v zakonu in ne v statutu) voliti predstavnike družbenega	kapitala
v skupščine družb. To pravico imajo le zaposleni delavci, ki po zakonu o podjetjih upravljajo družbeno lastnino. To je pravilno ugotovljeno tudi v 24. členu predloga statuta sporne družbe, ki pa istočasno določa, da prve predstavnike družbenega kapitala izvoli delavski svet, kar pa je nezakonito.
Zato pozivam že izvoljene predstavnike družbenega kapitala, da ne sprejmejo te funkcije in bojkotirajo sejo ustavne skupščine sporne družbe, ki bo v soboto 29. 2. 1992.
Zahtevam, da predsednik zbora delavcev takoj skliče zbor delavcev, kjer naj obravnavajo moj predlog o odpoklicu delavskega sveta zaradi ravnanja, opisanega pod točko 1. in 2., kar pomeni kršitev 47. in 48. člena vašega statuta.
Istočasno je treba takoj izvoliti nov delavski svet.
Nov delavski svet naj oceni odgovornost direktorja za nezakonite postopke pri preoblikovanju družbenega po-
djetja v tri družbe z omejeno odgovornostjo in temu ustrezno ukrepa, tudi z razrešitvijo, če je to potrebno.
O svojih ukrepih me čim-prej obvestite.«
Boj za stolček
O podobnem primeru so nas obvestili delavci podjetja
Objavljamo zapisnik zbora delavcev avtocestne baze Ljubljana, ki pa direktorja ni motil, da ne bi predloge novega statuta že dal v potrjevanje na referendumu. In še posebna zanimivost: kot sledi iz pisanja namestnika direktorja Republiške uprave za ceste Lada Praha, so na
Foto: Lucas
kona o cestah, s katerim bi de facto postalo tudi de iure?
VSAK DESETI BREZ DELA
Nezaposlenih je že 94000 delavcev, kar je več kot 10 odstotkov aktivnega prebivalstva. Do odpuščanja še večjega števila zaposlenih pa naj bi prišlo z uveljavitvijo zakona o stečaju.
Jožica Puhar, ministrica za delo, je na razgovoru o zaposlovanju v Novi Gorici povedala, da je doslej ministrstvo za delo uspelo zadrževati stopnjo zaposlenosti predvsem na tistih programih, kjer je ocenilo, da bodo dolgoročno prispevali k oživitvi gospodarstva in k večji produktivnosti.
Reševanje brezposelnosti je po mnenju ministrice odvisno od ekonomske in monetarne politike, s katerima bi lahko v večji meri stimulirali odpiranje novih delovnih mest.
Pogajanja o socialnem paktu, po oceni ministrice, ostajajo na mrtvi točki predvsem zaradi neuresničljivosti zahtev sindikatov. Zahteve sindikatov po doslednem uresničevanju kolektivnih pogodb ne upoštevajo spremenjenih razmer gospodarjenja in recesije gospodarstva.
Ob napovedani splošni opozorilni stavki sindikatov za 18. marec letos pa je opozorila na možnost, da se za socialnimi skrivajo tudi politični cilji sindikatov.	j g
Nedopustno in kaznivo dejanje
Zbor delavcev z dne 9. 1. 1992 ob 6.30 v avtocestni bazi Lj. sprejema naslednje pripombe, PREDLOGE IN ZAHTEVE glede statuta, organiziranosti in vodenja firme:
Iz predloženega osnutka statuta, sprejetega na delavskem svetu dne 13. 12. 1992, in primerjave s trenutno veljavnim statutom je razvidno, da se hoče delavce prikrajšati za neodtujljivo pravico svobodnega odločanja, v kakšni obliki organiziranosti hočejo sodelovati.
To je razvidno iz predloženega osnutka statuta, kjer je prikazan način organizacije, ki odgovarja zelo ozkemu krogu ljudi. V Osnutku statuta bi morale biti prikazane alternativne možnosti organiziranja opravljanja dejavnosti. Pa tudi nekateri drugi členi bi morali biti prikazani v obliki alternativnih možnosti. Samo tako bi imeli delavci možnost konstruktivno delati pri oblikovanju statuta in potem sprejmanju le-tega.
Zaradi nespoštovanja do-
ločil trenutno veljavnega statuta, člen 131 do 136, ki določa poslovno politiko in načrtovanje, kar je osnovni element pravnoveljavne firme, nas je direktor spremenil iz polnopravno urejene družbene organizacije v državno servisno službo.
Takšna sprememba je bila izpeljana v nasprotju s prav-noveljavnim statutom in brez vsakršnega sklepa delavskega sveta, kar je v nasprotju s pravnoveljavnimi normami ter z moralnopravnega stališča nedospustno in kaznivo dejanje.
Prepričani smo, da nas državna uprava ne bo nikoli več tretirala drugače kot državno servisno službo.
Zato smatramo, da je pravi trenutek, da se zaradi smotrnega, učinkovitega in gospodarskega poslovanja pri izvajanju dejavnosti ter krajevno različnih specifičnosti izvajanja dejavnosti, kar pogojuje tudi možne drugačne organizacijske prijeme, organiziramo v samostojne organizacijske enote.
S takšnim načinom organiziranja bi bilo tudi konec nezainteresiranosti delavcev po konstruktivnem urejanju zadev in dela.
Zaradi teh ugotovitev sprejemamo naslednji
Sklep: Direktorju podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana p. o., skrajšano »Avtocesta« Ljubljana p. o., s sedežem v Ljubljani, Linhartova 10, odrekamo vsa pooblastila zastopanja in predstavljanja firme, odrekamo mu pooblastila za kadrovanje delavcev in izbiro oz. imenovanje delavcev s pooblastili, odrekamo mu pravico karkšnegakoli spreminjanja firme, dokler se vsaka organizacijska enota prostovoljno ne izjasni, ali želi še naprej sodelovati v zdajšnji obliki oz. se želi zaradi smortnega, učinkovitega gospodarskega poslovanja osamosvojiti. S tem sklepom prenehajo vse dejavnosti za sprejem novega statuta ter sS izpeljejo postopki za ugotavljanje mnenj posameznih organizacijskih enot oz. opredelitev.
Direktorju tudi odrekamo pravico funkcije vršilca dolžnosti, ker smatramo, da ni sposoben objektivno speljati postopkov za ugotavljanje mnenj posameznih organizacijskih enot in bi poskušal vse skupaj delati samo v lastnem interesu. Dokaz: predložen osnutek statuta.
Tako je potrebno postaviti vršilca dolžnosti direktorja in vršilce dolžnosti posameznih vodij baz.
Po določitvi vršilca dolžnosti posameznih vodij baz se ustanovi komisija, ki bo zbirala mnenja in stališča delavcev in jih uskaljevala.
Komisija se ustanovi v vsaki bazi na predlog delavcev. V komisiji sodeluje tudi vršilec dolžnosti vodje posamezne baze. Člani sindikata še naprej delujejo v sindikatu delavcev avtocest, kateri so tako že včlanjeni in eventualno novi.«
NOVfi90BA
_________
KAKO BO RAZDELJENA SLOVENIJA
VSE SLOVENSKE POKRAJINE
Nova občinska, predvsem pa regionalna razdelitev Slovenije je še precejšnja neznanka. V pogovoru z dr. Igorjem Vrišarjem, predavateljem geografskega oddelka filozofske fakultete in strokovnim sodelavcem skupščinskega odbora za lokalno samoupravo, smo želeli zvedeti kaj več o delu odbora, predvsem pa nas je zanimala bodoča regionalna ali pokrajinska ureditev države.
Dr. Vrišer, nam lahko opišite delo skupščinskega odbora za lokalno samoupravo? Kaj je njegova najvažnejša naloga?
»Odbor se ukvarja predvsem z novim zakonom o lokalni samoupravi, vzporedno s tem pa tudi z novo delitvijo slovenskih občin. Pri pripravi tega zakona so vzeli za model evropsko listino o lokalni samoupravi in jo skušali prenesti v naše razmere. Ta dokument skuša skupina pravnikov pretopiti v osnutek zakona. Hkrati je prepuščeno sedanjim strukturam, da pridejo pri ustanavljanju ožjih lokalnih skupnosti do svojih rešitev.
Ko smo opustili socializem je občina v sedanji obliki pričela izgubljati svoj pomen in funkcije - od nje je ostala le še lupina. Prej so bile občine ekspozitura države, v novih razmerah pa je takšna državna ekspozitura odvečna, saj bo sedaj gospodarstvo samostojno in bo temeljilo na tržnih načelih. Republika bo z enotnim davčnim sistemom pobirala davke, nato pa iz proračuna razdeljevala sredstva različnim službam in dejavnostim.
V novih razmerah ne bo več pomembno, ali bo imela
neka občina na svojem področju močno gospodarstvo ali ne, zato delajo župani številnih občin napako, ko prenašajo dosedanje funkcije občin na nove občine. V spremenjenih razmerah se je odbor znašel pred vprašanjem, kakšna naj bo občina, če ne more biti takšna kot je bila do sedaj. Odločili so se za uporabo najboljše rešitve, znane v Evropi in vsebovane v evropski listini o lokalni samoupravi. Upoštevajoč določila v osnutku zakona bi bilo v Sloveniji okoli 230 do 240 občin in praviloma naj ne bi imela več kot tri tisoč prebivalcev in določene nujne oskrbne dajavnosti.
Posebej bi rad poudaril, da je to le poizkus, ki ne obvezuje nikogar. Vse občine se bodo morale potrditi na referendumu, dokončno odločitev pa si je pridržal parlament«.
Kakšna bo bodoča regionalna ureditev republike? Se bodo vrnili okraji ali lahko pričakujemo regije?
»S tem problemom so se srečali tudi na odboru, vendar je tu še precej neznank zato je o tem zelo težko dati dokončen odgovor.
Na podlagi zakona, stroke in primerjav z drugimi državami sem pripravil nekaj možnih osnutkov za formiranje bodočih pokrajin, saj ni dvoma, da bo potrebna neka vmesna upravna stopnja med republiko in občinami. Te pokrajine se bodo glede na ustavo formirale na podlagi prostovoljnega združevanja občin. Pri regionalnem povezovanju občin obstajajo zelo različne tendence. V mnogih okoljih si želijo, da bi postale sedanje občine okraji. Prihaja tudi do zelo močnih lokalnih teženj. Tako
»V svetu bi težko našli državo, ki bi na tako majhnem prostoru združevala tako različne pokrajine. To je bogastvo, ki ga moramo čuvati in upoštevati. Tudi upravna razdelitev Slovenije bi se temu regionalizmu morala prilagoditi.«
je na primer Bela krajina že uradno zahtevala, da jo smatramo za regijo.
Pred časom smo opravili anketo po posameznih krajevnih skupnostih. Z njo smo želeli ugotoviti, kam posamezni kraji gravitirajo, kje vidijo svoj center. Pri pripravi teh predlogov smo upoštevali vrsto podatkov. Kam hodijo po nakupih in zaradi storitev. Do nejasnosti je prišlo le tam kjer ni izrazite opredelitve glede gravitacijskih centrov. Iz odgovorov je mogoče sklepati kako bi se lahko Slo-
venija delila na enote srednje stopnje (pokrajine).«
Kakšni so predlogi za novo pokrajinsko razdelitev, ki ste jih pripravili?
»Možnosti so tri pa tudi več. Po prvi naj bi imela Slovenija osem pokrajin - pomursko, podravsko, savinjsko, dolenjsko, primorsko goriško, gorenjsko, in osrednjeslovensko.
Drugi osnutek, ki sem mu osebno najbolj naklonjen, predvideva dvanajst pokrajin. Temelji na bivših samoupravnih medoobčinskih skupnostih, ki se svojčas saj nekatere med njimi dokaj dobro delovale, ta organizacija je do neke mere že preizkušena. Vendar tudi za ta osnutek, po katerem naj bi imela Slovenija gorenjsko, dolenjsko, koroško, goriško, notranjsko, primorsko, pomursko, osrednjeslovensko, zasavsko, spodnjeposavsko in podravsko pokrajino ni večjega navdušenja.
Mnogim je najbližja tretja možnost, ki predvideva 22 do 25 pokrajin. To je le približna številka, pokrajin bo lahko več ali manj, pač odvisno od pogovorov. Po predlogu bi bile pokrajine Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec, Velenje, Celje, Krško, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Ljubljana, Trbovlje, Kamnik, Domžale, Kranj, Jesenice, Tolmin, Nova Gorica, Sežana, Idrija, Logatec, Postojna in Koper.«
Tudi nova ustava predvideva v državnem svetu 22 mest za predstavnike regij oziroma pokrajin in zato že zaradi naslednjih volitev s pokrajin-
sko razdelitvijo Slovenije ne bi smeli več odlašati.
J. V. Foto Severin
KAJ ŽELIJO PRIMORCI
OKRAJI ALI REBIJE
se pogovori v takšnih organizacijah vse prehitro lahko spremenijo v »mlatenje prazne slame«. »Kljub temu se mi zdi prav, da bodo občine v bodoče manjše, saj se kot župan Ajdovščine dostikrat čutim vse predaleč od ljudi«, je zaključil Franc Boštjančič.
Kot v mnogih drugih krajih se tudi na Primorskem vedno bolj zavedajo vse večje centralizacije Slovenije. Regionalno povezovanje bi lahko bilo tudi v Slovenskem Primorju protiutež centralizma, zato smo povprašali župane Nove Gorice, Tolmina, Idrije in Ajdovščine, štirih občin, ki sestavljajo Severno primorsko regijo, kako si predstavljajo regionalno povezovanje na tem prostoru v bodoče.
Mirno lahko zapišemo, da so njihovi pogledi na regionalizem precej različni - od zavzemanja za Primorsko kot enotno deželo, do mirnega čakanja na to, kaj bodo odločili v Ljubljani.
Več manjših regij
Idrijski župan dr. Janez Podobnik meni, da bo pro-procionalni sistem volitev ustoličil centralizem za daljše obdobje, kar mu ni preveč pogodu. Ker Idrija meji na Notranjsko, Primorsko in Gorenjsko je glede regionalne opredelitve na nek način v neprijetnem položaju.
»V Sloveniji ni realno pričakovati le nekaj velikih regij, razvoj bo verjetno šel v smeri manjših regij. Zato se kljub temu, da bi nekako spadali pod Severno primorsko regijo, v naši občini zavzemamo za idrijsko-cerkljan-sko regijo,« pravi dr. Janez Podobnik.
Tudi Idrijčani se nameravajo včlaniti v Konferenco lokalnih skupnosti Slovenije, kar bodo verjetno storili na enem naslednjih zasedanj občinske skupščine. Po županovem mnenju bi lahko bila ta skupnost protiutež pre-
velikemu centralizmu v Sloveniji.
Franc Boštjančič, župan Ajdovščine, vidi smisel regij predvsem v gospodarskem povezovanju na določenem prostoru. Okrajem ni naklonjen, saj pravi, da bi bila ustanovitev okrajev vračanje v preteklost ne pa pot v prihodnost. Možnosti povezovanja preko računalniške informativne mreže so dovolj velike, da ni potrebno ustanavljati nekih velikih upravnih enot. Ob razvejanem računalniškem sistemu in povezavah, ki jih ta omogoča, ne bi smelo biti težav s prenašanjem pooblastil navzdol. Z ustreznimi povezavami bi lahko bili manjši centri tesno povezani z republiškimi organi, kar bi ustrezalo prebivalcem, ki na teh področjih živijo.
Glede ustanovitve konference lokalnih skupnosti Slovenije je Franc Boštjančič rahlo skeptičen. Strinja se, da je vsako povezovanje koristno, vendar se boji, da lahko takšne povezave, če potekajo na prevelikem prostoru, izgubijo učinkovitost. Na nek način se mu zdi to ponavljanje preteklosti, saj
Regija od Kopra do Jesenic
»Do jeseni bomo pripravili predlog, ki bo zajemal interese Primorcev. In to ne interese strank pač pa resnične interese ljudi in gospodarstva na tem prostoru. Od Kopra do Jesenic bi morala biti ena sama regija, kot pokrajina znotraj Slovenije, ki bi imela tudi državne pristojnosti.
Planiranja prostora, izgradnjo avto cest, upravne zadeve...,« trdi Sergej Pelhan, župan Nove Gorice.
Nad novimi občinami Sergej Peljhan ni preveč navdušen, saj pravi, da takšna organizacija spominja na začetek tega stoletja. Podpira pa stalno Konferenco lokalnih skupnosti Slovenije, za katero smatra, da bi morala biti protiutež državnemu centralizemu.
Viktor Klanjšček, župan tolminske občine pravi, da mora regionalizacija Slovenije najprej dozoreti v Ljubljani. V Tolminu zadev ne želijo forsirati, čakajo na predloge iz prestolnice.
Vsekakor se tolminski župan zavzema zgolj za tri instance. Republika, okraj ali regija in občina. Po njegovem mnenju nikakor ne bi smeli imeti štirih instanc, pač pa bi se morali odločiti med okraji in regijami.
J. V.
NOV/1 * DOBA
.T)_____
NIŽJI PROMETNI DAVKI V SLOVENIJI
KAKŠEN JE MARIBOR JUTRI
HRVATI PRINAŠAJO DEVIZE
V zadnjih tednih vozniki Iz sosednje Hrvaške ne nadaljujejo v izobilju in precenjeni marki pogoste poti v avstrijske trgovine, temveč ostajajo kar na slovenskih tleh In trošijo devize. V soboto se odpravijo po nakupe in pridno tovorijo številne Izdelke, ki so zaradi naših nižjih prometnih davkov bistveno cenejši kot onstran slovensko — hrvaške meje.
V hrvaškem tisku je zaslediti, da je zaradi davčne politike na Hrvaškem kava pri nas celo za 450 hrvaških dinarjev cenejša, podobno velja za pivo, za žgane pijače, tudi nekatere druge življenjske potrebščine. Nakupi v Sloveniji so še zlasti donosni za tiste, ki potrebujejo večje količine, za lastnike zasebnih lokalov in trgovin s prehrambenimi izdelki, kako jih brez dajatev spraviti čez mejo, pa so se že davno naučili.
Nakupi v Sloveniji so zanimivi še zaradi ene razlike. Prometne davke na Hrvaškem namreč prištejejo že v proizvodni ceni, v Sloveniji pa jih obračunavajo ob maloprodajni ceni v trgovini. Kaj lažjega torej, kot oditi h grosistu, nabaviti robo in jo pri-
peljati domov, pri čemer imajo Hrvati iz »avstrijskih« časov ogromne izkušnje.
Devize se stekajo v Slovenijo, proizvodnja na Hrvaškem sorazmerno temu upada. V hudi stiski je na primer Franck, kjer so morali dnevno proizvodnjo kave zmanjšati za tri četrtine, nič na boljšem niso v Badelu in v drugih podobnih firmah. V hrvaških medijih bijejo plat zvona in sprašujejo svojo vlado, kdaj bo končno davčno politiko približala evropski praksi, kakor so to poskušali pravočasno napraviti pri nas, a jo seveda zasoliti s svojevrstno začimbo - davkom na osnovna živila.
K. L.
ZASTAVA DO GRLA V DEVIZNEM DOLGU
FIAT Z LADJE
Očitno Je tudi drugi posel stoletja avtomobilske tovarne Zastava Iz Kragujevca, bratenje z torinskim Fiatom, padel v vodo. O povezovanju so se začeli pogajati jeseni leta 1990, srbska stran je modrovala, se spogledovala z General Motorsom ali Volkswagnom, pri tem pa je Zastava tonila vse globje in Fiatov interes za nakup delnic je vse bolj kopnel.
Dobro obveščeni krogi pravijo, da je samo zunanjetrgovinski Zastavin dolg Fiatu in tudi drugim inozemskim firmam narasel na okroglih 250 milijonov dolarjev, niti oni pa ne vedo, kolikšno razsežnost so dobile domače obveznosti do dobaviteljev, vsekakor pa je znesek dvakrat, trikrat večji.
Vendar torinskega avtomobilskega koncerna ta dolg sam po sebi ne skrbi tako zelo, mnogo svojih terjatev lahko sam odpiše, bolj jih od sodelovanja, od nakupa delnic, odvrača dejstvo, da v Zastavi nimajo pravih programov in ne avtomobilskega tržišča.
Resnici na ljubo so se Fiatovi ljudje precej angažirali in skušali Zastavo ohraniti nad vodo, posredovali so za
surovine v slovenskih in hrvaških firmah in tudi srbske oblasti niso stale križem rok in so pritegnile bančne ustanove.
V Beogradu imajo še eno železo v ognju. Morebiti nameravajo Zastavo pobratiti s korejsko avtomobilsko tovarno Daewoo, ki je pred časom uspešno po licenci opel cadeta izvažala avtomobile v Združene države Amerike, a zdi se, da pri tem niso izbrali pravega konja. Ta tovarna je namreč zaradi v pogodbi prepovedanega izvoza na lastno pest, Čehom so poslali pošiljko avtomobilov, izgubila licenco General Motorsa in tako je pravzaprav na istem kot je kragujevška Zastava: ima tovarno, ne pa avtomobilov za proizvodnjo.
K. L.
PRODAJALNA BAZAR
CELJE, STARA CESTA 9 „ ,—.	_ OSTROŽNO
u Iks le) is tel: (o63> 36-784
-	električne, klasične, akustične, dvanajststrunske in elektroaku-stične kitare EKO, FENIX, KRAMER
-	synthesizerje HOHNER, CASIO, KAVVAI, FUJIHA
-	klavirje in pianine ASTOR, PETROF, BELARUS
-	bobne STYX	,
-	stojala OUIK LOK za klaviature, kitare, zvočnike, mikrofone, saksofone...
-	strune ROTOSOUND, FENDER za kitare in bas kitare
-	ojačevalce EKO, ROLER
-	orglice in blokflavte HOHNER
-	konektorje in kable
in še mnogo drugega.
Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure.
OPTIMIZEM NA TRHLIH NOGAH
Drvenje mariborskega gospodarstva po bregu navzdol dosega že takšno hitrost, da obstaja fizikalno realna možnost, da se bo voz vžgal. Ker se uporabljene gasilske poteze po pričakovanju niso izkazale kot dolgoročno uspešne, saj so dejansko stanje le za nekaj časa prikrile in zameglile realno sliko, je bilo na dlani, da so nujno potrebne sistematične rešitve. Očitno zanje v Mariboru ni bilo dovolj niti znanja niti volje, tako da je mestni izvršni svet moral klicati na pomoč tuje strokovnjake. Potem ko je odpadel dolgo negovani McKenzyjev team, so se odločili za boljšo ponudbo, ki so jo dobili iz Standford Research Institute International, neprofitnega, raziskovalnega, k reševanju problemov usmerjenega podjetja iz Kalifornije, ZDA.
Ta projektna skupina je pod vodstvom dr. Eriča Han-sena, vodje projekta, Teda Lymana, sovodje projekta, in dr. Francija Čuča, vodje projekta pri Izvršnem svetu SO Maribor, ki drugače opravlja funkcijo podpredsednika vlade kot minister za gospodarstvo, pred kratkim zaključila delo v prvi fazi. Pod vodstvom ministra Igorja Umeka so pregledali dosedanje delo na projektu. Pripravili so inventuro pogojev in stanja, v katerem se nahaja mariborsko gospodarstvo in podrobno opredelili, kaj je sploh »Maribor jutri«. Po besedah dr. Eriča Hansena je to »širok projekt, ki vodi k napredku tržno naravnanega obnašanja. Vse faktorje produkcije (tehnološke, fizične, kapi-, tal, delovno silo...) bomo morali prirediti tržnim razmeram. Proces bomo začeli pred državnimi makroekonomskimi ukrepi in reformami, da čim prej in čim bolje spoznamo, kaj in kako. Tako smo do sedaj napravili podroben načrt dela na projektu, identificirali probleme in pristope k njim in pregledali
gospodarstva mariborske regije. Vse aktivnosti vodijo k strateškim ocenam (kratkoročnim in dolgoročnim), ki bodo znane v maju.
Nič novega in neznanega bi lahko rekli. Nič takega, kar ne bi pred tem ugotovili že sami v Mariboru. Tudi ugotovitev, da je mariborsko gospodarstvo po razglasitvi slovenske samostojnosti izgubilo skoraj ves svoj trg (nekatere organizacije govorijo o kar 90 odstotni navezanosti), spada med znane. Na drugi strani pa ni prostora za te proizvode na svetovnem tržišču. Zato je najbolj nujna prestrukturiranost industrije, ki vodi v sistemske spremembe. Kot novost ponujajo le način, na katerega predo-čajo te probleme vsem, ki hočejo, ko organizirajo tiskovne konference in »dneve odprtih vrat za občane«, kjer si lahko vsi stresejo pesek v oči in se zazrejo v realno katastrofo. Karte so torej na mizi, saj se slepiti več ne da.
Še sploh ne po tem, kar je povedal Ted Lyman: »Mariborsko gospodarstvo trpi za-
radi likvidnostnih problemov in ima največjo koncentracijo podjetij z likvidnostnimi problemi v Sloveniji. In v taki gospodarski krizi še vedno čakamo na sistemske reforme. Bili smo v Ljubljani, kjer smo se pogovarjali s predstavniki vlade na republiškem nivoju. Povedali so nam, da še nimajo popolnih rešitev. Niti kratkoročnih.«
Scenarij za prihodnost projektnega teama »Maribor jutri« je naravnan v odpiranje vseh svetovnih tržišč in v rast gospodarstva v naslednjih 20-ih letih, kar je skoraj eno celo ustvarjalno obdobje generacije, ki je sedaj stara okoli 30 let, torej na višku svojih ustvarjalnih in intelektualnih sposobnosti. Veliko poudarka dajejo privatizaciji kot osnovi za lastninjenje, finančnim reformam, drugačni vlogi managementa... Vendar spremembe bodo lahko v pravi meri uresničene šele pod makroekonomskimi reformami. »Zaenkrat pa,« dodaja gospod Hansen, »se bo še povečalo število stečajev in brezposelnih.«
Maribor ogromno pričakuje od »čarodejev iz Kalifornije«, a vprašanje je, koliko je dejansko sam pripravljen sprejeti njihova dognanja in pobude. SRI študija namreč ni paličica, ki bo čez noč prinesla lagodnejše življenje, ampak bo to samo papirnata ekspertiza, ki jo bomo sami uresničevali. Seveda, če bomo tako hoteli. V njeno izvrševanje nas bodo morali prisiliti znotraj mariborskih institucij, političnih in gospodarskih. Če pa ne bo prave
/
M
Bo Maribor kmalu spet na ulici?
volje in bomo še naprej zadovoljni z gasilskimi akcijami, se lahko z njo obrišemo pod nosom. In priznamo, da smo še enkrat vrgli denar skozi okno.
Skepsa na žalost ni iz trte zvita, saj nas skoraj vsakdanje mariborske gospodarske afere znova in znova pobijajo na tla. Mnogi so namreč spoznali, da, ko je gospodarstvo na kolenih, najlažje igra svoj hudičev ples. Podvoje-vanje dejavnosti v državnem in privatnem podjetju, ki ga pač pišejo na ženo, čeprav opravlja enako dejavnost, Maribex, Ferromoto, Zavod za izgradnjo Maribora in še in še. Spisek je vsak dan daljši, saj v očitni zakonski anarhiji, ni niti pravnih niti političnih institucij, ki bi »iznajdljivcem« stopile na rep. Val t. i. divjih privatizacij ne pojenja, saj se tisti pri koritih zavedajo, da je sedaj, ko so vsi na kolenih, najugodnejši trenutek za polnjenje lastnih žepov. Obstajajo celo realne ocene, da se vodilni v podjetjih sami odločajo pripeljati firmo na rob stečaja, odpustiti odvečne in »nesimpatične« delavce ter nato poceni odkupiti firmo. Ali tik pred zdajci prestopiti h kakšni drugi, ji do podrobnosti predati vse informacije o svojem bivšem podjetju in nato enostavno, včasih celo monopolistično, pokupiti vse, kar je koristnega. V takem duhu je prestop bivšega generalnega direktorja Ferromota Ivana Čuka k podjetju Videm, kateremu so baje namenjeni prostori Ferromota v Dravogradu. Čuk je seveda kot\jirek-tor EEK Videm sedaj kot bivši generalni seznanjen z vsemi skrivnostmi poslovanja Ferromota, od koder je »pobegnil«, ko mu je začelo goreti pod nogami. Odveč je pripomniti, da pri tej transakciji ni ukrepala nobena mariborska ustanova, čeprav delavci svojemu nekdanjemu šefu očitajo tudi kriminalna dejanja. Brez prejudiciranja pa raje počakajmo na nadaljevanje.
Hudo je potemtakem, da se velik del nekdanje in še sedanje mariborske politične scene hoče čimbolj okoristiti s svojim položajem, zato so dvomi o ugodnih rezultatih kakršnegakoli projekta, ki ni v njihovem duhu, pa čeprav gre za ORI International, popolnoma na mestu. Če dr. Franci Čuč tudi hodi v Ljubljano in obišče vsa pristojna ministrstva, finančno, Banko Slovenije, da bo vsaj delno rešil likvidnostne probleme, predvsem tistih, ki tekoče dobro poslujejo, a so v blokadi zaradi minulega dela, mu moramo namigniti, da mora prej pomesti domače dvorišče, kjer najbolj zaudarja. Pa čeprav so mogoče nekateri njegovi kolegi.
Do takrat pa smemo vse pozitivne vizije projektov, ki potrebujejo predvsem plodna tla, gledati z »balkanskim« priokusom v ustih. Ko bomo to spoznali, bo prepozno in poti nazaj več ne bo.
Peter Tomaž Dobrila Foto LucaS
NOVI 190BA
___■>?
RUDI KAJTNER: NA TEM PRGIŠČU ZEMLJE PRIDELUJEMO TRIKRAT PREDRAGO HRANO
SLOVENCEM PŠENICA SLABO CVETI
»Danes delamo podobne napake, kot smo jim bili priča v preteklosti. Prejšnja oblast je za vsako ceno vzdrževala t.i. družbena podjetja, zdaj jih za vsako ceno »zapiramo«. Jasno pa je, da naša država nima naravne danosti, da bi čisto vso hrano pridelali doma. Zato je potrebno ugotoviti kaj lahko racionalno pridelamo doma in kje se je treba pametno poslovno povezovati navzven,« trdi Rudi Kajtner glavni direktor Poslovnega sistema ŽITO, ki z moko in kruhom oskrbi tretjino Slovencev.
Morebiti bi bil naglas našega pogovora z gospodom Rudijem Kajtnerjem, glavnim direktorjem ljubljanskega ŽITA, ki v svojem okviru povezuje devet družb z omejeno odgovornostjo, ki delujejo na poročju dejavnosti mlinarstva, pekarstva, testeni-narstva, zamrznjene hrane, proizvodnje bonbonov, žvečilne gume, čokolade in trgovine, nekoliko drugače naravnan, če se gospod direktor ne bi malo pred tem sestal s svojim sodelavcem, poslancem skupščine. Kajti prav to dopoldne je skupščinsko predverje žuborelo od nestrpnosti, kajti naravnavala se je kmetijska politika. In se je, kot se je...
Gospod direktor, Poslovni sistem Žito oskrbuje s kruhom več kot tretjino Slovencev. Tudi predtem ste delali v podobnem sistemu, v celjskem MPI, na podobnem delovnem mestu, pri oskrbi s kruhom. Zatorej ste vi prava oseba za to, da lahko sodi, če Slovenci v resnici pojemo preveč kruha?
»Slovenec je njega dni kupoval preveč kruha in ga ravno prav pojedel. Danes pa je tako, da ga ravno prav kupi in prav poje. Vendar ga poje dosti več kot povprečen Evropejec.«
Zakaj?
»Gre za to, da nam je standard hudo padel, kruh pa je relativno najcenejše živilo, saj ga lahko samega použi-ješ in še dober je. Poleg tega gre za navado, saj je znano, kakšen kos kruha mati odrežejo še malemu otroku.« Slovenija nima dejanskih možnosti, da se v celoti sama prehrani. Zato smo bili in še bomo odvisni od drugih, vsaj kar se pšenice tiče.
Pred približno devetimi leti sem se lotil izračuna, koliko
nas je stala takratna politična akcija »pridelati 100.000 ton pšenice«, verjetno se še spomnite kako so kmetijski pospeševalci po kmetih prepričevali ljudi, naj vendar sejejo pšenico. Z rezultati tistih izračunov sem seznanil takratno vlado in povem vam, da so me hudo križem gledali. Tudi nekateri veliki pridelovalci v Pomurju, ki so v tem videli svoj trenutek dobrega zaslužka.
Rezultati te akcije so, da smo povečali pridelavo in tržnost pšenice od 12.000 ton v začetku 80-let na
80.000	ton ob koncu 80 in v začetku 90-let.
Toda cena je prevelika.
Da, cena tega je po moji presoji bistveno prevelika. Predvsem pa večja od one, ki bi jo plačali za nabave na prostem trgu.
Kaj pa zaščitne carine in posebne davščine za uvoženo blago?
Uvozne carine so zaščita domače proizvodnje in kot take tudi logične. Manj logično pa je, da se t.i. prelevmani plačujejo le za surovine, ki se kot take tudi uvažajo, ne plačujejo pa se na vsebnost teh surovin, ki jih vsebujejo artikli višje stopnje predelave. To pa pomeni, da se zmanjšuje naša konkurenčna sposobnost.
V ŽITU ste pet let, zadnji dve leti kot glavni direktor. Tudi ŽITO je kot nekatera druga slovenska predelovalna podjetja vlagalo ogromno denarja v druge republike tedanje Jugoslavije z namenom, da bi se oskrbeli s pšenico.
Slovenija oziroma predelovalna podjetja so v preteklosti vlagala predvsem na področju Vojvodine. Kljub temu da bi podpisani sporazumi o prioritetnih dobavah pšeni-
Potreba po masovni pridelavi hrane in politika združevanja v velike sisteme sta omogočila intenzivno rast. Do 1874. leta je kombinat uspel združiti kar 22 večjih in manjših podjetij. Med njimi tudi tovarne Gorenjka, Imperial in Šumi, ki se sicer lahko pohvalijo z več kot stoletno tradicijo, kakovostnimi programi in recepti.
• • •
Poslovni sistem ŽITO Ljubljana r.o. je bil ustanovljen leta 1958, ko so se združila področna podjetja mlinske dejavnosti Iz Ljubljane, Lesce In Domžal ter trgovski podjetji ŽITO Ljubljana in KLASJE iz Kranja. Ustanovili so živilski kombinat »ŽITO«.
• • •
Danes je Žito sodoben, tržno naravnan poslovni sistem. Sestavlja ga krovno podjetje in osem družb z omejeno odgovornostjo. Vodi ga 9-članski upravni odbor, ki je odgovoren skupščini, v kateri so zastopani predstavniki družb v skladu s svojo kapitalsko močjo.
fillsg;
58iPŠ$i.... .................................................
Rudi Kajtner, dipl. oec., Žito Ljubljana: »Ni ga slajšega vonja od tistega, ko iz pekarne po ulici zadišijo sveže žemlje...«
ce morali veljati še nekaj let so zaradi znanih razlogov praktično mrtvi. Resnici na ljubo je treba povedati, da se nam je že prej pogosto dogajalo, da je bilo pšenico nemogoče dobiti. Takšen je pač bil pravni red. Po drugi strani pa je bila tudi dražja od tiste, ki smo jo kupovali na prostem trgu. Zato smo se v ŽITU preorientirali v Slavonijo tako, da nas razne politične zapore sploh niso prizadele.
Koliko pšenice in krušnih žit Slovenija v resnici potrebuje za normalno preskrbo?
Nekaj nad 200 tisoč ton.
Sami predelamo okrog 180 tisoč ton, ostalo pa dokupimo že predelano v moko.
V Sloveniji, kot sem že prej omenil, je zadnjih nekaj let odkup okoli 80 tisoč ton. Nekateri menijo, da je mogoče pridelati in odkupiti še 20 tisoč ton več, mislim pa, da bi bila cena tega spet previsoka.
Ali so z novimi mejami in spori pretrgane vse vezi s preostalim delom nekdanje Jugoslavije?
Niso. Še vedno kljub administrativnim in drugim zaporam še vedno trgujemo v obe smeri. Težava je le v tem, da so transportne poti neracionalne. Prihaja tudi do pogostih zapletov na hrvaško-slo-venski meji. Mislim, da predvsem zato, ker so bile zadeve na državnem nivoju preslabo dogovorjene. Pa tudi nekateri birokrati poskušajo krojiti svojo meddržavno politiko,
Tu mislim predvsem na hrvaško stran.
Že pred leti smo v Zagrebu ustanovili firmo, ki nam v teh razmerah izredno veliko pomeni. Preko nje namreč vzdržujemo zadovoljivo menjalno razmerje med hrvaškim dinarjem in tolarjem in s tem smiselnost izvoza.
Ali pričakujete, da bo možno tudi letos dobiti pšenico iz Slavonije in Vojvodine?
Trenutno je možno dobiti le slavonsko moko. Pa ne zato, ker bi jo imeli v izobilju ampak predvsem zato, ker potrebujejo slovensko repro-
dukcijsko blago in zanesljivo plačilo. Pšenice letos v Slavoniji ne bo, ker zaradi vojne ni bila posejana. Iščemo pa možnosti za nakup vojvodin-ke pšenice, seveda, če bo njena cena ob žetvi ugodnejša od cene na svetovnem trgu.
Vonj sveže pečenega kruha
V družbah poslovnega sistema ŽITO je zaposlenih okrog 2400 delavcev. Dejavnosti nikoli ni bilo slišati o večjih pretresih.
Res je, dasiravno smo tudi pri nas zmanjševali število zaposlenih. Bilo je pač treba marsikaj racionalizirati. V poslovodstvu smo se že pred krizo, oproščam se za ta nedefinirani pojem, kajti kriza traja že desetletja, odločili za odločilno spremembo razvojne strategije. Peko kruha smo začeli preusmerjati v majhne pekarne, v veli-kih-linijskih pekarnah pa smo uvajali nove programe, kot je denimo naš dobro znani Zlati prepečenec.
Torej ste začeli oživljati nekdaj edino uveljavljen način peke kruha v privatnih pekarnah?
Tudi to. Prva mešana družba, ki je bila registrirana na področju takratne Jugoslavije je bila ravno pekarna. Bila je ustanovljena s 50% privatnega kapitala in s 50% kapitala ŽITA. Vendar pa v globa-lu pri tem ne gre za privatne pekarne, pač pa za klasični način priprave testa in peke. Gre za t.i. tip »ulične pekarne« v katerih pripravljamo visoko kvalitetne ročno izdelane kruhe. Naša strategija, če uporabim ta izraz, je izraz želje, da peke in peko kruha spet približamo potrošniku, da bo tisti najprijetnejši vonj, vonj po svežem kruhu povsod lebdel v zraku, kot je bilo to včasih.
Nekoč so rekli, da to ni ekonomično.
Danes v okviru ŽITA deluje že dvanajst takšnih majhnih pekarn vse od Kopra do Kranjske gore. Bodite prepričani, da vemo kaj delamo.
Druga pomembna pekar-
ska novost je, da se pekarski proizvodi pripravljajo na prodajnem mestu iz polpripravljenih proizvodov. Prednost tega je, da je potreben izredno majhen prostor, lahko za prodajnim pultom vsake malo večje trgovine. V nekaterih državah je to že znan način in mi tukaj ne odkrivamo Amerike. Mi samo podaljšujemo reproverigo zamrznjenih proizvodov. Sicer pa kdo ne pozna vlečenega in listnatega testa, raznih cmokov, sojinih polpetov, pravih francoskih rogljičev, pizz in la-sagne in še in še.
Ta način priprave kruha sili peke v večjo odgovornost, ker gre za nenehno dokazovanje.
Strategija dokazovanja in kvalitete je že dolgo sestavni del našega poslovanja. Da dajemo temu pomembno mesto je dokaz tudi to, da team, ki dela na kakovosti, vodim sam.
Sicer pa poznate rek, da je najboljši sosedov kruh. In mi hočemo po kakovosti presegati sosedovega.
Žal smo danes tako daleč, da je sveža žemlja že razkošje.
»Mi to prvi in najbolje poznamo. Vsak nihljaj standarda najprej udari ob nas. Vendar pa mislim, da sedanja politika ne bo mogla in smela dovoliti, da bi bili Slovenci lačni kruha.«
Upam, da ste zdaj že pozabili na nejevoljo v zvezi s politiko kmetijstva in bi razgovor vrnila na izhodišče: na cene surovin. Kaže, da se z vladino zaščito pridelovalca, bremena spet prenašajo na predelovalca.
»To je ravno tisto, kar je težko razumeti. Vse smo že namreč enkrat preizkusili in kar je še pomembneje, tudi drago plačali.
Mlinar in pek sta se z odrekanjem plače odločila vlagati v tehnološki razvoj in si s tem izboljševati pogoje dela, kolikor je to sploh mogoče. Mimogrede, plače mlinarjev in pekov so vseskozi pod povprečjem gospodarstva Slovenije, čeprav je delež tki. dodatkov bistveno večji od povprečja...
Značilno za peka je delo ponoči, ob nedeljah, praznikih in delo preko rednega delovnega časa. Ob sobotah in posebej pred prazniki, se količine pekarskih izdelkov tudi potrojijo...
Pravzaprav sem hotel povedati, da jQ delavec v živilski predelavi sedaj v bistveno neugodnejšem položaju od kmeta.
Če se vrnem na cene surovin bi rekel, da so te med drugim tudi odraz produktivnosti v kmetijstvu. Težko bi pričakovali racionalno proizvodnjo na njivi, ki na dobrš-njem delu slovenskega prostora ne dosega niti enega hektara površine. Podatki zadnjih desetih let kažejo, da je tki. družbeni sektor dosegel boljšo kvaliteto in večji hektarski donos, pri tem mislim tako na tehnološko, kot na »komercialno« kvaliteto.«
Rekli bi torej lahko: v našem agraru nič novega...
»Da, skoraj nič novega.«
Vendar sem jaz pri vašem peku nejevoljen, ko moram toliko odšteti za kruh.
»To nejevoljo dobro razumem. Vendar jo pek po krivici občuti. Nekateri poskušajo
demagoško tudi v javnih nastopih, prevaliti krivdo za navidezno visoke cene na mlinarje in peke. Vendar bom realnost ponazoril s primerom. Sedaj, ko država subvencionira ceno pšenice na ravni osmih tolarjev za en kilogram, smo v izhodišču na enakem, kot recimo nemški ali francoski mlinar. Avstrijski je zaradi subvencij za predelavo, celo na boljšem. In vendar je pri nas najvišja cena kruha (država regulira vse cene) v razmerju 1:6,5, v Franciji je razmerje glede na najnižjo ceno kruha 1:8,3, v Nemčiji pa celo 1:9,2. Iz teh podatkov je jasno, da je problem za navidezno visoke cene kruha nekje popolnoma drugje.«
Proizvodi ŽITA na vseh celinah
Doslej sva govorila predvsem o kruha. Kaj pa ostali proizvodni programi? Vi ste tudi velik izvoznik.
»Kruh je prehrambno in čustveno najpomembnejši proizvod. Vendar to ne pomeni, da ima tudi v realizaciji tako pomembno mesto. Res pa je, da so naš kruh pred leti jedli celo - Beograjčani. Da, svežega in v Ljubljani narejenega. Pa tudi domačini in turisti v Istri, Kvarnerju irr na otokih srednjega in severnega Jadrana. Vozili smo ga tudi v skoraj vse večje kraje na hrvaški strani naše jugovzhodne meje. Danes je tega le še za vzorec.
Kar tiče pravi, konvertibilni izvoz, so najpomembnejši naši konditorski proizvodi: bonboni, čokolada in žvečilna guma. Ti proizvodi so prisotni na vseh celinah.
Danes lahko s ponosom rečemo, da potrošniki v najbolj razvitih delih sveta poližejo več kot 2.000 ton šumi-jevih bonbonov, požvečijo precej čez 1.000 ton imperi-alove žvečilne gume in se sladkajo z nekaj sto tonami naše, v Gorenjki narejene čokolade.
Letos mineva že dvajset let, odkar sodelujemo s kčln-sko firmo Mitscler internati-onal in ameriško firmo Tops. Ti dve poslovni sodelovanji sta nam pravzaprav odprli pot v svet, kjer na trgu ostajajo samo najboljši. Nam je to uspelo, ostali smo.
Če naštevam samo najpomembnejše tuje poslovne partnerje, potem nikakor ne smem pozabiti tudi na to, da smo tudi proizvajalci viso-kokvalitetnih pekarskih aditivov in kooperanti enega največjih izdelovalcev pekarske opreme v Franciji, ki je znana po kvalitetnih pekarskih proizvodih.
Kot dobavitelj smo se vključili tudi v eno od zelo hitro rastočih verig, za hitro pripravljeno hrano v Evropi. To je pomembno predvsem zato, ker s tem dokazujemo, da smo s kvaliteto sposobni konkurirati tudi tam, kjer je tradicija tovrstne proizvodnje že mnogo dalj časa prisotna.. .«
In načrti za prihodnost?
»Ne samo, da jih je preveč za opisovanje in da je prostora premalo, nama je tudi že čas gorak, so načrti - skrivnost. Upamo le, da bodo pogoji gospodarjenja takšni, da jih bomo lahko uresničili...«
Foto Severin
MODRE ČELADE V BIVŠI YU
NEJASNOSTI
Akcija mirovnih sil OZN se je v bistvu že začela. General Satish Nambiar, poveljnik, je že v Sarajevu. Prišlo je tudi okoli 300 oficirjev in šefov policijskih enot, civilnih funkcionarjev. Do 25. aprila naj bi prišli vsi, skupaj nad 14.000 mož.
Poveljnik sil OZN v bivši Jugoslaviji, indijski general Satish Nambiar
Zanimivo je, da se tako Srbija kot Hrvaška, posebej BiH, zadovoljno smehljajo, ko prihajajo modre Selade. V Srbiji so namreč prepričani, da bodo na ta način uzakonili Krajine na Hrvaškem, Hrvati so prepričani, da bodo na ta način dosegli svojo oblast na vseh hrvaških ozemljih, tudi v Krajini. Upravičeno so zadovoljni v BiH, saj poveljstvo modrih čelad v Sarajevu, sedež logističnega centra v Banja Luki In sedež enega izmed štirih sektorjev v Bihaču (ostali trije so v Dalju, Bjelovarju in Kninu) zagotavljajo, da bo tudi v tej republiki mir.
Prihod modrih čelad je tudi dober posel. Vsi se trudijo, da bi pritaknili svoj lonček. V Sarajevu je bilo kar pet kandidatov za sedež poveljstva.
Prihod modrih čelad pa seveda ni končna rešitev. Obenem bodo tekla še trda pogajanja za politično rešitev. Sam prihod pa je nedorečen in prinaša precej nejasnosti. Ni odgovora na vprašanje, kam bo šla JA iz Hrvaške In kaj bo sploh z JA, ki nima več svoje države. Bo to le srbsko-črnogorska vojska? Bodo nekatere častnike, kot v Sloveniji In Hrvaški, prevzele druge republike?
Posebno vprašanje je, kakšna bo oblast v krajih, kjer bodo modre čelade. Milan Ramtfak, podpredsednik vlade RH, pravi, da bo šlo za trojno oblast: Hrvaška, bivša YU in OZN. Pri vojski je to razumljivo, ni pa razumljivo v civilnem delu. Bo, poleg Hrvaške, udeležena bivša federacija ? Zakaj, saj je Hrvaška mednarodno priznana država. Znano je, da se v Beogradu posebej trudijo, da bi za drugo državo, torej za Hrvaško, sprejeli nekakšne zakone, ki bi tam veljali v času mirovne operacije.
Bodo v civilni oblasti v Krajinah tudi vojni zločinci, četniki...? Kako bo Hrvaška zagotovila, da bo veljal narodnostni sestav, kakršen je bil na spornih območjih pred vojno ? Čigav bo denar? Čigava bo pošta, rTV, SDK, čigavo bo šolstvo, zdravstvo...?Pravega odgovora ni, čeprav bi moralo biti jasno - gre za ozemlje samostojne Hrvaške.
Težav torej ne bo manjkalo. Ne bomo pa tudi črnogledi, če zapišemo, da projekt OZN ne bo minil brez žrtev. Tudi med modrimi čeladami. Glede na to, da vemo, s kom imamo opraviti v tem delu Balkana, ne bi bili presenečeni, če bodo žrtve celo rekordne. Ne kličemo vraga, le povedali bi radi, da je Balkan nekaj povsem drugega...
Z. Kochanovvski
PONAREJENI
Agencija Tanjug je sporočila, da tudi po Črni gori krožijo ponarejeni bankovci po tisoč jugodinarjev. Odkrili so jih v Titogradu, Ulcinju in Plužinah, pojavili pa so se tudi v Plavu, kjer so aretirali pet ljudi s 480 lažnimi tisočaki. Priskava bo pokazala, če ni morebiti prav to mesto izhodiščna točka, od koder usmerjajo ponarejeni denar.
Ponarejeni bankovci so napravljeni z barvnim fotokopiranjem na navadnem papirju in vsi imajo isto serijsko številko.
BOSANSKA TRAGEDIJA SE BLIŽA KRVAVEMU VRHUNCU
DVE PLATI
ŽIVLJENJA V BIH
Politika bosanskih liderjev in pa socialni položaj prebivalcev te republike dajeta tragediji BIH naravnost ironičen prizvok. Po eni strani tri nacionalne stranke vlečejo vsaka na svoj konec in se smrtno prerekajo o trenutno čisto neprimernih stvareh, po drugi strani pa se ljudje zaradi bornih plač In hiperinflacije komaj še preživljajo in se pulijo za vsako skorjo kruha, da bi nahranili svoje otroke. Vse več je nemirov, kriminala, terorizma In ubojev.
Sleherni dan v Bosni prihaja do številnih diverzantskih akcij, streljanja. Ljudje izginjajo ... Eksplozija v do-bojskem lokalu, dva mrtva v Tuzli, mine v Bosanskem Brodu - to so vsakodnevni dogodki, ki jim Bosanci sploh več ne posvečajo pozornosti. Danes nisi v BiH nikjer več varen. Zelo hitro lahko izgineš ali te ubijejo, medtem ko MUF BiH odkrito priznava, da ne more kontrolirati teritorija, da je v BiH
500.000	ljudi pod orožjem. MUP pa šteje le 12.000 ljudi. Za odtenek bolj optimističen je položaj v Sarajevu, kjer prihaja do pojava, ki so ga opredelili kot blagi poraz terorizma v primitivnem smislu. Gre za to, da Sarajevčani terorizma ne jemljejo s političnega aspekta, temveč gledajo manj skozi humor in mu s tem avtomatično zbijajo osnovni pomen. MUP je v zadnjih dneh zabeležil kar 40 lažnih prijav o podstavljenih bombah, kar hrabri tudi ministrstvo samo. Ker pa mora policija seveda vsako informacijo tudi preveriti, obstaja nevarnost, da ne pride do množičnega preplaha med prebivalstvom. Na tej točki pa je prišlo do solidarnosti med policijo in mediji, ki lažnih alarmov ne spravljajo v javnost.
In medtem ko se je teritorij BiH spremenil v divji zahod, po katerem rovari kriminal, se SDS poigrava z najnovejšo različico zemljevida BiH. Ena od značilnosti le-te so takoimenovani »berlinski zidovi« v mestih Rogatica, Bi-hač, Kupa in Prijedor. Ta mesta naj bi se namreč razdelila po načelu nacionalne večine, do kakšne skrajnosti pa si to razdelitev predstavlja SDS, še ni znano. Dr. Radovan Karadič, ki je sosed Alije Izetbegoviča, bi namreč po tej logiki živel v muslimanskem kantonu, g. Kljujič,
predsednik HDZ v odstopu, pa v srbskem.
Srečo bi imela le srbska člana predsedstva BiH Biljana Plavčič in dr. Nikola Kolje-vič, ki bi v bodoče stanovala na svojem, torej srbskem ozemlju. Zanimiv je tudi podatek, da bi v primeru kantonizacije BiH Železnica Sara-jevo-Ploče, ki pelje k bosanskim vratom v morje - Neum (ta bi bil v Hrvaškem kantonu), sekala vse tri kantone. SDS je v politično izrazoslovje vrgla nov izraz - koridor. Ni še jasna popolna definicija oziroma pomen te besede pri srbskem krojenju BiH, določeno orientacijo pa da naslednji podatek. Trikotnik Tuzla - Zenica - Sarajevo je tisti, v katerem prevladuje muslimansko prebivalstvo in tako bi tudi cesta Sarajevo - Zenica peljala v primeru kantonizacije po muslimanskem kantonu. Po najnovejši varianti SDS-a pa bi jo na določenem kraju sekal srbski koridor! In to bah bu se baje zgodilo v zraku! Zaenkrat ni, sicer pa srbsko že naravnost smešno igranje z bosanskim teritorijem tako ni več nikomur jasno. Vprašanje je tudi, kdaj bo SDS javnosti pokazala dokaze o neverodostojnosti referenduma, s katerimi že tako dolgo opleta. Med drugim trdi, da je na referendumu v sarajevski občini Stari Grad in Veliki Kladuši glasovalo več ljudi, kot jih je tam prijavljenih. Srbska neresnost se kaže tudi skozi Karadišove izjave, saj je na primer v istem razgovoru dejal, da bo srbski narod spoštoval in ubogal sleherno oblast v Srbiji, obenem pa, da je Vuk Draškovič diletant in idiot. Kako se to ujema z idejo, da bi na primer čez dve leti prišel Draškovič in bi tako diletant in idiot postal vrhovna oblast Karadiča in drugih Srbov v BiH? Srbski politiki se vse
bolj distancirajo od ostalih tudi v predsedstvu in v vladi. Srbskih članov predsedstva na zadnji seji sploh ni bilo. Dr. Nikola Koljevič pa je zavrnil članstvo v komisiji predsedstva za stike z JA, v katero je bil izbran med svojo odsotnostjo.
Sicer pa tudi Hrvati, ki so trenutno nasploh v sila neprijetnem položaju, nimajo ravno čiste vesti. Se več, lahko bi rekli, da so do grla vpleteni v bosanski kotel. Nedavno je paravojaška enota vdrla iz Hrvaške v Bosanski Brod in razorožila pripadnike bosanske milice. Vzela je kup orožja in druge opreme ter zbežala. Iz zanesljivih virov informacija, da pride v Bosansko Dubico sleherno noč skupina hrvaških gardistov in provocira pripadnike JA. Žrtev res še ni, saj spustijo le nekaj rafalov in zbežijo, vendar v tem tudi ni bistvo.
Hrvaška je nestrpna zaradi svojih okupiranih ozemelj. Kot napadena država mora z veseljem in nestrpnostjo pričakovati plave čelade. Toda ko plave čelade enkrat pridejo, Hrvaška ali ne bi nikoli več dobila svojega celotnega ozemlja ali pa se bo vojna nadaljevala čez 10 ali 15 let, ko se bodo umaknili. V tem primeru pa plave čelade izgubijo svoj smisel. Zaradi takšnih bojazni prihaja do incidentov in provociranja s strani Hrvaške na federalno vojsko.
Bosanec pa se ne ozira kaj dosti na politične igre, saj razmišlja predvsem, kako bo preživel s povprečno bosansko plačo 50 DEM. Srednji sloj v Bih ne obstaja več. Prisotna sta le še čisto dno in vojni profiterji. Ker vlada embargo Srbije na izvoz hrane v BiH, so to republiko preplavili švercerji. Tako danes najdeš na sarajevskih ulicah vse polno najrazličnejših stvari, ki jih ni v trgovinah. Največ pa je preprodajanja hrane.
Zdaj je v trgovinah zaenkrat še najti osnovna živila, a po tamkajšnjih ocenah to ne bo več trajalo dolgo. Sarajevo je postalo najdražje mesto na področju bivše Jugoslavije. Samo pred leti, pa
je bilo skupaj s Titogradom in Prištino daleč najbolj poceni. Vlada prava hiperinflacija. Marka na črnem trgu iz dneva v dan strahovito narašča. V petek je bila 233 din. V teh dneh je v centru medijske pozornosti občina Vareš, ki leži blizu Sarajeva, v samem središču BiH. Razširile so se namreč govorice, da sta v tej občini od lakote umrli dve osebi. Sicer je tu povprečna plača 10-15 DEM. Oblast je sicer govorice demantirala, kar pa še nič ne pomeni. Takšna je prava slika BiH. Sarajevo je od 2. marca naprej, torej od prvih blokad, po 21.30 - 22 h popolnoma pusto mesto. Sarajevčani, ki so bili vedno znani po veseli naravi, se zvečer skrivajo doma. Ponoči se v glavnem mestu BiH slišijo oddaljeni streli. Prebivalci tega mesto niso verjeli, da tudi pri njih lahko pride do česa takšnega in po postreferen-dumskih barikadah, ki so na njih delovale kot šok, nihče nikomur več ne verjame. Ljudje so prepričani, da se vse še ni končalo. A kljub vsemu se je 2. marca mitinga v Sarajevu udeležilo 50-70.600 ljudi, ki so pokazali, da ima vsak stvar svojo mejo, na katero so se Sarajevčani pripravljeni postaviti in jo braniti. Toliko ljudi kot takrat se ni zbralo na sarajevskih ulicah od poslednjega Titovega obiska v tem mestu. Na žalost pa Sarajevo ni moč jemati kot povprečje BiH, ki jo najbrž na žalost čaka še bolj črna prihodnost. Velika verjetnost je, da bo prišlo do pravega pokola, če v bližnji prihodnosti ne bo sporazuma. Pokola, ki se bo začel ob socialnem puntu, potem pa bodo konce vrvi prijeli politični liderji in BiH pahnili v smrt. Konec, ki ne more biti optimističen, pa naj bodo besede Zorana Mišetiča, lastnika neodvisnega zeniškega radia CD izpred nekaj dni:
- »Slovenci ste edini ušli tistemu, kar se bo v prihodnje zgodilo na tleh Balkana. Ušla ni ne Hrvaška ne Makedonija, najhuje pa bo tu, v BiH. Bežite. Bežite čim dlje in ne ozirajte se nazaj«.
NOVfi90BA
___
ODISEJA DEVETIH SLOVENSKIH FANTOV V BOSANSKEM LONCU
KDO TAM STRELJA
»V nekaj mesecih sem tretjič okusi! vonj po smodniku in vam povem, da je povsod enak. Tudi v Bosni. Čepeli smo v praznem in neogrevanem hotelu in čakali, kaj bo, dokler nam vodja projekta ni rekel: »Pospravite cunje in pakirajte, dokler še lahko odnesete cele riti...«
Vonj po smodniku je povsod enak
»V nekaj mesecih sem doživel tri vojne. Več kot navaden zemljan v celem življenju. Komaj sem prišel v Irak in še preden sem lahko s Huseinom izpil kavico, smo že bežali. Prišel sem domov in se naužil naših hribov, iz
lagali, da se naj skušamo prebiti domov, v Slovenijo.«
Vsepovsod same barikade in puškine cevi
»Toda to je bilo lažje povedati, kot pa uresničiti. V Bosni vsega primanjkuje, najbolj pa goriva. Res deluje črni
ukradli. Zdaj pa je bila tu vojna... Toda kako priti domov? Vsepovsod same barikade in ob njih zdaj te, pa spet drugačne uniforme. Najpogosteje so si bili ti nevsakdanji vojaki le dober lučaj narazen.
Kako...
»Zdaj se smejemo, takrat nam ni bilo do smeha, čeprav so bile smešne peripetije. Najbolj smo bili začudeni nad tem, da nihče ob teh barikadah ni vedel za kaj gre. Vsi so namreč spraševali, kaj
Marjan Režek
pljuč izpljuval puščavski pesek, je počilo doma. V soboto smo se še prekladali po Baščaršiji v Sarajevu, ko smo se v nedeljo vrnili z Bjelašni-ce, je nad Sarajevom že lebdel dim od smodnika,« pripoveduje 24-letni Marjan Režek, elektrikar iz Bežigrada v Ljubljani.
Marjan je eden izmed devetih monterjev dveh ljubljanske podjetij, Vede in Unis-Topsa, ki skupaj z Nemci v Vogušču, v Tasovi tovarni avtomobilov, montirajo novo proizvodno linijo za tretjo generacijo volksvvag-novih goltov.
Kako...
»Vonj po smodniku je povsod enak, strah pred neznanim pa v tujini še težji. Takoj, v ponedeljek, je vodstvo tovarne, ki je bila v celoti zastražena, sklenilo, da mora vse tujce spraviti na varno. Za Nemce so baje organizirati helikopterje, nam pa pred-
Marjan Orehovec
trg, res imajo privatne »ben-zinske črpalke«, vendar je tisti ponedeljek vse - bežalo. Vsak se je v strahu skušal rešiti, ker ni nihče vedel, kaj se v resnici dogaja. Po mestu so vesti prehitevale druga drugo, zmeda je bila popolna,« dodaja Marjan Orehovec, elektromehanik iz ljubljanskega Savlja.
»Poglejte, v naš hotel sta prišla dva domačina, mož in žena, da bi se oskrbela s cigaretami. Pozneje smo ugotovili, da gre za zdomca, ki sta na delu v Franciji. Pred vhodom sta pustila svojega golfa, zaklenjenega in vsem na očeh. Ko je žena pogledala skozi šipo, vozila več ni bilo. Kaj narediti? Policija ne dela, telefon je izklopljen, na cesti neki uniformirani tipi z avtomati, komu se naj pritožiš, kdo ti naj pomaga. Zato smo mi vsak dan iz avta sneli ali vsaj odklopili baterijo, da nam avtomobila ne bi
se dogaja v Sarajevu, kje in kdo se tolče in kaj smo med potjo videli.«
Fantje so jo mahnili proti morju, ker so menili, da bodo tako najlažje ušli pastem in se spravili na kakšen trajekt. Druge rešitve ni bilo, ker so jo zaman preizkusili.
Grozljive podobe
vsesplošnega
razdejanja
»Ko smo se poslavljali od sodelavcev v hotelu in Nemcev, s katerimi smo skupaj delali, so bili Nemci prestrašeni in pijani. Čakajoč na rešitev so se zalivali z vodko in šampanjcem, edinim, kar je bilo moč dobiti in nam zavidali, da lahko gremo. Toda kaj, ko smo se po celem dnevu prevažanja le uspeli prebiti do Splita, so bili vsi trajekti razprodani za cel teden naprej. Zato smo se odločili, da se skušamo prebiti domov
po cesti. Obrnili smo se proti Šibeniku...«
Oba Marjana, Miran Us iz Gameljn, Tomo Marolt z Viča, Franc Oblak iz Kranja, Marjan Kunaver iz Most, Martin Zavec s Ptuja in Brane Haler z Viča ter Slavko Bobek iz Bežigrada so se s svojim kombijem vključili v kilometre dolgo kolono beguncev.
»To, kar gledaš na TV ekranu ali slišiš po radiu, ni nič v primerjavi s tistim, kako izgledajo tiste vasi in hiše. Kako je to stolčeno, požgano, razrušeno. Kolikor smo se vozili, nismo videli niti ene same cele hiše, ki je stala ob cesti. Grozljivo. Ne vem, ali me je bilo bolj strah tistih bradačev ob barikadah ali tiste grozljive podobe vsesplošnega razdejanja...«
Kako...
Medtem ko se pogovarjamo, Alojz Stepančič, direktor podjetja Veda, našemu zunanjemu ministrstvu pošilja faks s prošnjo, naj država pove, kako in kaj narediti. Vsak zamujen dan pomeni dvojno izgubo: materialno in moralno. Gre za obveznosti do naročnika in plačnika, gre za zaupanje partnerja iz Nemčije. Nemci so za svoje takoj poskrbeli in jih dali prepeljati šestdeset kilometrov ven iz Sarajeva, da na varnem počakajo na razplet dogodkov in zagotovilo, da njihova življenja ne bodo ogrožena. Naši fantje so se k sreči z opremo in avtomobilom vred celi prebili do Ljubljane, vendar menijo, da se s srečo ni igrati. Zadnje odisejade ne bi radi še enkrat doživeli.
»Od tu, iz fotelja, iz domovine, je vse to tako daleč. Biti tam poleg, pa zahteva živcev in še česa. Gledal sem šoferja, ki je ostal brez tovornjaka in bil edini gost nekoč tako mondenega hotela, kako je celo noč prečepel sam v kotu razkošnega hola in z nikomur ni spregovoril besedice, kaj šele, da bi upal povedati, kaj je doživel. Najbolje bi bilo vse skupaj čimpreje pozabiti. Žal ne gre...«
Jani Sova Foto: Severin
BALKANSKA KRČMA
Zagreb: Poveljnik mirovnih sil, indijski general Satis Nambiar je opravil tridnevni obisk v hrvaški prestolnici, kjer se je pogovarjal s hrvaškim predsednikom Tudmanom, predsednikom vlade Gregoričem, ministrom za notranje zadeve Vekičem, obrambnim ministrom Šušakom in načelnikom glavnega štaba HV generalom Tusom.
Beograd: Ppglavitne zahteve stavkajočih študentov v središču Beograda so bile: odstop Miloševiča, ustavodajna skupščina, predčasne in svobodne volitve ter osvoboditev medijev v Srbiji.
Zagreb: Hrvaški minister za obnovo Slavko Degoricija je izjavil, da je njegova prednostna naloga vračanje beguncev na tista okupirana hrvaška območja, kamor bodo prispele modre čelade.
Priština: Podpredsednik Demokratske zveze Kosova dr. Fehmi Agani je dejal, da Srbija ne more pripraviti svobodnih volitev niti v lastni republiki, na Kosovu pa si želi le takšne volitve, ki bi potrdile njeno oblast.
Reka: Turistične agencije že sprejemajo rezervacije za Brione v primeru, če bi se politične razmere umirile. Brionski hoteli so pripravljeni za kongrese v aprilu in maju, konec marca pa bosta pripravljena nova turistična programa za avstrijske in italijanske goste.
Beograd: Po srbskem glavnem mestu so krožile novice, da so Slobodanu Miloševiču preprečili pobeg v tujino, srbskega predsednika pa so povezovali tudi z izginotjem večje količine zlata iz rudnika v Boru.
Reka: Lastninska vprašanja slovenskih letovišč na Hrvaškem se bodo reševala na meddržavni ravni, gre pa predvsem za vprašanja lastništva zemljiških parcel, na katerih stojijo ti objekti, in pravice zaposlenih. »
Zagreb: Hrvaško ministrstvo za promet in zveze bo poskušalo zagotoviti varnost plovbe na Donavi in Savi od Slavonskega broda do Siska zaradi prevoza surove nafte, zaradi meddržavnih obveznosti pa tudi od ustja Drave do Osijeka.
Skopje: Vlada Republike Makedonije je sprejela več predlogov zakonov, med katerimi sta tudi carinski zakon in zakon o dajatvah za uvoženo blago. Sprejeli so tudi odlok, s katerim je dovoljen iznos tuje valute v višini 1000 DEM, z bančnim potrdilom.
Zagreb: V Zagrebu je bilo konec januarja 390 podjetij, z 11.379 delavci, katerih neporavnane obveznosti so dosegle vrednost dveh milijard hrvaških dinarjev. Največ neporavnanih obveznosti ima industrija (708,9 milijonov hrvaških dinarjev) in trgovina (655,9 milijonov dinarjev)
Mostar: V zadnjih dneh je prišlo v BiH do izredno velikega porasta števila kriminalnih dejanj in brezzakonja. V zadnjem mesecu in pol so bile ubite štiri osebe, 11 je bilo lažje, 4 pa težje ranjene. Zabeležili so 25 požarov in 24 eskplozij. Porast kriminala povezujejo s prihodom večjega števila rezervistov, ki so streljali po ulicah in v lokalih vsaj v 300 primerih.
Zagreb: Iz Zagreba proti Sarajevu je krenil konvoj petindvajsetih tovornjakov z več kot 500 ton živil, oblek in zdravil. Pri pripravi akcije, ki je vredna 600.000 DEM, je sodelovalo poleg nemškega urada za koordinacijo humanitarne pomoči tudi italijansko veleposlaništvo.
Beograd: Ameriški ambasador v Jugoslaviji VVarren Zim-merman je izjavil, da ZDA spoštujejo željo tistih, ki želijo oditi iz Jugoslavije in živeti v neodvisnih državah.
Skopje: Enote makedonske teritorialne obrambe so zamenjale JA na meji z Bolgarijo. Zmenjava je bila v skladu s sporazumom med obrambnim ministrom Blagojem Adži-čem in makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom, ki med drugim predvideva umik JA iz Makedonije do 15. aprila.
Sarajevo: Poslanci t.i. Skupščine srbskega naroda v BiH so enoglasno zavrnili Bruseljsko izjavo Evropske skupnosti o organiziranosti BiH. V apelu Združenim narodom, zmagovalkam 2. svetovne vojne in evropski dvanajsterici, so poudarili, da je nedopustno Srbom odvzeti državo - Jugoslavijo.
štip: V središču vzhodne Makedonije so začeli zbirati podpise, da zaradi slabega sprejema ne bi plačali naročnine za makedonski radio in televizijo.
JANŠA ODGOVARJA
MIROVNO GIBANJE
Z velikimi spremembami v vzhodni Evropi in tudi v Sloveniji sta postali razoroževanje in demilitarizacija dolgoročno ustvarljlva možnost. Mirovna gibanja so se od dolgoročnih utopičnih zahtev preusmerila h kratkoročnim realnim rešitvam. Obrambni minister Janez Janša je prepričan, da pragmatično razmišljajo tudi slovenski mirovniki, ki so že dosegli določene rezultate.
Kakšen naj bi bil po vašem mnenju najboljši položaj Slovenije glede na njene obrambne pripravljenosti?
Janša: Za Slovenijo bi bilo idealno članstvo v evropski organizaciji, kamor bi bile vključene vse ali vsaj večina evropskih držav, ki bi si medsebojno zagotavljale varnost. To stopnjo je treba doseči, preden se seveda začne govoriti o realnem procesu razoroževanja.
Zdaj prihaja do tega, da se
sklepajo dogovori o zmanjševanju kvantitativnih dejavnikov, medtem ko se z razvojem tehnike in z boljšo oborožitvijo vojaška moč v večini držav povečuje. Nekaj izjem je v vzhodni Evropi, kjer se predvsem zaradi drugačnega pogleda na obrambno vprašanje drastično zmanjšuje število vojakov. Madžarska namerava vojaštvo zmanjšati za polovico, kljub temu pa bo vojaški rok trajal 12 mesecev, torej še enkrat
dlje kot pri nas. V Nemčiji imajo 15-mesečni vojaški rok, v Franciji 12-meseč-nega.
Za Slovenijo najbrž velja neka srednjeročna perspektiva, da ohrani obrambno sposobnost nekje v spodnji polovici evropskega povprečja, kar je realno tudi glede na stopnjo razvitosti. Ko pa bo vključena v vse te evropske procese, bo vključena tudi v proces razoroževanja, ki se bo na tisti točki lahko šele dejansko začel. Šele takrat se bodo sprejemali dogovori, da se na primer v vseh državah Evrope vojaška moč odstotkovno zmanjša. Takrat ne bo šlo samo za število vojakov, ampak tudi za kakovost oborožitve.
Ko se bo ta proces začel, ko si bodo države medsebojno zagotavljale varnost, šele takrat lahko upamo, da se bo začelo obdobje, ko vojaški dnevnik ne bo več tisto, kar zagotavlja varnost.
Mirovno gibanje je potihnilo. Kaj menite o tem?
Janša: Obstajajo najmanj trije glavni razlogi. Dejstvo je, da se je mirovno gibanje v časih, ko sem bil še sam dejaven na tem področju, borilo za povsem otipljive stvari (za skrajšanje vojaškega roka, za priznavanje pravice do ugovora vesti in za civilno službo, za liberalizacijo odnosov v vojski). V Sloveniji je zdaj vse to ne samo zakonska, temveč tudi ustavna kategorija. Imamo naj-
krajši vojaški rok v Evropi, najkrajšo civilno službo in najbolj liberalen postopek, tako da so te zahteve izpolnjene.
Drugi razlog je dejstvo, da je čas -in na žalost neposredne izkušnje - pokazal, da tiste bolj radikalne in utopične zahteve po hitri enostranski razorožitvi niso sprejemljive oziroma da je demilitarizacija lahko samo proces, ne pa enkratno dejanje.
Tretji razlog je, da so tudi mirovna gibanja po svetu ali tisto, kar je iz njih nastalo, postalo bolj pragmatično. Iz utopičnih zahtev se preusmerjajo k praktičnim ali kratkoročnim rezultatom, tako da iščejo načine za nena-
silno razreševanje konfliktov. Mislim, da gredo v podobno smer te pobude tudi pri nas. To pa je tisto, kar je ne le sprejemljivo, ampak za vsako državo tudi koristno.
Pred letom dni je bil tukaj na obisku profesor Fisher, ki je izdelal model za campda-vidski sporazum. Ko nam je razlagal, kako mu je uspelo na Bližnjem vzhodu, sem mu predstavil primer Bosne in ga prosil, naj razloži svoj model razrešitve tega konflikta, priznal je, da je to bistveno večji problem, kot je sporazum med Izraelom in Egiptom. Tukaj je vpleteno mnogo več dejavnikov in neznank. Toda prav v iskanje možnosti se usmerjajo mirovne iniciative, in to je zelo koristno za vse skupaj.
18. marca
STRAN 10
23. STRAN
18. marca
NOVfi30BA
’ V"
J'
-	da je Televizija Slovenija v ponedeljek začela stavkovni dan s predvajanjem otroškega festivala Vesela pesem iz Krškega letnika 1989. Razlike med navadnim in stavkovnim dnem pravzaprav ni; v obeh primerih vrtijo stare posnetke.
-	da sevniška županja Breda Mijovič zadnje čase piše navijaška pisma bralcev v prid krški Jedrski, ki jih prišepetuje krški župan Vojko Omerzu. Slednji čuva sile za bogat sklad stavbnih zemljišč iz omenjene radioaktivne tovarne. Županja Breda pa je vesela, če dobi koledar.
-	da je ljubljansko Delo v »Pa še to« razkrilo vesoljni Sloveniji, s kom vse se mirovni posrednik lord Carrington tika. S tem je samo potrdilo, kako so v prestolnici postali dragi jezikovni tečaji. Angleščina ne pozna oblike kot sta »vi« in »ti«.
-	da je sam Emil Milan Pintar odstopil iz svoje stranke, preden so v njej razglasili novo branje kratice SDP, zatem pa je razpustil še svojo senčno vlado. Da se ne bi pozabilo, kam sodi, se je kot prvi vpisal na teniški turnir prenoviteljev v Rogaški Slatini.
-	da celjski konvertit Silvester Drevenšek dobro ve, da bodo kmalu volitve. V Novem tedniku vsak teden objavi kakšno »pravljico« o pravični družbi. Dobro bi bilo, če bi se naukov, za katere se zavzema, tudi držal.
-	da je Jože Pučnik, prvi slovenski socialdemokrat, izjavil, da je prestar, da bi se potegoval za Peterletovo funkcijo. Ko bodo razpisane volitve, se bo zagotovo - pomladil.
-	da je stavka novinarjev RTV odjeknila. Zanimivo je, da večina gledalcev TV in Radia Slovenije nima nič proti, če program ostane še naprej takšen, kot je bil med stavko: obveščenost oTbistvenem, sicer pa obilo filmov, nadaljevank, glasbe...
-	da je stavka novinarjev RTV Slovenija pokazala tudi posebno zanimivost: V tej hiši očitno nimajo odgovornih urednikov (ti niso vezani na kolektivne pogodbe), saj so novinarji kar sami določali, kakšen bo program. Lahko bi rekli - nekakšen državni udar v malem.
-	da je slovenska država vse bolj proti-Ijudska. Država ne prizna kot davčno olajšavo niti pogrebnih stroškov. Tistim, katerih otroci imajo štipendije — tudi za nadarjene učence - ob koncu leta odštejejo prejeto štipendijo od davčnih olajšav. To pomeni, da eden od staršev v bistvu plača štipendijo iz svojega žepa.
-	da je med slovenskimi vladajočimi strankami vse več čebel. Čebele namreč vidijo vse - rdeče.
-	da je minister Janša v ofenzivi. Trudi se, da bi dokazal, kako smo v samostojni Sloveniji še vedno močno ogroženi od zunanjih sovražnikov. Nič čudnega, rabi denar, čim več denarja, za svoje ministrstvo.
-	da mag. Janez Eržen, strokovnjak za »Celje - zdravo mesto« še naprej skuša probleme okolja napraviti čim manjše. Tako nadaljuje z znano mislijo: ni nevarno, če je v manjših količinah. Tako niso nevarni slaba voda, zrak, hrup, pa tudi regrat ne, če ga le malo ješ. Zanimivo pa je, da, kar se regrata tiče, tega veterinarska inšpekcija že nekaj let odsvetuje - živalim.
-	da je bil Vane Gošnik na torkovih pogajanjih med novinarji in vodstvom RTV povsem naključno, ni pa naključno opomnil stavkajoče na posledice uresničevanja materialnega dela kolektivne pogodbe. Zgrešil je le za 180 stopinj.
-	da lahko Kučan in Rupsi solita pamet novinarjem v Bruslju o tem, kako rešiti jugo krizo. Najbrž še nikoli nista bila v BiH, ker s tako veliko gotovostjo zagovarjata mirovni sporazum, ki naj bi vseboval določilo o nespremenljivosti meja.
-	da še vedno velja pravilo »Kdor več ima, več zija«. Ker je tako, kmet - politik Marjan Podobnik prosi za kmete denar iz državnega proračuna. Neumna ideja se mu bo najbrž uresničila, saj slovenska država daje le tistim, ki že kaj imajo.
GAUDEAMUS
BOG OBVARI ZEMLJO, NA KATERI RASTEJO TAKO LEPI OTROCI IN NAROD, KI SE LAHK0 DlČI S TAKO PAMETNO IN BISTRO MLADEŽJO. TRIKRAT NAJ BO PREKLETA VLADA, KI TAKŠNI MLADINI ODTEGUJ^OJKO, ONEMOGOČI VEČINI PAMETNIH ŠOLO, JO TIŠČI NA CESTO. ZADNJI PRIZORI VESELJA STARŠEV IN GOSPODA MINISTRA Z NJIMI, KAJTI MLADE BODO ODSLEJ PO PETAH TOLKLE TUJE DVERI.
HUMORESKA
VODA
IZ KOLENA V GLAVO
Prejšnjega rdečega, sedaj bledega direktorja Po-gubarja je na vsem lepem začelo kljuvati v kolenu. Še dobro, da ne kljuva v glavi, je pomislil, saj bi delavci spet rekli, da me trka luna.
»Še dobro, da vam ne kljuva v glavi,« je rekel zdravnik in si ogledal koleno. »To bo prav gotovo burzitis. Voda v kolenu.«
»Borzitis, pravite?« je vprašal Pogubar. »Kot borza.«
»Bur-zi-tis, bur-zitis. To pride do pogostega klečanja. «
»Vodo da bi imel? Od kod pa voda, ko se že štirinajst dni nisem kopal?« je začudeno vprašal Pogubar.
Zdravnik mu je razložil, da voda ne pride v koleno od zunaj, ker koleno ni posoda, kamor bi jo nataknili, ampak prihaja vedno iz organizma. Dobro bi bilo, če bi veliko hodil na vodo, mu je svetoval.
»Saj za vodo pa kar precej hodim,« je rekel Pogubar.
»Na vodo, sem rekel, ne za vodo,« ga je popravil zdravnik.
»Aha, na malo potrebo? Saj hodim zelo pogosto med službenim časom.«
Dal mu je zdravila in ga poslal v bolniško, čeprav ga je direktor prosil, naj ga pusti delati, ker bo sicer podjetje šlo po gobe. On je najvažnejši člen. Ni zastonj pospravil prejšnjega direktorja.
»Aha, torej ste ga s kolenom ?« je vprašal zdravnik. »Udarec, kjer se nabira voda, bi kazal.«
»Ne, s kolenompa he,«je rekel Pogubar. »Če bi bil to vzrok za vodo, bi jo moral imeti v obeh komolcih.«
Po štirinajstih dneh bolniške je oteklina v kolenu splahnela. Pogubarja pa je začelo močno kljuvati v glavi. Mislil je, da zato, ker se je s podjetjem skoraj štiriindvajset ur na dan pogovarjal prek mobilnega telefona, (ki so ga kupili prav za to priložnost), kako bi se rešili potopa. Kaj če ni nekaj tiste vode dobil v koleno? In če zdaj ne sili v glavo?
»Bojim se, da se je voda iz kolena preselila v glavo,« je rekel zdravnik.
»Kaj? V glavo?« je skočil Pogubar. Hotel mu je dopovedati, da po dežju nikoli ne hodi brez dežnika, a bi mu zdravnik pojasnil, da glava že ni posoda, v katero se nataka voda, ampak pride ta vanjo vedno od znotraj, iz telesa.
»Kako pa to?« je vprašal. »Če bi imel tu notri kakšne mokre ideje, se že ne bi čudil...«
»Ja, veste,« je odvrnil zdravnik, »to pa ne bo odvisno od tega. Samo laiki bi lahko rekli, da ima kdo vodo v glavi namesto idej. Čeprav... med nama rečeno... bi bilo lahko nekaj resnice tudi na tem.«
FOTOREPORTAŽA
CIVILISTI
VRAČAJO
UDAREC
Celjska kasarna 13. 3. 1992
Foto LucaS
NI RES
—	da bodo slovenske železarne sodelovale pri izdelavi novega srbskega tanka. Srbi so namreč zadovoljni z rusko tehniko. Zato pa železarji nestrpno čakajo na Janševo naročilnico.
—	da so vse ženske enakopravne, res pa je, da so enakopravni moški in ženske. Veliki govornik Schvvarzbartl, ki mnogo govori in nič ne pove, nas bo moral naučiti reševati matematične enačbe s samimi neznankami.
—	da je šel Janša nakupovat orožje v Singapur. Njegova pot je bila namenjena le »proučevanju obrambnih izkušenj majhnih držav«. Izbral si je res pravšnjo državo
za pouk. Obrambne izkušnje Slovenije in Singapurja so si podobe le po tem, da oboji vojaki hodijo po tleh, glavo pa nosijo v oblakih.
da bo uvedena preiskava in vložena obtožba zoper bivšega zveznega predsednika Anteja Markoviča. Zahteva poslanca Vitomirja Grosa na pravosodnem ministrstvu ni dobila podpore. Po novem zakonu je namreč sojenje v odsotnosti obtoženega nemogoče, vse dokaze pa bi morali zbrati zunaj Slovenije. Predvidevamo, da se bo Ante Markovič v bodoče na daleč izogibal slovenskega ozemlja.
- da bo Janša postal novi mandatar. Do sedaj se njegovo ime pojavlja brez njegovega soglasja. Morda pa bo o tem še premislil, ko bo uvidel, da z zmanjšanim deležem iz proračuna ne bo mogel shajati. Če se bodo govorice uresničile, potem ne bomo imeli več proračuna ampak blagajno za obrambo.
— da bo zaživelo žensko politično gibanje, kajti novoustanovljena Slovenska zveza žensk, ki deluje pod okriljem krščanskih demokratov, ima osnovna izhodišča: družino, vzgojo in izobraževanje. Takšnega programa ni zaslediti pri nobeni vladajoči strukturi. Tako bodo lahko ene še naprej ob štedilniku s kuhalnico otroke vzgajale v bodoče moške politike.
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk
L Cesta na Ostrešno 113, 63000 Celje, telefon & fes: 06334-2»
Izdelujemo filme za offset ■ sito tisk in štampiljke.
“a vašo željo vam naredimo tudi desian -čitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in . reklamne letake na barvni papir. < ^
Storitve izvajamo na 'fotostavku' in računalniški opremi ‘Macintosh* z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali ‘Namizno založništvo* z izhodom 2400 dpi).
JUUA ROBERTS,
usodna lepotica iz filma Lepo dekle je v zadnjih letih doživela nesluten medijski preboj. Njen zadnji film The Hook bomo lahko kmalu videli tudi pri nas. Nemalo gledalcev si bo filmsko zgodbo o Petru Panu ogledalo predvsem zaradi nje. Igralka, ki slovi kot lomilka moških src je po velikih osebnostnih in ljubezenskih težavah zopet trdno v sedlu. Pri štiriindvajsetih letih je ena izmed najpopularnejših igralk na svetu in počasi je iz strani rumenega tiska spet prišla v rubrike filmskih kritikov. Julia Roberts je tudi ena izmed redkih lepotic, ki ji kritiki nedeljeno priznavajo igralski talent. Le kaj več bi si še mogla želeti?
,
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
PRIREDITVE
POSLOVENUI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE

STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
NOVf 4 DOBA
TA TEDEN NA TV
18. marca
ČETRTEK, 19. MAREC
STRAN 12
Četrtek, 19. 3.
SOVA TVS 1__________
ŠINGEN
japonska barvna nadaljevanka, 1988, 12 delov, scenarij: Seiken Tamakai po romanu Ji-re Nitte, režija: Vukihiko Shi-gemitsu, igrajo: Kiichi Nakai, Misako Konno, Mao Daichi in drugi.
Italijanski nadaljevanki o Celliniju oziroma italijanski renesansi bo sledila japonska nadaljevanka iz časov japonskega srednjega veka. Naslovni junak je Takada Šingen, sin

mogočneža in zemljiškega posestnika Takede Harutore. Zgodbo o Šingenu pripovedu-; je njegova mama - kot pravi sama na začetku nadaljevanke - da bi oprala njegovo čast. Kot šestnajstletnik se je Šingen udeležil prve bitke, in to precej neuspešno. Kasneje pa se je vse bolj uveljavljal kot bojevnik in tudi kot vojskovodja. Bil je celo tako uspešen, da se je njegov oče Takeda Harotore prestrašil za lastno oblast... Čas srednjega veka je predvsem čas neprestanih fevdalnih bojev in bitk za prevlado na japonskem otočju. Toda Singenu uspeva s premišljeno in zvito politiko in seveda z vojaško modrostjo obvladovati in brzdati sosednje družine, dokler ne postane eden najmočnejših in najmogočnejših voditeljev, kateremu sledi čedalje več pripadnikov...
Četrtek, 19. 3.
20.35 TVS 2_________
IGRALEC
ŠAHA
francoski črno-beli nemi film, 1926, 138 min., (The Chess Player, Jouer d’echecs), scenarij: Raymond Bernard po romanu Henrija Dupuya-Mazu-ela, režija: Raymond Bernard, fotografija:	Jospeh-Louis
Mundviller, Marc Bujard, glasba: Henri Rabaud, scenografija: Jean Perrier, specialni efekti: W. Percy Day, kostumi: Eugene Lourie, igrajo: Pierre Blanchar, Charles Dullin, Edith Jehanne, Camille Bert, Pierre Batcheff, Marcelle Charles-Dullin, Jacky Monnier, Armand Bernard, Pierre Hot, James Je-vesa in drugi.
Filmska zgodba se začne leta 1776. Rusija, Avstrija in Prusija si razdelijo Poljsko; poljska Litva pa pride pod oblast ruske cesarice Katarine II.
V Vilno vkorakajo ruske enote; meščani zapirajo okna in molčijo. Bernard skratka prikaže rusko okupacijo kot okupacijo Poljske, pri čemer se ne vpraša, ali niso Poljaki predtem zasedli Litve. Po letu 1386 so namreč Litvanci pod Jagielom sprejeli krščanstvo in se združili s Poljsko; Poljaki so jih poskušali vsa stoletja polonizira-ti. Junak filma Igralec šaha je tako poljski plemič Boleslav Vorovski, Litvanci pa se pojavljajo zgolj kot ljudstvo, kot neimenovana množica. Cesarica Katarina II. je ustanovila polj-sko-ruski polk; da so bili poljski častniki stalno pod nadzorom ruskih, kar je bilo zanje ponižujoče. Ta položaj je težko prenašal tudi Vorovski, čeprav se je kot plemenit mladenič spoprijateljil z ruskim častnikom Rubenkom. Vsak droben konflikt se je lahko sprevrgel v pretep. Poljski častniki - plemiči so svojo domovinsko ljubezen izražali s petjem prepovedane Himne neodvisnosti, predvsem pa so se zbirali okrog Zofije Novinske, ki jim je s svojo lepoto in poduhovljenostjo utelešala Poljsko. Nekega dne se je prepir sprevrgel v dvoboj, ta pa v oboroženi upor zoper Ruse. Poljaki so odločilno bitko izgubili, zato se je voditelj upora, Boleslav Vorovski, zatekel v ilegalo. Rusi so razpisali na njegovo glavo visoko nagrado, in verjetno bi ga prej ko slej našli, če se ne bi čudaški, samotarski izumitelj baron von Kempelen domislil zvitega načrta. Oblikoval je mehanski igralec šaha, v katerega bi se lahko skril Vorovski, sicer odličen šahist. Novi izum barona vom Kempelena je pritegnil precejšnje zanimanje, z mehanskim igralcem šaha se hoče pomeriti celo cesarica Katarina II. Boleslav Vorovski dobi tako priložnost, da se spopade - kot mehanski igralec šaha - z vladarico, katere vojaki teptajo njegovo domovino...
Sobota, 21. 3.
SOVA TVS 1____________
TOLAŽBA IN VESELJE
britanski barvni film, 1984, (COMFORT AND JOY), scenarij in režija: Bill Forsyth, igrajo: Bill Paterson, Eleanor David, C. P. Grogan, Alex Norton, Patrick Malahide.
Bill Forsyth je škotski režiser. Trdno verjame, da je v okviru britanskega možno delati tipične škotske filme in s svojimi projekti je to tudi uresničil. Čeprav so njegove zgodbe vezane na to gorato deželo in njene posebnosti, je Bill For-syth vendarle uspel navdušiti gledalce ne le v svoji širši domovini, marveč so njegova dela dokaj uspešno predvajali celo v ZDA. Forsyth je mojster komedije, vendar je njegov humor precej nenavaden in - nepredvidljiv. Vse to velja tudi za njegovo karakterno in obenem absurdno komedijo Tolažba in veselje. Njegov junak je istih let kot Bill Forsyth, zgodnjih srednjih, ko se znajde v neki novi situaciji in ugotovi, da obstajajo stvari, za katere se doslej ni menil. D. J. s pravim
imenom Dlckie Bird, je uspešen disk džoki na glasgovvski radijski postaji, osebno pa doživlja pretres, ker ga je pravkar zapustila punca. Ko se nesrečen vozi v avtu, zagleda drugo lepotičko na vozilu, ki prodaja sladoled po mestnih ulicah. Sledi ji, a kaj kmalu doživi nenavadne stvari. Zaplete se v vojno med dvema italijanskima družinama, ki tekmujeta za prestiž v prodaji sladoleda. Pridobijo pa ga, da stvar začne objavljati tudi po radiu...
Ponedeljek, 23. 3. 22.50 TVS 2 CIKLUS FILMOV ALFREDA HITCHCOCKA
TAJNI AGENT
angleški črno-bel thriller, 1936, cca 80 min., (The Secret Agent), scenarij: Charles Ben-nett po gledališki igri Camp-bella Dixona in po dveh zgodbah VVilliama Somerseta Ma-ughama iz izbirke »Ashen-den«, režija: A. H. fotografija: Bernard Knowles, igrajo: John Gielgud, Madeleine Carroll, Peter Lorre, Robert Young.
V letih 1935 in 1936 je Alfred Hitchcock posnel tri dobre thrillerje: 39 stopnic, Tajni agent in Sabotaža. Vsi trije filmi so nastali po proznih tekstih začetnikov, pionirjev vohunske literature. Taka je bila osnova za prvi film po romanu Johna Buchana, drugi je nastal po zgodbah Somerseta Maughama, tretji je po romanu Josepha Conrada. Skratka, kakor da bi mojster Hitch videl sebe kot začetnika vohunskega žanra v filmu, ki pač mora izraziti hommage literarnim mojstrom tega žanra. Povsem mimogrede: samo po prozi Grahama Greena mojster Hitch ni posnel nobenega filma; je pa Greene spregovoril o režiserjevem delu; strgal je namreč film Tajni agent! O tem filmu nista imela dobrega mnenja niti sam avtor niti Francois Triffaut: o tem bolj kot Hitchove misli priča dejstvo, da sta si oba cineasta napak zapomnila konec filma, da sta ga skratka s svojo »interpretacijo« korigirala. Alfred Hitchcock je kot razlog za neuspeh filma navedel misel, da mora imeti osrednji lik v pustolovski drami cilj, kar je osnova za napredovanje filma... Naslovni junak filma, tajni agent Richard Ashenden nalogo sicer ima, toda ta je ogabna in zato je zadržan. Ashenden mora namreč umoriti nemškega tajnega agenta, o čigar krivdi nima trdnih dokazov. To pa je tudi prvi thriller, v katerem je negativec simpatičen; prijazen; nasprotno pa je junakov sodelavec, profesionalni morilec z vzdevkom »general« psi-hotik, brez predsodkov, vesti...
SLOVENIJA 1
9.50	Video strani
10.00	Proaram za otroke, Pe-denjžep
10.35	Japonske pravljice
11.00	Šolska tv, ponovitev, Nekoč je bilo ... življenje: Iz življenja odhaja
11.25	Angleščina - Follovv me, 42. lekcija
11.45	Zdrava prehrana
11.55	Fosili v okrasnih kameninah
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.00	Video strani
15.10	Napovednik
15.15	Športna sreda, ponovitev Četrtfinale pokala UEFA: Liverpool - Genova, posnetek iz Genove
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke, Super-babica, angleška nanizanka (10/13)
17.45	Živ, žav
18.35	Ep video strani
18.40	Že veste .... svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.24	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, angleška nanizanka (17/22)
Četrtek, 19. marec
20.30	Maja vam predstavlja
21.35	Epp
21.40	Tednik
22.30	Tv dnevnik 3, šport (VPS 22.30)
22.55	Poslovna borza
23.05	Ep video strani, napovednik
23.10	Sova, Božji mlini na veter,
ameriška barvna nadaljevanka, 1988, 4 deli (VVindmills Of The Gods), scenarij: John Gay po knjigi Sidney Sheldon, režija: Lee Philips, igrajo: Jaclyn Smith, Robert Wagner, Franco Nero, Christopher Cazenove in drugi.
Konec osemdesetih let, ko je bila mirovna politika Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze čedalje bolj uspešna, je žanr thrillerja dobil povsem nove razsežnosti. Mir je postal osnovna in najvišja vrednota, za katero so se borili tajni agenti tako ene kot druge strani - njihovi nasprotniki pa so
v vojno... Člani Odbora ne izbirajo sredstev, da bi onemogočili novo ambasadorko. Se pred njenim imenovanjem umorijo njenega moža, v Bukarešti pa jo obkrožajo dvojni agenti, atentatorji...
Edini, ki ji stoji ob strani je Mike Slade, profesionalni politik. Njegova nesramnost je sprva Mary Ashley motila, toda počasi se je navadila na njegovo neposrednost, robatost...
23.55 Šingen, japonska nadaljevanka (1/12)
0.50 Video strani
SLOVENIJA 2
11.10 Videostrani
11.20	Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom (žj, prenos, reporter: Miha Žibrat
14.40	Video strani
14.50	Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka (7/15), Svetnik, 10., zadnja epizoda angleške nanizanke, Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja (3/13)
17.00	Finale SP v alpskem smučanju, Superveleslalom (Ž), posnetek iz Crans Montane
17.40	Euroritem, 46 oddaja
18.00	Regionalni	programi
- Koper
19.00	Videolestvica
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.05 Gospodarska oddaja
20.35 Umetniški večer, Igralec šaha, francoski nemi film (čb)
22.50	Stoletnici filma nasproti
23.20	Yutel, eksperimentalni program
8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.20 Priče preteklosti: Vklenjeno sonce; 9.35 Svetovni festivali: Benetke, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Naravoslovno področje, program za otroke, ponovitev (2/23); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (16/56); 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (4/6); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 15.30 Iz vašega branja: Aleja glagolašev; 16.00 Poročila; 16.15 Risanka; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Znanstveni pogovori, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (44/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 3-2-1 kviz (7/21); 21.05 Spekter; 22.05 dnevnik II; 22.30 Jazz time; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
15.30 Test; 15.45 Napoved programa; 15.50 Video strani; 16.00 TV koledar; 16.10 Crans Montana: Smučanje za svetovni pokal - super G (Ž), posnetek; 17.00 Malavizi-ja: Cirkuški partnerji, serija za otroke (7/7), Alf, humoristična serija, ponovitev (15), Risanke; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Zgodba z naslovne strani: Ray Charles; 20.35 EPP; 20.40 Serijski film, EPP; 21.30 Življenje brez Georga, humoristična serija (4/6); 22.00 Eurogol; 23.15 Metal-mania; 0.05 Odpoved programa, Video strani.
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Zastrupljene puščice - ameriški barvni pustolovski film, 1950, igrajo: Forrest Tucker, Bruce Cabot, režija: Joseph Kane
15.30	Arthuj, britanski kralj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski film
17.00	Kramljanja - v studiu Tatjana Juratovec
17.30	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo / prvi del, vodi: Alex Bini
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo / drugi del
23.20	S.W.A.T. - serijski film
VSk
kanal
bili mogočneži, ki niso verjeli v mir, ki so iz vojne nevarnosti kovali dobiček itd. Takšno je tudi izhodišče romana Sidney Sheldon Božji mlini na veter (ki je preveden tudi v slovenščino!). Tudi ta roman slavne pisateljice so posneli kot televizijsko nadaljevanko:	zelo
atraktivno, napeto, dinamično. Tako junakinja romana kot nadaljevanke je Mary Ashly, poli-tologinja in velika strokovnjakinja za vzodnoevropske države. Objavila je vrsto spisov, predlogov, kako bi lahko Združene države Amerike pomagale evropskemu Vzhodu. Njene članke je opazil tudi predsednik Združenih držav Amerike, ki mlado politologinjo imenuje za ambasadorko Združenih držav Amerike v Romuniji. Toda še nekdo je opazil članke Mary Ashley: tajni Odbor, ki hoče zničiti mirovno politiko obeh velesil, pa četudi bi se zapletli
KANAL A
9.45 A-shop
10.00	Ponovitev večernega programa, Dnevno informativni program
19.00	A-shop
19.15 Rolanje s hobotnico
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Kanalizator show, zopet nova vprašanja za novega politika na udaru
20.45	V vrtincu, oddaja o filmu

AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.30 Zemlja in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Gozdarjevi fantje; 12.15 Klub za seniorje; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 High Chaparral; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje; 15.30 Am dam des; 16.05 Superbabica; 16.30 Uspešnice in napotki; 17.10 Wurlitzer; 18.00 čas v sliki; 18.30 Wichertovi iz soseske;
19.30	Čas v sliki; 20.00 šport,;
22.20	Pogledi s strani; 22.30 Broc-kov zadnji primer; 0.05 FBI; 0.50 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 11.20 Svetovni pokal v smučanju; 17.10 Leksikon umetnikov; 17.15 Lov na jetija; 18.00 Ro-seanne; 18.30 Povej resnico; 19.00 Krajevni program; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kultura; 20.15 Kaltenbachovi
papirji; 21.50 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Spomini; 23.50 Olivier Messiaen; 0.10 Čas v sliki.	/
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, zabavna glasba;
9.05	Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 17.00 Modri ljudje, poljski film; 17.30 Obiskovalci, 8. del češke serije; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja;
19.00	Budimpeštanski spomladanski festival ’92; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Sosedje, 128. poglavje tv-romana;
21.05	Friderikusz show; 22.30 Aktualno; 22.55 Dirigira Arturo Toscanini, 1. del ameriškega čb filma;
23.50	Dnevnik; 23.55 Dnevnik BBC.
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
16.05	Popoldne; 16.10 Naš ekran, v romunščini; 16.35 Od pet do šest, zabavni informativni magazin;
17.35	Za otroke, atomska mravlja;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, 13. del nemške serije; 19.43 Pred nagrado Oscar;
20.00	Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pšcs in Szeged;
21.00	Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva;
22.25	Pred koncem dneva; 22.45 Filmski klub TV 2: Dialog, madžarski film (1964, čb).
SOBOTA, 21. MAREC
SLOVENIJA 1
9.20	Video strani
9.20	Program za otroke, Legenda sveta, 9. epizoda kanadske nanizanke
9.40	Pravljice iz lutkarjevega vozička (9/10)
10.05	Jelenček, ponovitev serije HTV (4/13)
10.40	Euroritem, ponovitev 46. oddaje
11.00	Po sledeh napredka, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.50	Video strani
14.00	Napovednik
14.05	Igralec šaha, ponovitev francoskega nemega filma (čb) (VPS 14.05)
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum (VPS 19.55)
20.10	Epp
20.15	R. Giordano-e. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka (3/10)
21.05	Epp
21.10	Zgodovina Vatikana III: Od Konstantina v naš čas, 2 del.
22.05	TV dnevnk 3, vreme, šport (VPS 22.05)
22.30	Ep video strani, napovednik
22.35	Sova, Pri Huxtablovih, 34.
epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.35)
23.00	Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka (2/4) (VPS 23.00)
23.45	Heroin, francoski film (VPS 23.451
francoski barvni film, 1969, 78 min., (La Horse), scenarij po romanu Michela Lambesea napisala Pascal Jardin in P. C. Defere, glasba: Serge Gains-bourg, režija: Pierre Gremieer-Deferre, v gl. vi.: Jean Gabin, Andre Weber, Pierre Dux, Eli-nore Hirt.
Film La Horse je posnet »na kožo« Jeanu Gabinu, ki igra posestnika s prvo in zadnjo besedo v hiši. Vnuk se zaplete v prekupčevanje z mamili. Ko ded to odkrije, vzame stvari odločno v svoje roke.
Skrita mamila uniči, vnuka pa zapre v klet, da bi ga zaščitil. Gangsterji nikakor nočejo prepustiti zadnje besede trmastemu starcu. Hočejo ga ustrahovati: zažgejo mu senik, pobijejo živino, porežejo gume na avtomobilih. Toda mož ne popusti. Tudi s policijo noče sodelovati. Obračun z gangsterji je zanj stvar časti, ki jo hoče urediti v družinskem krogu. S pomočjo najbližjih je zares učinkovit, policija na kraju končnega obračuna sicer najde sledove, ne pa dokazov...
1.05	Videostrani
SLOVENIJA 2
8.40	Video strani
8.50	Crans Montanta: Finale SP v alpskem smučanju, vele-
slalom (M), 1. tek, prenos, reporter: Marko Rožman
11.50	Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2. tek, prenos, reproter: Marko Rožman
15.10	Video strani
15.20	Sova, ponovitev, Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka (1/4) Singen, japonska nadaljevanka (1/12)
17.00	Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), posnetek iz Crans Montane
17.40	Euroritem, ponovitev 46. oddaje
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Jazz in biues
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevik ZDF
20.00	Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela
20.40	Dobrodošli
21.10	Večerni gost: Janez Lombergar
21.55	Videonoč
Po enomesečnem premoru se bodo v studiu TV Slovenija spet zbrali ustvarjalci Videono-či in poskrbeli za zabavo mladih gledalcev: Saša G. in Saša E. bosta s pomočjo skrivnostnega domačega pevca in avtorja tri ure kramljali z mladimi ljubitelji tujih video spotov (ponudili bodo trideset posnetkov, starih in novih). Predstavili pa bodo tudi nove posnetke ansambla CHATEAU, ki bo gost v studiu.
0.55 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Ciao, ciao, bambina - itali-
janska komedija, 1959; igrajo: Elsa Martinelli, Antonio Cifariello; režija:	Sergio
Grieco
15.35	Arthur, britanski kralj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja - vodi: Alex Bini
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vse danes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vse danes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40	Ciao, ciao, bambina - italijanska komedija, 1959, igrajo: Elsa Marintelli, Antonio Cifarello; režija:	Sergio
Grieco
kanal
KANAL A
9.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	V vrtincu
10.50	Ponovitev celovečernega filma
19.00	A-shop
19.10	Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Celovečerni film
področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 V zdravem telesu zdrav duh: košarka; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (17/56); 12.00 Poročila;
12.05	Najdražji sin, serijski film, ponovitev (5/(); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Veni, vidi: Kaštela;
16.20	Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila: 18.10 Alpe-Donava-Ja-dran, EP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (45/50); 19.15 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP;
20.00	V velikem planu; 21.30 Ekran brez okvirja; 22.40 Dnevnik II, EPP;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa,
HTV 2
15.20	Test; 15.35 Napoved programa; 15.40 Video strani; 15.50 TV koledar; 16.00 Crans Montana: Smučanje za svetovni pokal ?-vele-slalom (M), posnetek; 17.00 Malavi-zija: Skrivnosti gradu U, serija za otroke (3/6), Risanke; 19.15 Meteor-izložba; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 Ček pride po pošti, ameriški film; 21.30 EPP; 21.35 Ro-seanne, humoristična serija (4/8), EPP; 22.00 Tiralica; 22.30 EPP;
22.35	Faschion Tape; 23.15 Gardi-jada; 4.00 Odpoved programa. Televizija
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Ruščina; 10.00 Šolska TV,
10.30	Sovražnikov odvetnik; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta;
14.00	High Čhaparral; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Rakuni; 15.30 Am dam des; 16.06 Superbabica; 17.00 Čas v sliki: 17.10 VVurlitzer; 18.30 Praksa BLilovvbogen; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Derrick; 21.15 Zdravje danes; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Mesec nad Paradorjem;
23.15	Šport; 23.35 Lovci zlate boginje; 1.10 Poročila.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 8.55 Svetovni pokal v smučanju; 11.55 Veleslalom;
16.05	Leksikon umetnikov; 16.10 Poker s štirimi damami; 17.30 Noetova barka, 18.00 Simpsonovi;
18.30	Kolo sreče; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kultura; 20.15 Knoff Hoff show; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Naked Hollywood; 23.25 Klasiki animacije; 23.50 Pink Fla-mingos; 1.25 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Pomoč v duševni stiski: 9.00 Dallas, 65. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Tele video, pon.; 10.00 -Sosedje, pon. 128. poglavja tv-romana: 10.30 Fri-derikusz show, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Festival tiska:
17.05	Budimpeštanski spomladanski festival '92; 17.15 Obiskovalci, 9. del češke serije; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug;
18.55	Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Pravljica; 19.25 Traffic Jam, zabavna glasba, top lista mladih; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.30 Panorama, svetpvna politika: 22.40 Arena;
23.25	Tibor de Nagy, svet galerij v New Vorku; 0.05 Dnevnik; 0.10 Dnevnik Antenne 2.
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Ob večnem ognju; 9.30 Svetovni festivali: Trinidad, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: predmetni pouk: Družbeno
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
12.00	Siesta, regionalni studio Szeged; 13.45 Regionalni studio Pšcs;
15.20	Popoldne; 15.25 Magazin za Cigane; 15.50 Filmski program: Pa-noptikum mesta Prage, češka serija; 16.50 Pater Regoczi, dokumentarni film; 17.23 Spomladanski festival; 17.30 Za otroke, risanka;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.15 Olim-piada; 18.43 Kviz; 19.05 Škorpijonov prstan, 1. del avstralske serije;
20.00	Rock; 20.37 50 minut o .. . umetnosti; 21.27 Meje znanosti;
22.00	Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Angelski prah, francoski film.
SLOVENIJA 1
8.35	Video strani
8.45	Izbor, Angleščina - Follovv me, 41. lekcija
9.05	Radovedni taček: Jež
9.15	Klub klobuk
11.00	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok, tok, ponovitev
13.50	Večerni gost: Janez Lombergar, ponovitev (VPS 13.50)
14.35	Ep vido strani
14.40	Maja vam predstavlja, ponovitev
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Palček Tom, ameriški film
ameriški barvni film, 1958, 88 min., (Tom Thumb), scenarij: Ladislas Fodor po motivih pravljice bratov Grimm, režija: George Pal; v gl. vi.: Russ Tamblyn, Alan Voung, Jaun Thorburn, Terry Thomas, Peter Sellers, Bernard Miles, Jessie Mathevvs, lan VVallace.
Pravljice bratov Grimm so znane po vsem svetu, mnoge so ponarodele in če omenimo naslove: Pepelka, Trnuljčica, so tudi primerna osnova za slavne Disneyeve risanke. Film Palček Tom je torej posnet po predlogi, dobrih šest strani »debeli« pravljici. Scenarist in režiser sta s sodelavci predlogo razširila, motiv volka, ki je palčka pojedel pa sta celo izpustila. Palček (v predlogi sploh nima imena) je velik kot mezinec na roki, dobra vila ga je podarila starejšemu zakonskemu paru, ki ni mogel imeti svojih otrok. Živahen in navihan fantič je novima staršema v veliko veselje in celo v pomoč, saj zleze domačemu konjičku v uho in ga vodi tja, kamor je treba. Toda vidita ga tudi dva nepridiprava, ki hočeta na nepošten način do zlatnikov. Tom je ravno prav velik (ali majhen), da bi ga spustila na vrvi skozi rešetko, ki brani nepridipravoma pot do zaklada. Tom sicer mora ubogati, toda ves čas tudi razmišlja, kako bi razbojnika opetnajstil nato pa mora še pohiteti, saj so oblasti obtožile njegova dobra krušna starša za rop zlatnikov. Le z zvijačo se mu bo posrečilo razbremeniti starša krivde in dokazati zločin pravima krivcema. Tolovaja v interpretaciji Terryja Thomasa in Petra Sel-lersa sta neponovljivo smešna v svoji grabežljivi pogoltnosti, nerodnosti in neumnosti. Tom pa je pravi akrobat, kajti eden najboljših plesalcev v številnih mjuziklih, Russ Tamblyn, svoje znanje vešče izkorišča v sijajni koreografski obdelavi plesa z igračkami, ki dopolnjuje osnovno zgodbo.
18.40	Alf, ponovitev 66. epizode ameriške nanizanke
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3 19.25 Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip (VPS 19.55)
20.10	Epp
20.15	Sanremo '92
21.15	Epp
21.20 Delo na črno, ameriška nanizanka (8/10)
22.05	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.05)
22.30	Ep video strani, napovednik
22.35	Sova, Murphy Brovvn, 16. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.35)
23.00	Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka (3/4)
23.45	Tolažba in veselje, angleški film (VPS 23.45)
1.30	Nočne ure, 1. epizoda ameriškega varietejskega programa
1.50	Videostrani
SLOVENIJA 2
8.50 Crans Montana: Finale SP
v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 1. tek, prenos, reporter: Miha Žibrat
11.50	Crans Montana, finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 2. tek, prenos, reporter: Miha Žibrat
15.40	Video strani
15.50	Sova, ponovitev, Pri Huxta-btovih, 34. epizoda ameriške nanizanke, Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka (2/4)
17.05	Klasika
17.30	Svetovalna oddaja
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh, 65. oddaja
Petinštirideseti Videomeh bo ubran na temo materinskega dne. Snemalna ekipa se bo-poslovila od škotskega gosta Davida Granta, popotnika, ki je nastopil tudi v novoletnem Vi-deomehu. Če pa vas zanima, kdo bodo ostali glasbeni gostje v oddaji, ki jo oglejte v soboto, 21. marca, pozno popoldne na 2. programu TV Slovenija.
19.00	Kremenčkovi, 3. epizoda ameriške risanke serije
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Filmske uspešnice: Škrlatna barva, ameriški film
22.20	Alternativni program
23.50	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Kako ubiti lastnega morilca - ameriški barvni policijski film, 1972, igrajo: Tom Try-on, Carolyn Jones, režija: Edie Davis
15.30	Čarobna svetilka - otroški program, Asterix proti cesarju - risani film
16.45	Can’t stop the_music - ameriški barvni glasbeni film, 1979, igrajo: Village Peope-le, Valerie Perrine, režija: Nancy VValker
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Agora’ - razmišljanje o našem vsakdanjiku, Mamila: O odvisnosti
22.15	Vsedanes - tv dnevnik
22.25	Agora' dokumenti: Dosje o mamilih
23.25	S.VV.A.T. - serijski film
kanal
KANAL-A
9.45 A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	Ponovitev celovečernega filma
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30	Intervju, Ervin Hladnik z gostom
21.00	Vihre vojne, 8/18 ameriška nadaljevanka
22.00	Video grom, glasbena oddaja
23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe
00.15 Erotična uspavanka, lahko noč
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, Risanka; 9.15 Priče preteklosti: V carstvu starih pragovk; 9.30 Svetovni festivali: Kanarski otoki, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Odprta ura; 11.05 Zagrebški otroci sreče, posnetek koncerta; 12.00 Poročila; 12.05 Oddaja resne glasbe; 13.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba; 16.25 Pregled programa; 16.30
Poročila v angleščini; 16.35 Den-ver-zadnji dinozaver, risanja serija (1/21); 17.00 Istrske teme, oddaja narodne glasbe in običajev (2/6);
17.30	Hrvaška knjiga; 18.00 Poročila; 18.10 V registraturi, dramska serija, ponovitev (6/9); 19.05 Dopolnitev; 19.15 V začetku je bila beseda;
19.25	EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Vi in. vaš video; 21.00 Hrvaške Atene - Dubrovnik, dokumentarna serija (13/14); 21.30 Dnevnik II; 21.55 Nogometno prvenstvo Hrvaške; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
8.20	Test; 8.35 Napoved programa;
8.40	TV koledar; 8.50 Crans Montana: Smučanje za svetovni pokal, veleslalom (M), prenos 1. vožnje;
10.00	Harakovv: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos; 14.00 Crans Montana: Smučanje za svetovni pokal, veleslalom (M), posnetek 2. vožnje; 15.55 Test; 16.10 Pregled programa; 16.15 Video strani;
16.25	»Nonni in Manni«, serijski film (3/6); 17.15 Zlatko in detektivi;
18.00	Turbo limanch show; 19.10 Risanka; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
20.50	Cosby Show (4); 21.15 EPP;
21.20	»Onion Fields«, ameriški film; 23.25 Polnočni klic, serijski film; (5) 0.05 HIT DEPO; 2.45 Odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Jesse; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Komedija; 14.55 Slike iz živalskega sveta;
15.30	Jaz in ti; 16.00 VVurlitzer;
17.10	Otroški magazin; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Nogomet; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.20 Dobesedno;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Cirkus iz Monte Carla; 21.55 Zlata dekleta; 22.20 Njegovo življenje v moji moči; 0.10 Čass v sliki; 0.15 Črta pod računom; 1.35 Čas v sliki, Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 8.50 Šport; 15.25 Leksikon umetnikov; 15.30 Visoko plačilo; 16.30 Pogled v Laternser-tal; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Roseanne; 18.30 Alpe Donava Jadran; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Kaltenbachovi papirji;
21.50	Čas v sliki; 22.00 Šport; 22.40 Bilgeri show; 1.05 Čas v sliki, Ex libris.
MADRŽARSKA1
6.15	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Za evangeličanske otroke; 8.30 Medigra; 8.35 Za otroke - in ne le za njih, risanke, kratki filmi, kviz; 11.00 TV - magister;
12.30	Panorama, svetovna politika, pon.; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Festival tiska; 15.00 Barometer, politični magazin;
16.00	Festival tiska; 16.20 Čeprav angeli, Disneyjev film; 17.55 Za otroke; 18.25 Bosi, umetna obrt v modi; 19.00 Apropo, Andršs K6-pes; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Lovejoy, angleška serija; 22.25 Medigra; 22.30 Kumara, politična solata; 22.50 Bil je nek festival, 7. del;
23.45	Lepo počesana pijavka, tv - film; 1.10 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.05	Prizma, način življenja; 11.00 Za otroke: Čebelica Maja - Pravljična igra - Risanka - Otroci svobode; 13.17 Pop rock; 13.45 Spomladanski festival; 13.55 Varstvo živali; 14.15 Edina Zemlja, poljudnoznanstvena serija; 15.04 Angleščina; 15.29 World Press Photo 1991; 15.50 Po sejmu; 16.00 Kino top 10; 16.30 Potovanje '92; 16.50 Spomladanski festival; 17.04 Za otroke, Smrkci; 17.35 Knight Rider, ameriška serija; 18.35 Telešport;
19.05	Škorpijonov prstan, 2. del avstralske serije; 20.00 Idealna družina, kviz, iščemo idealno babico;
21.15	Izza luči; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vremenska napoved; 22.25 Slovo od Moskve, italijanski film.
NOV%DOBA
Prk
NEDELJA, 22. MAREC
T
22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Ep video strani •
22.47 Napovednik 22.50 Sova,
Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 10/13, Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka, 4/4 0.05 Video strani
SLOVENIJA 1
8.30 Video strani 8.40 Program za otroke, Živ žav 9.35 Superbabica, angleška nanizanka, 10/13
10.00	Zvoki tamburic
10.30	Križkraž, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Ep video strani
12.10 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije 12.35 Videomeh, ponovitev, 65. oddaje
13.05	Video strani 14.20 Video strani
14.30	Snežni metež, ponovitev kanadskega filma
kanadski barvni film, 1990, 86 min. (Blizzard, Rafaels), scenarij in režija: Andre Melancon, fotografija:	Pierre Mignot,
glasba: Osvaldo Montes, igrajo: Marcel Leboeuf, Denis Bo-uchard, Claude Blanchard, Guy Thauvette, Remy Girard. Nagrada za moško vlogo Marcel Leboeuf, Montreal 1990.
Zgodba se prične nekaj ur pred Božičnim večerom, trije možakarji načrtujejo rop v veleblagovnici v času božičnega direndaja, ki naj bi jim omogočil lahek pobeg z naropanim denarjem. Toda tik pred ropom se eden od trojice ustraši in premisli in tako ostaneta brata Crepeau sama. Gerard vztraja, da rop vseeno izvršita, čeprav je sedaj možnost za uspeh veliko manjša. Rop ne uspe, pri streljanju pade ena žrtev, Gerardovega brata ujamejo, medtem ko uspe Gerar-du v metežu pobegniti. Sedaj je kot preganjana zver, ki išče pomoči in zatočišča, vendar povsod paleti na zaprta vrata. Ropu fe sledil radijski reporter Trepanier, ki beguncu skrivoma sledi, saj si obeta bombastično radijsko novinarsko temo. Zaradi tega Gerardu ponudi pomoč in možnost izhoda iz slepe ulice. Zaigrala naj bi ugrabitev v radijskemu študiju, od koder bi imel Gerard možnost postavljati pogoje za izpustitev radijskega reporterja.
In res se prične odvijati radijska oddaja v živo. Preko radijskih valov Gerard lahko postavlja pogoje za izpustitev reporterja, odvijati se prične medijski dogodek prve vrste, za katerega se prično zanimati tudi sponzorji, ki želijo umeščati svoja propagandna sporočila med napeto oddajo v živo, ki ji je prisluhnilo vse mesto. Manipulacija je radijskemu reporterju uspela, toda cena, ki jo bo treba za to nemoralno dejanje plačati, bo visoka.
Film Snežni metež je režiral znani kanadski režiser Andre Melancon, naši televizijski gledalci ga poznajo po filmih Pes, ki je ustavil vojno in Bach in ohrovtček, in z njim požel velik uspeh na Montrealskem filmskem festivalu leta 1990, na njem so nagradili igralca Marcela Leboeufa s priznanjem za najboljšo moško vlogo.
15.55	Napovednik
16.00	P. Veldham: Kapitan James Cook, angleška nadaljevan-kaa (4/8)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Dvomljiva slava, ameriški film (čb)
18.50	TV mernik 19.05 Risanka 19.13 Napovednik
19.20	Slovenski loto 19.24 Epp
19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Zrcalo tedna
20.10	Epp
20.15	Zdravo
21.15	Epp
21.20	Podarim-dobim
21.40 V navzkrižnem ognju, kanadska dokumentarna oddaja, 2/2
SLOVENIJA 2
8.50 Crans Montana, finale SP v alpskem smučanju, sl (M), prenos, 1. tek, reporter: Marko Rožman
11.50	2. tek
18.00	Video strani
18.10 Napovednik
18.15 Sova, ponovitev,
Murphy Brovvn, 16. epizoda ameriške nanizanke, Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka, 3/4
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik HTV
20.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (8/9)
20.50	Dekalog, poljska nanizanka (4/10)
21.45	Športni pregled
22.05 Dominik Smole: Zlata čeveljčka, gledališka predstava SNG Drama Ljubljana
23.45	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Cah't stop the mušic - ameriški barvni glasbeni film, 1979; igrajo: Village People, Valerie Perrine, režija: Nan-cy VValker
15.40	Super classicš Carton show
-	risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Srečanja - teatro del canguro (lutke), Risanke
16.40	Agorš - razmišljanje o našem vsakdanjiku, Mamila: O odvisnosti
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Midva, ameriški film, 1978,
igrajo: Louise Lasser, Charles Grodin, režija: John Erman, Dekle odgovori na oglas, ki vabi na avtomobilsko popotovanje po Ameriki z neznancem 22.05 Žrebanje loto
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
23.10	Yesierday - zgodovina Pop Musič
za otroke; 11.00 Risanke; 11.30 Naredi malo - privarčuj veliko; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro; 13.30 Slika na sliko, ponovitev; 14.25 Poročila; 14.35 Glasbena oddaja; 15.05 Risane serije: Lisica in »Lokviči« (1/11); 15.30 Nedeljsko popoldne; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Mozart na turneji, glas-beno-dokumentarna serija (12/13);
18.00	Poročila; 18.10 Skušnjave življenja, tuja dokumentarna serija (11/12); 19.05 Dopolnitev; 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 Sedma noč; 21.30 Tujec, dramska serija (3/3); 22.30 Dnevnik II; 22.50 Šport; EPP; Poročila v nemščini; Poročila v angleščini; Horoskop; Poročila; Odpoved programa.
HTV 2
8.30 Test; 8.35 Pregled programa; 8.40 TV koledar; 8.50 Crans Montana: Smučanje za svetovni pokal - slalom (M), prenos 1. vožnje; 10.00 Harakov: SP v smučarskih poletih, prenos; 14.00 Crans Montana: 16.30 Test; 16.45 Napoved programa; 16.50 Video strani;
17.00	»Bringing Up Baby“, ameriški film; 18.50 Busovezgodbe, risana serija (13/13); 19.15 TV fortuna; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 Hollywoodski spomini (3); 20.50 Avtomobilizem: F 1 za Veliko nagrado Mexica, prenos; 22.45 EPP; 22.50 Clarino koleno, francoski film; 0.30 Odjava programa, video strani.

m
kanal
KANALA
9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 13.05 Video grom, glasbena oddaja
20.00 Celovečerni film 21.40 Ponovitev intervuja Ervina Hladnika z gostom 21.55 Kupček za davek, ponovitev torkove davčne napovedi 22.10 Ponovitev filma po želji gledalcev
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba: 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Stroji in ulice; 9.30 Svetovni festivali: Papua, Nova Gvineja; 10.00 Nedeljski živec, oddaja
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki; 9.05 Živi svet kulis; 9.30 Kultura; 10.15 Lov za jetijem; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Roseanne; 13.35 Scotova zadnja vožnja; 15.20 Laft - Bits; 15.30 Jaz in tič; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Dekle iz mesta; 17.10 Velikih deset; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Praksa Bulovvbo-gen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zadnji cesar; 21.05 Kot bog v Franciji; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Vizije; 22.00 L. A. Law; 22.50 Class; 0.25 FBI; 1.10 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.25 Zaklad Aztekov; 11.00 150 let dunajske filharmonije; 13.30 Domovina, tuja domovina; 14.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev;
18.00	Roseanne; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Bančni trio; 21.55 Šport; 0.00 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boljši jezik; 11.15 Paravan, Judit Endrei; 11.45 Domoznanstvo, madžarska serija;
12.00	Glasbeni butik; 13.00 Financial Times, poslovne novice; 13.30 Festival tiska; 14.00 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija;
14.45	Zaznavanje, poljudnoznanstvena serija; 15.15 Festival tiska;
16.00	Igra Barkochba; 16.40 Verski program; 17.00 Walt Disney vam predstavlja, risanke, serijski film;
18.45	Gool, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.33 Kabaret, ameriški glasbeni film (podnaslovi); 22.40 Medigra;
22.45	Kramljanje; 23.10 Spomladanski festival; Mahler: Simfonija št. II; 0.45 Video strani.
MADŽARSKA 2
7.00 Sončnica, za Budimpešto;
9.00	Za otroke; 10.05 Magazin Al-pe-Jadran; 10.35 Spomladanski festival; 10.40 Na sejmu; 10.55 Odbojka; 12.30 Hrvaški begunci; 13.10 Kšnon, vera in kultura; 13.50 Tretji kanal; 14.20 Usode; 15.30 Kviz;
16.00	Nogomet na angleški način; 16.23 Sšndor Pčcsi, 70-letnik; 16.35 Žorž Dandin, ali osramočeni soprog, madžarski film; 17.55 Potovanje '92; 18.25 Delta, znanstveni poročevalec; 18.50 Spomladanski festival; 19.05 Familia DD, madžarska serija; 19.40 Škorpijonov prstan, 3. del avstralske serije; 20.35 Dogodki tedna, vreme; 21.35 V čast mi je, Peter Balšzs; 22.15 Telešport Formula I. iz Mehike.
PONEDELJEK, 23. MAREC
SLOVENIJA 1
9.15 Video strani 9.25 Progam za otroke, Festival otroške in vedre pesmi
10.15	R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (2/10)
11.00	TV mernik, ponovitev
11.15	Forum, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.15	Video strani 16.25 Napovednik
16.30	Podarim-dobim, ponovitev 16.50 Ep video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke, Radovedni taček: Most
17.35	Jelenček, serija HTV (7/13)
18.10	Obzorja ciuha, ponovitev 18.40 Ep video strani
18.45	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Gospod Bean, angleška nanizanka, 3/4
20.30	Epp
20.35	Dosje
21.20	Kole Čašule: Vejica, drama MTV
Makedonski pisatelj Kole Čašule z dramo »Vejica v vetru« ni ustvaril le preobrata v svojem pisateljevanju, ampak je odprl tudi novo pot v sodobni makedonski dramatiki. Drama »Vejica v vetru« je sodobna inačica zdomske tematike, kajti problem zdomstva je prenešen v naš čas.
Zgodba se začne neposredno - s prepirom Magde, Veljka in Jimmya. Zakonca Magda in Veljko sta osrednja lika dramskega spopada. Magda je bistveno mlajša od svojega moža, kar ne bi bil problem, če se v zadevo ne bi vmešal Jimmy, Veljkov sin iz prvega zakona. Drama se nato nadaljuje z zvišanimi toni in naglo drsi v tragični finale.
V gledališču je bila ta drama predstavljena z naslovom Vejica, delo pa je režiral Meto Jo-vanovski. Ta predstava pa je na Festivalu jugoslovanskega alternativnega gledališča prejela nagrado za žensko vlogo, ki jo je oblikovala Ljiljana Bla-gojevič-Jovanovska. Ob njej igrajo še: Aleksandar Camin-ski, Valentina Božinovska in drugi.
22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport
23.05	Ep video strani 23.07 Napovednik
23.10 Sova, Coplan, francoska nanizanka, 1/10, Zvezdne steze, 12. epizoda ameriške nanizanke
francoska barvna nanizanka, 1988, 10 epizod, režija: Gilles Behat, Peter Kassovvitz, Yvan Butler in drugi, igrajo: Phillipe Caroit, Pierre Cux, Daniel Ol-brychski in drugi.
Marčna Sova je res v znamenju tajnih agentov - po švedskem obveščevalcu Carlu Hamiltonu in angleškem bon vi-
škimi pripomočki. Ker je v svojem poklicu zelo uspešen, mu njegov delodajalec, gospod Pascal, sicer šef tajne službe, zaupa predvsem zelo zahtevne naloge. Tako Coplan išče vrhunskega matematika, katerega so ugrabili neznanci. Onemogočiti pa mora tudi teroristično skupino, ki je napadla njegovega šefa Pascala. Eden izmed primerov ga vodi tudi na Karibsko otočje, kjer mora odkriti trgovce s krvjo. Še zlati pa je zanimiv primer, ko mora Coplan razkrinkati avtorja dezinformacije, zaradi katere se je zelo poslabšal odnos med francosko in britansko tajno službo...
0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
16.15 Video strani
16.25	Sova, ponovitev, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 10/13, Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka, 4/4
17.40 Euroritem, 47. oddaja
18.00	SP v poletih, posnetek iz Ha-raachova
19.00	Videošpon
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Epp 20.05 Žarišče
20.30	Zelena ura
21.30	Videogodba
22.00	Alpe-Donava-Jadran
22.30	Sedma steza
22.50 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Tajni agent, angleški film (čb)
0.15 Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Midva - ameriški film, 1978, igrajo: Louise Lasser, Charles Grodin, režija: John Erman
15.35 Super Classičs Cartoon show - risanke
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
18.00	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2 18.50 Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (šesti del), igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York, režija: Michael Simpson
23.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
kanal
KANAL - A
09.45	A shop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15 Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Borza
21.00	Celovečerni film; po filmu: Lahko noč
vantu Simonu Templarju prihaja na naše ekrane francoski tajni agent Coplan, ki je značilen junak poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let: sofisticiran, ležeren, samozavesten. Rad ima humor, zaupane primere pa rešuje s pomočjo sivih celic in ne s tehnolo-
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Najslavnejši Betlehem na svetu; 9.00 Svetovni festivali: Turčija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk: Program za učence I. in II. razreda;
11.05	Srečni ljudje, serija za otroke (9); 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkovna serija (6/6); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (18/ 56); 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (6/7);
13.00	slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 TV izložba; Zlatko Keser, pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družin sko popoldne; 18.00 Poročila 18.10 Besede, besede, besede EPP; 18.40 Santa Barbara, serijsk film (46/50); 19.25 EPP; 19.28 No coj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP
20.05	Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.30 »7/7«, pregled zunanjepolitičnih dogodkov; 21.50 Glasba; 22.10 Dnevnik II; 22.35 B. Bersa: Ogenj, opera (3/3); 22.25 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Daktari, serijski film, ponovitev (17/39), Pozabljena zgodba, serija za otroke (2/7), Risanke; 19.15 Meteor - izložba; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Popolni tujci, serijski film (10/ 28); 20.30 EPP; 20.35 Mala Gloria, serijski film (1/1); 21.25 Električni cowboy; 21.55 EPP; 22.00 Gabrijelov ogenj, serijski film (4/21); 22.50 Izven tokov; 23.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne,
10.00	Šolska TV; 10.30 Poker s štirimi damami; 11.50 Narava pod drobnogledom; 12.00 Nočni studio; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Konflikti; 13.35 Podjetje Arche Noah; 14.05 High Chaparral; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Holgerson; 15.30 Am dam des; 16.05 Supergran; 16.30 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Praksa Biilovvbo-gen; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.15 Pogled s strani; 21.45 Miami vice; 22.10 Pogovor s Claudio Car-dinale; 22.45 Sandra; 0.20 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.25 Leksikon umet nikov; 16.30 Halo Avstrija, halo Du naj; 17.00 Široke ceste sveta; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Roseanne
18.30	Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Teleskop; 22.00 Čas v sliki;
22.30	Skrivnost rib; 0.00 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Angleščina; 9.05 Doktor Faustus, nemška serija; 10.05 La Sept, film Alaina Jauberta; 10.55 Serijski film; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Šci-fi magazin; 16.35 Zajtrk plus, ponovitev; 17.20 Obiskovalci, 10. del češke serije;
17.50	Katoliška kronika; 18.00 Prehod, magazin; 18.40 Svet denarja;
18.50	Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Vloge Antala Pagerja: Zdravnikova smrt, madžarski čb film (966); 22.10 Medigra; 22.15 Moj teden; 20.35 Umetnostna revija; 23.15 V ZDA živeči profesor Zoltan Bay, portret; 23.40 Dnevnik;
23.45	Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
15.00	Prenos iz Parlamenta; 17.00 Popoldne; 17.05 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.30 Za otroke; 17.48 Žrebanje lota Šestica;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.14 Pop real; 18.40 Telefonska igra; 19.00 Škorpijonov prstan, 4. del avstralskega tv filma; 19.50 Svetovni dan meteorologije; 20.05 Telešport;
21.00	Studio '92, kulturni tednik;
22.00	Večerni saldo; vremenska napoved; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Noči s polno luno, francoski film.
NOVf.OOBA
____W-\
TOREK, 24. MAREC
SREDA, 25. MAREC
ane Dangely, Riccardo Pra-della, režija: Francesco Ganeva
1
SLOVENIJA 1
8.40	Video strani
8.50	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
9.50	Šolska TV, Boj za obstanek: Življenje na robu
10.15	Angleščina-Follow me, 43. lekcija
10.35	Balastne snovi
10.45	Zakaj kopriva peče
10.50	Euroritem, ponovitev 47. oddaje
11.10	Sedma steza, ponovitev
11.30	Svetovalna oddaja, ponovitev
11.45	Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.40	Video strani
14.50	Napovednik
14.55	Ciklus filmov A. Hitchcooc-ka, Tajni agent, angleški film, ponovitev (čb)
16.20	Alpe-Donava-Jadran, ponovitev
16.50	Ep vido strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke, P. Golia: Jurček, posnetek 2. dela gledališke igre
17.35	Alf, 67. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Vida Jerajeva: Bajke med rožami
18.20	Ep video strani
18.20	Svet poroča
19.07 Risanka
19.12 Epp
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	C. Matthew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (6/6)
20.55	Epp (+sejem)
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	Ep video strani
22.05	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja (5/7)
23.10	Napovednik
23.15	Sova, Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 4/7, Co-plan, francoska nanfzanka, 2/10
0.25 Video strani
SLOVENIJA 2
16.20	Video strani
16.30	Sova, ponovitev, Coplan, francoska nanizanka, 1/10, Zvezdne steze, 12. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Regionalni	program
-	Koper
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Nixon, ameriška dokumentarna oddaja (3/3)
21.20	TV tribuna, prenos iz CD
23.20	Alternativni program: film
23.50	Vutel, eksperiment^! program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Ponedeljkov športni pregled (ponovitev)
15.30	S.O.S. posebna enota - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Srečanje - teatro del canguro/lutke, Don Kihot
-	risanke
17.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (šesti del) igrajo: Peter Egon, Nigel Davenport, susannah X York, režija: Michael Simpson
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Južnjak - ameriška drama, 1946, igrajo: Zachary Scott, Betty Field, režija: Jean Renoir
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Marino in morje - švicarski barvni film, 1981, igrajo: Di-
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 priče preteklosti; 9.30 Svetovni festivali: Tahiti, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Predmetni po-uk-Jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Veliki svet malih;
11.35	Dragi John, humoristična serija, ponovitev (19/56); 12.00 Poročila; 12.05 Hiša za počitek, serijski film, ponovitev (1/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste, poglejte;
16.00	Poročila, pregled programa;
16.10	Poročila v angleščini; 16.15 Malavizija; 16.45 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Mamica ni šla v službo;
18.40	Santa Barbara, serijski film (47/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Spekter; 21.05 Glasbeni oder;
21.50	Glasba; 22.00 Dnevnik II;
22.25	Fluid-rock cafe; 22.55 EPP;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
15.35	Test; 15.50 Napoved programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Malavizija: Kapetan James Cook, serijski film (2/8), Bat-man, serijski film (21/34), Risanka;
19.15	Loto! 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Trenterjevi, serijski film (1/6); 20.55 EPP; 21.00 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (18);
21.25	Jazz; 21.55 EPP; 22.00 Mala Gloria, serijski film (2/2); 22.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Bančni trio; 12.05 Šport; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 Chaparral; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti;
15.30	Am dam des; 16.05 Super-gran; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki* 18.30 Praksa Biilovvbogen;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 20.07 Pogled s strani;
21.15	Steve; 22.50 Utu; 0.30 FBI;
1.25	Čas v sliki.
MADŽARSKA TV - torek, 24. marec
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.10 Leksikon umetnikov; 16.15 Šolska TV; 16.45 Biblija v slikah; 17.30 Usmeritev; 18.00 Roseanne; 18.30 Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Jolly Jocker; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2, Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Angleščina; 9.00 Rdeča urna, finski film;
10.15	Serijski film; 10.40 Stanovanjska kultura, pon.:; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Mozart Grand Partita;
17.05	Mesto pingvinov, kratki film;
17.30	Obiskovalci, 11. del češke serije; 18.00 Evropski popotnik, magazin; 18.35 Spomladanski festival;
18.40	Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke;
20.00	Dnevnik, telešport; 20.35 Tvvin Peaks, ameriška serija, 14. del (za odrasle); 21.25 Medigra; 21.30 Potovalni kviz; 22.10 Družbena reportaža; 22.55 Calcio, italijanski nogomet; 0.35 Dnevnik; 0.40 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni TV, za Budimpešto;
10.00	Prenos iz Parlamenta; 16.15 Naš ekran, v slovaščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 17.40 Za otroke; 17.52 Spomladanski festival;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefoska igra; 19.00 Odločna ženska, angleška serija; 19.47 Spomladanski festival; 20.05 Novi val, zabavni magazin; 20.55 Ekumenski debetni program; 21.25 P. Csobadi, Karajanov tiskovni predstavnik; 22.00 Večerni saldo; vreme; 22.25 Pred koncem dneva;
22.50	Primer za dva, kriminalka.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
SLOVENIJA
8.30	Video strani
8.40	Program za otroke, Geniji in Genijalci, igrana serija (3/8)
9.30	Dominik Smole: Zlata čeveljčka, ponovitev gledal, predst., ŠNG Drama Ljubljana
11.00	Č. Matthevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka (6/6)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, (7/9)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.00	Ep video strani
19.05	Risanka 19.12 Epp (sejem)
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Film tedna, črno belo v barvah
Slonokoščena obala, Francija, Švica, barvni film, 1976, 99 min., (Black and White in Co-lor, La Victoire en Chantant), scenarij in režija: Jean Jacqu-es Annaud, fotorafija: Claude Agostini, glasba: Pierre Bac-helet, igrajo: Jean Carmet, Ja-cques Dufilho, Catherine Ro-vel, Dora Doli, Jayques Speis-ser, Oskar 1977 za najboljši tuji film.
Že prvi film diplomanta pariške IDEHEC Jean Jacques An-nauda je predstavljal več kot impresiven debut. Ne samo da je film Črno belo v barvah ameriška Akademija leta 1977 nagradila z Oskarjem za najboljši tuji film, ob tem je njegov prvenec izredno toplo sprejela tudi filmska kritika in seveda kino-obiskovalci. Zaradi neizkušenosti in nespretnosti distribu-
terjev film sicer ni postal veleu-spešnica, toda, če se spomnimo, je bil v Ljubljani pred tistimi davnimi 15 leti med najbolj gledanimi filmi sezone. Sicer pa vežemo Annaudovo ime vsaj še na dva filma, ki smo ju videli na naših velikih platnih, na Vojno za ogenj in na ekrani-zacijo slovitega romana Um-berta Eca Ime rože. Po svoji simpatičnosti in sarkastičnem, humorno satiričnem odnosu pa se je film Črno belo v barvah še najbolj vtisnil v spomin, saj je to tudi film o človekovi zaslepljeni neumnosti, ta pa nima meja, kot je v svoji knjigi Zgodovina človeške neumnosti zapisal Tabori.
Zgodba se dogaja leta 1915 v francoski koloniji Slonokoščena obala. Lagodno življenje belih kolonizatorjev vznemiri zapoznela novica, da v njihovi Evropi že eno leto divja I. svetovna vojna. Ta novica jih vznemiri in vse bolj so prepričani, da morajo izpolniti svojo patriotsko dolžnost in prispevati svoje k zmagi zavezniške koalicije. V soseščini je naselje nemških kolonizatorjev, prav tako lagodnih uspavancev, ki so pravšnji cilj za pričetek vojskovanja na afriških tleh. Iz svojih temnopoltih podanikov sestavijo vojsko in vse je pripravljeno za francosko nemški vojaški obračun kot odmev na svetovno vojno v Evropi...
Marsikatera aktualna asociacija je tudi dandanes in v naših prostorih ob gledanju filma
Črno belo v barvah seveda možna. Predvsem pa se izkaže, da je zgodovina izredno krut razsodnik, te razsodbe pa bodo z distančne odmaknjenosti deležni tudi naši časi.
21.30	Mali koncert, Darijan Božič “To duke«, za klarinet, klavir in sintetizator
Vabimo vas, da si ogledate posnetek koncerta izvedbe slovenskega avtorja Darijana Božiča posvečene Duku El-lingtonu.
Skladbo so v študiju TV Slovenja izvedli Slavko Goričar
-	klarinet, Vlasta Doležal-Rus
-	klavir in Borut Lesjak - sintetizator.
21.50	Epp in ep video strani
21.55	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.20	Napovednik
22.25	Sova, Krila, ameriška nanizanka, 8/15, Coplan, francoska nanizanka, 3/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna, 4/13
0.30 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30	Video strani
15.40	Osmi dan, ponovitev
16.30	Sova, ponovitev, Chelmsford leta 123, angleška nanizanka, 4/7, Coplan, francoska nanizanka, 2/10
17.40	Euroritem, ponovitev 47. oddaje
18.00	regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Epp (sejem?
20.05	Žarišče
20.30	Športna sreda
21.00	Komorna glasba skozi stoletja: Neoklasicizem, ponovitev 9. oddaje
21.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Marino in morje - švicarski barvni film, 1981, igrajo: Diane Dangely, Riccardo Pra-della, režija: Francesco Ca-nova
15.30	Arthur, britanski kralj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Južnjak - ameriška drama, 1946, igrajo: Zachary Shott, Betty Field, režija: Jean Renoir
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Spoznavanje preteklosti
-	dokumentarna oddaja
22.40	Lepe, plavolase in zagorele
-	francosko-špansko-nem-ška barvna komedija, igrajo: Philippe Klebert, Xavier Le-petit, režija: Max Pecas
kanal
KANAL - A
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega programa; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A-shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Prva na evropski celini; 9.30 Svetovni festivali: Mexico, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni pouk, program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Risanka; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (20/56);
12.00	Poročila; 12.05 Hiša započi-tek, serijski film (2/4); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste, poglejte;
16.00	Poročila; 16.15 Glasbena točka; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Potopis; 18.40 Santa Barbara, serijski film (48/50);
19.25	EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu; 22.00 Dnevnik II; 22.25
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (13/22), Muppet Show, Risanke;
19.15	Meteor-izložba; 19.20 EP, napoved programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.05 »Bexcar Bertha«, ameriški film; 21.35 EPP; 21.40 Mala Gloria, serijski film (3/4), EPP;
22.30	D. J. is so hot; 23.30 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Francoščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Iskanje Abebe; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 High Chaparral; 14.50 Visoka moda; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.55 Dobro poglej; 16.05 Supergran; 16.30 Za in proti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Praksa Biilovvbogen;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kultura;
20.15	Julija, ti si čudovita; 21.50 Pogled s strani; 22.00 Model in vohun; 22.50 Grofica in njen polkovnik; 0.15 FBI; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Multikulturno življenje; 18.00 Roseanne; 18.30 Mrmrajoči lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.25 Šport; 21.15 Priče ledene dobe; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Skrivnost rib; 0.20 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Medigra; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, pon. kriminalke; 10.35 Letni kolobarji, za upokojence; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 Obiskovalci, 12. del češke serije; 17.25 Igra Barkochba; 18.05 Dimenzija, o rezultatih znanstvenih raziskav;
18.40	Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Spomladanski festival;
19.15	Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Muhasti letni časi, zabavni magazin; 21.40 Medigra;
21.45	Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika; 22.30 Makovi cvetovi, dokumentari film; 23.10 Spomladanski festival, Bartokov večer; 23.50 Pardon; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
16.00	Popoldne; 16.05 Naš ekran, v nemščini; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 18.53 Spomladanski festival; 19.00 Minute za poezijo; 19.20 Madžarska-Avstrija, meddržavna nogometna tekma, prenos iz Nšpštadiona; 21.20 Miss Universe Hungary, predstavitev li-nalistkinj; 21.35 Spomladanski festival; 22.00 Večerni saldo, vreme;
22.25	Ponujam, spored Gyčrgya Pomezanskega; 23.10 Jazz festival 20. 8. 1991, 1. del.
APRILA ODPIRAJO PRI PARIZU PRVI EVROPSKI DISNEVLAND
AMERIŠKE SANJE NA STARI CELINI
Okoli trideset kilometrov vzhodno od Pariza bodo 11. aprila s filmskim razkošjem, ki ga bodo od Elizabeth Ta-ylor pričarali še drugi ameriški zvezdniki Kevin Kostner, Cher, Tom Cruise, Gloria Estefan, odprli veliki zabaviščni park, imenovan Euro--Disneyland.
Američani so vanj vložili pet milijard dolarjev in v vsega štirih letih napravili kopijo zabaviščnih prostorov v Kaliforniji, na Floridi in na Japonskem. Stari celini želiio
ponuditi doslej nedoživete zanimivosti, razvedrila in zabavo.
Euro-Disneyland zavzema toliko prostora, kot ena petina francoske prestolnice, v njem je šest hotelov z več kot pet tisoč sobami, zabaviščni park meri 18 tisoč kvadratnih metrov. Za obiskovalce bo skrbelo dvanajst tisoč zaposlenih z tisoč dvesto različnimi poklici.
In to je šele začetek. Poslovneži nameravajo do leta 2017 postaviti še Disney
BODO KITAJCI PRODALI CESARJEVO ARMADO IZPRED 2200 LET
MILIJONI ZA
TERAKOTNEGA
VOJAKA
Morebiti se še spominjate, kakšne medijske pozornosti povsod po svetu so bili deležni znameniti vojaki iz terakote, stari 2200 let, ki so jih blizu mesta Xian na Kitajskem povsem slučajno odkrili med gradbenimi deli. Te plastike v naravni velikosti in vsaka z drugačnim izrazom na obrazu že dolgo mikajo sladokusce z zahoda, zbiralci zanje ponujajo bajne vsote, tudi sto milijonov dolarjev za eno samcato postavo vojaka. Zato je nekdo v kitajskem parlamentu predlagal, naj nekaj statui prodajo in s tem denarjem financirajo kulturne potrebe v državi.
Pri gradnji temeljev tedaj so izkopali pravo cesarjevo armado sedem tisoč vojaških postav, ki jo hranijo v še vedno ne popolnoma odkriti grobnici čin Ši Huangdija, cesarja, ki je združil kitajsko državo. Takoj po odkritju so jih imenovali osmo svetovno čudo.
Predlog kitajskega parlamentarca Cai Zimina, ki ga je takoj prenesel kitajski tisk, je v kulturnih vrstah izzval šok in ogorčenje. In tudi obrazložitev, da bi z izkupičkom od prodaje le nekaj izmed sedem tisoč vojakov močno pokrpali kulturne potrebe države s prebogato kulturno dediščino, ni odvrnila dvomov. Eno osnovnih kitajskih pravil namreč je, da morajo nacionalne umetnine ostati v državi in ob kitajski vdanosti tradiciji je le malo možnosti, da bi petični kolekci-onarji prišli do starih kitajskih mojstrovin.
NAJNOVEJŠE EGIPČANSKO ODKRITJE
FARAONSKO
MESTO
V puščavskem pesku nedaleč od Kaira so arheologi izkopali pravo mesto, staro okrog 3750 let, naselje tako imenovanega prehodnega obdobja faraonske civilizacije. Na sled kamnitim blokom je prišla skupina strokovnjakov newyor-škega metropolitanskega muzeja.
Odkrite hiše so bile sezidane z opeko, pečeno na soncu, in to je prvo odkritje te vrste, ki dokazuje, da se pod puščavskimi nanosi morebiti skrivajo še velika presenečenja. Južno od Kaira in v bližini treh velikih piramid odkrite izkopanine naj bi bile točno nad ostanki še starejšega mesta iz obdobja srednjega kraljestva, najverjetneje prestolnice faraona Ame-nemheta I., ki jo je preselil iz starodavnega Thebesa, sedanjega Luksorja.
Ameriški arheologi so ugotovili, da je omenjeni faraon, ko je dal sezidati svojo piramido, dovolil kot gradbeni material uporabljati kamnite bloke, modernejše od tistih, s katerimi so sestavljali stare piramide iz časov Keopsa, Kefrena in Unasa.
Med odkritji naselja v El Lasthu so naleteli tudi na zidove z napisi, ki govore o tem, da je Amenemhet I. sebi dodeli naslov sin sonca, sinovi sonca pa so bili v starem Egiptu neposredni potomci faraona Keopsa, ki je samega sebe razglasil za boga sonca.
MGM Studio Europe, zgraditi 13 tisoč hotelskih sob, kongresni center, akvarij in dve igrišči za golf.
Po ameriškem prepričanju bo že letošnje leto ta zabaviščni kolos postal najbolj priljubljena evropska izletniška točka. Letno naj bi vanjo priromalo enajst milijonov ljudi, ki bodo za dnevno vstopnico plačali od 45 (za otroke) do 60 nemških mark, pojedli trideset milijonov obrokov hrane in popili poltretji milijon litrov Coca-Co-le. Mnogi naj bi se zadržali po več dni in prenočili v enem razkošnih hotelov, kjer stane nočevanje v dvoposteljni sobi najmanj šeststo nemških mark, najcenejši bungalov za šest oseb pa še vedno zajetnih 250 DEM.
Američani so optimisti, mnogi v Evropi pa menijo, da delajo račun brez krčmarja in da posli še zdaleč ne bodo tako cveteli.
MILIJARDE ZA DREŽNJEVA
V ruski prestolnici so v arhivih tajne obveščevalne službe KGB pred kratkim naleteli na izdajalske sledove za izgubljenimi milijardami. V dokumentih so prebrali zabeležke vseh nakazil nekdanjih najvišjih sovjetskih politikov tujim bankam.
Najdba bo gotovo podžgala dedičem Leonida Brežnjeva, kajti najdebelejši sveženj bančnih izpiskov sodi k nekdanjemu partijskemu sekretarju in državniku Brežnjevu. Na računih tujih bank so se nabrali milijardni zneski zanj in za njegove družinske člane.
MAFIJA TOŽI BENETTON
Družina ubitega sicilskega mafijca je objavila, da bo tožila italijanskega industrijalca Luciana Benettona, ker je ta fotografijo pokojnika v luži krvi uporabil v reklamne namene.
Sporno fotografijo so posneli leta 1983 in prikazuje truplo Benedeta Grada, prekrito z belo rjuho, nad njim pa se sklanjajo tri ženske v črnini. To in pa fotografijo umirajočega za AIDSOM, dva šokantna posnetka, izrablja podjetje Benet-ton v svojem zadnjem reklamnem nastopu, pokojnikova hči Rosalia Grado, ena od treh žensk s fotografije, pa se čudi, kaj ima smrt njenega očeta opraviti z jeansom. Najela je odvetnika, s katerim se bosta dogovorila, koliko denarja bosta zahtevala od Benettona.
LADY LEPE SVETNICE McDI
Človek bi rekel, da kraljevski kuharji kuhajo. In morda so bili Britanci prav zato tako šokirani, ko so izvedeli, da se njihova pricesa Diana s sinom VVilliamom na skrivaj sprehaja od Kensingtonske palače do bližnjega McDo-naldas-a.
Neko nedeljo ob času za čaj, je stala Lady Di v kačasti vrsti cele tri minute. Kraljevski nasmešek in princ VVilli-am je naročil: Dva Big Mac-a, šest koščkov ocvrtega piščanca s curry prelivom, porcijo pommes fritesa, jabolčni zavitek in Coca-colo. Zraven je zastonj dobil dva rdeča mini avtomobilčka. Plačala sta približno 900 tolarjev. O tem, ali je mali princ pojedel vse, ne poročajo.
N0Wi90BA
M.
Priljubljeni italijanski zunanji minister Gianni de Michelis rad izjavlja, da ne želi biti minister štiriindvajset ur na dan, noči ima za povsem neministrske posle. Prvi Italijan zunanje politike ne skriva svojih slabosti do lepih deklet, disco klubov in plesnih vratolomnosti, dobre pijače in jedače. Četudi je ob nastopu službe v svojem ministrstvu podedgval osemsto profesionalnih diplomatov, je zaposlil še šestdeset vrhenskih strokovnjakov, večino o<3 njih mladih, bleščečih in izrazito ženskih.
150-LETNICA ROJSTVA KARLA MAVA
IZ CELICE MED INDIJANCE
INTIMNA TELOVADBA ZA LJUBIMCE
Pred stopetdesetimi leti se je rodil Karl May, potepuh In tatič, neustavljivi prevarant, a hkrati eden največkrat prevajanih piscev, katerega knjige so tiskane v več kot osemdeset milijonih primerkov. Možak, ki ni ločil domišljije od stvarnosti, človek, ki je, ne da bi enkrat samkrat do pozne starosti stopil na ameriška tla, ustvaril lik, ki ga pozna domala vsak otrok na zemeljski obli: apaškega poglavarja VVInnetouja.
Mi''
Karl Friedrich May se je leta 1842 rodil v revni delavski družini v Ernstthalu. Siromaštvo in pomanjkanje mu je nadomeščala babica s sijajnimi pravljicami in zgodbami. V mladosti je odkrival svet pustolovskega romana, požiral Grofa Monte Christa, Skrivnosti Pariza, zgodbo o Rinaldu Rinaldiniju. Ker za gimnazijo in fakulteto ni bilo denarja, je postal učitelj, a posel mu ni šel dobro od rok. Na posameznih šolah je vztrajal le po nekaj dni, njegovi dolgi prsti pa so ga kmalu spravili za zapahe. V življenju je igral vlogo za vlogo, varal, si sposojal denar, si umišljal, da je zdaj to, zdaj to in marsikatero teh preoblek kasneje opisal v svojih romanih. Med zaporskimi postanki je imel dovolj časa za razmišljanje in odkril je način, kako ubežati sivi resničnosti. Odkril je pisateljevanje.
Po vrnitvi iz zapora se je zaposlil pri založniku cenenih romanov in začel objavljati prve Zgodbe v nadaljevanjih. Leta 1877 se je prvič pojavil Old Firehand in zatem plemeniti Indijanec In-nu-woh, leta 1881 Kara Ben Nemzi in Hadži Halef Omar, ključni osebi kasnejšega cikla iz Orienta.
Prišla so leta uspehov, 1883 je napisal prvi del Win-netouja, delal je kot obseden, noč in dan je sedel za pisalno mizo, zasut s knjigami in zemljevidi, si pomagal s potopisi nemškega pusto-jovca Friedricha Gerstacker-ja in še zlasti Američana Jamesa Fenimora Cooperja, pri katerem je odkril lik indijanskega poglavarja.
Pri petdesetih je bil nadvse priljubljen pisatelj in postal je milijonar. Občinstvo je prepričeval, da je svoje življenje prebil na potovanjih, da je bil večkrat hudo ranjen in da je doživel še mnogo več, kot je uspel napisati v svojih knjigah. Rad se je preoblačil v osebe iz svojih knjig, najpogosteje v Old Shatterhanda in Kara Ben Nemzija. Obnašal se je, kot da so resnični ljudje in njegovi prijatelji, hranil je umišljeni koder Winnetoujevih las, v svoji imenitni hiši Vile Statterhand je razkazoval medvedarico in s srebrom okovano puško krvnega brata VVinnetouja.
Na svojo prvo veliko potovanje je krenil star 57 let in z ladjo pristal v Port Saidu, tedaj pa se je v Nemčiji proti njemu začela prava gonja, trdili so, da je prevarant, ki je
Konec meseca bodo v Veliki Britaniji dali v prodajo video kaseto s telovadnimi vajami, ki jih v različnih erotičnih položajih izvajajo goli pari. Imenuje se Intimna telovadba za ljubimce in je mlajšim od osemnajst let ne smejo prodati. Njena avtorica je Američanka Susan Stadner.
Po besedah britanskih producentov na kaseti sicer ni videti intimnih odnosov, je pa mnogo golote in erotičnih gibov. So pa to zelo spodbudne vaje, pravijo. Isti producent Screen Entertain-ment namerava v kratkem izdati tudi kaseto z demonstracijo vzhodnjaške masaže.
NAJBOLJ SEKSI MOŠKI
Karl May v priljubljeni preobleki silnega Old Shatterhanda In s srebrno okovano dvocevko krvnega brata VVinnetouja.
potoval samo po zemljevidih, toval v daljno Ameriko in na-da nihče od njegovih toliko šel tam tisto, kar je tako po-opevanih prijateljev v resnici drobno opisoval, Indijance in ni obstojal. Njegov odgovor rezervate, je bila knjiga Zaklad v Srebrnem jezeru in govorice so Leta1912gajezadelasrč-potihnile. Leta 1907 je odpo- na kap.
MEL GIBSON NOVI JAMES BOND
V filmski svet prihaja peti agent 007. Po Seanu Conneryju in Rogerju Mooru ter precej manj uspešnem zadnjem elegantnem vohunu v službi Njenega veličanstva Timotyju Daltonu bo njegov lik upodobil priljubljeni Mel Gibson. Producentu Joelu Silverju je namreč za 180 milijonov dolarjev uspelo kupiti pravice za snemanje filmov o Jamesu Bondu in želi jim dati novo popularnost.
Bralci in bralke visokonakladnega ameriškega časopisa People so letos za najbolj seksi moškega razglasili ameriškega igralca Nicka Nolteja, enega letošnjih kandidatov za oskarja. Laskavi naslov najbolj privlačnega moža so si pred-tem že pridobili Tom Cruise, Sean Connery, Patrick Swayze, John Kennedy mlajši in Mel Gibson.
iiiiii
DOMAČI ZDRAVNIK
ČE SE POTIJO NOGE
Prof. Hademar Bankhofer svetuje vsem, ki se jim neprijetno potijo noge, naj predvsem ne nosijo obuval iz umetnih snovi. Nogavice naj bodo iz bombaža, ki jih menjavajo vsak dan. Po stanovanju naj hodijo bosi. Vsak večer naj si pripravijo vročo kopel za noge: v posodo naj dajo za pest kuhinjske soli in žlico melise ali liter žajbljevega čaja in četrt litra jabolčnega kisa. Dodatno pomaga, če tri tedne pijejo dnevno nesladkan žajbljev čaj (tri žlice listov kuhamo v litru vode tri minute).
AIDS ČEZ DESET LET
Znanstveniki menijo, da bo aids ozdravljiv najkasneje v desetih letih. Od 1987. leta so, na primer, v Kolnu podaljšali bolezen, ko je bila ta v polnem stadiu, na 595 in v Frankfurtu celo na 736 dni. To so dosegli predvsem z zdravilom AZT, ki je odtlej v uporabi. Zdaj daje več upanja zdravilo DCT (diet-hyldithiocarbamat). Ne zdravi samo smrtonosne bolezni, ampak tudi infekcije, ki se ob njej pojavljajo. DTC je zdravilo, ki bo podaljšalo bolezen, dokler ne bodo odkrili učinkovitega medikamenta. Tako je raziskovalna skupina z miinchenske univerze iz svinjske repe izolirala kompleks bryodin, ki ga testirajo na bolnikih. Kot ugotavljajo, močno deluje na rast celic in preprečuje njihovo razmnoževanje.
KAJ POMAGA PRI NIZKEM PRITISKU
Utrujenost, nepsosobnost koncentracije, popadki panike in depresije so posledica nizkega krvnega pritiska, ker možgani zlasti pod kritično mejo 100/60 mm Hg ne dobijo dovolj kisika. Nizek pritisk je neke vrste superstres, ki odločilno (slabo) vpliva na voljo človeka. Kaj naj po mnenju angleških raziskovalcev naredi človek, ki ima nizek pritisk?
Zjutraj je treba počasi vstati. Pred tem »voziti kolo«.
Potem pri odprtem oknu narediti deset počepov.
Prhati se izmenično z vročo in mrzlo vodo (z mrzlo na koncu).
Zajktrk naj bo močno soljen (6 do 10 g soli dnevno).
Kava stabilizira pritisk, če jo zjutraj popije dve skodelici.
Dražljive pijače nikakor ne smejo nadomestiti »medicine«.
Dobro učinkujejo banane, orehi, krompir (vsebujejo veliko kalija).
Dobra je večkratna kopel v rožmarinu.
Boljša je hoja po stopnišču kot vožnja z dvigalom. Sicer pa še kolesarjenje, joga in plavanje.
Krvni pritisk ne pade pod spodnjo polovico telesa ob jemanju medikamenta Vingsal (lekarna), ki zvišuje odpornost perifernega ožilja.
MAGNEZIJ PROTI STRESU
Stresi lahko povzročijo srčne težave, mišične krče in druge nevšečnosti. Vzroki za to so različni, največkrat pa v organizmu primanjkuje magnezija. Ugotovitve strokovnjakov kažejo, da bi morali odrasli zaužiti dnevno od 300 do 350 mg magnezija, nosečnice celo 450 mg. Magnezijeve in kalcijeve tablete krepijo telo in ga učinkovito varujejo pred stresnimi obremenitvami.
PRIHAJA ČAS HERPESA
Herpes uvrščajo med najbolj razširjena virusna obolenja sploh. Domnevajo, na primer, da je v ZDA infisciranih kar kakih 80 odstotkov prebivalcev, starejših od štirinajst let. Pri tem ne gre samo za boleče mehurčke na ustnicah, virusi herpesa povzročajo mnoga težka obolenja, kot smrtno nevarno vnetje možganske mrene, norice in pasasti izpuščaj. Terapija je za zdaj omejena na zdravljenje simptomov. Pri zdravljenju mehurčkov na ustnicah pomagajo kreme, ki vsebujejo aciclovir. Preprečujejo razmnoževanje in ponovno delovanje virusov. Pravočasna uporaba lahko celo popolnoma prepreči nastanek mehurčkov. Znanstveniki si že dlje časa prizadevajo, da bi odkrili cepivo, ne vedo pa še, kdaj se bo to zgodilo.
Dotlej so lahko toliko koristnejši nasveti. S pomladjo, na primer, prihaja čas herpesa. Prav močni sončni žarki namreč povzročajo nastanek bolečih mehurčkov na ustnicah, ki se jim reče herpes labialis. Lahko se pojavijo nenavadno in največkrat izginejo v treh, štirih dneh. Toda povzročitelja se človek nikoli ne znebi. Pogosto so virusi herpesa prikriti v organizmu tudi leta, ob stresih, vročičnih stanjih, želodnč-nih ali črevesnih motnjah, pri ženskah tudi v času menstruacije, postanejo aktivni in se pokažejo v obliki mehurčkov. Herpes posebej cveti ob močnem sončenju na morju ali v hribih, tega pa bi se naj zdravstveno labilni ljudje varovali.
DEPRESIJE
UTRUJAJO
Angleški raziskovalci pravijo, da imajo kronične utrujenosti v mnogih primer svoj vzrok v duševnosti. Vsaj ko je šlo za ločitve ali smrt matere, so se pokazali v tej luči. Kdor je kronično utrujen, potrebuje tako rekoč duševno oskrbo. Ta mu bo dala moč in vitalnost.
MUZIKA JE BIZNIS
Na, pa smo spet v krasnih novih časih. Kot tolikokrat doslej se v pop in rock dogajanju/produkciji kao vse spreminja, nove skupine, s kobajagi svežim zvokom rasejo kot gobe po dežju, nekje v vlažni in megleni Britaniji gorijo kresovi punk re-vivala, vse skupaj pa prav nevarno smrdi po postanem aj-mohcu, ki vam ga servirajo teden dni po ohceti. Novo vrijeme, staro stanje. Slednje bi držalo bolj kot karkoli drugega.
Ti Angleži znajo biti res zabavni. V glasbenih tabloidih tipa New Musical Express se starejši mladoletniki v pismih bralcev prepucavajo ali je izraz Novi Punk primeren za letošnji trend, imenovan Techno, bendi kot so Manic Street Preachers žanjejo gnus in oboževanje bolj zaradi šokantnih izjav kot zaradi česa drugega. Bratje in sestre, v tem ne vidim čisto nič novega. Še ena generacija najstnikov bo odrasla ob pop glasbi, na koncu si bo večina izbila bube iz glave, poiskali si bodo dostojne službe (ali pa ne), nakar se bodo dvakrat do trikrat razmnožili ter
počasi začeli obujati spomine na tiste čudovite čase, ko so se ga nažrli, nakadili in odšli na koncert. Le kdo vidi v tem kaj novega? Ta sistem je bil star, že ko je Hendrix žgal na VVoodstocku. budnica.
Roko na srce, tudi tole trobezljanje ni nič manj nadležno od nenehnega bombardiranja z večno »novimi« iznajdbami v popu, le tistega žalostnega občutka, da nekaj ne dihta je v prvem primeru manj. Javkati je kajpak najlažje in tudi kasneje se zdi, kot da smo s tem stresli breme z ramen. Toda natanko to so počeli stari, izmučeni hipiji pred petnajstimi leti. In le redki so našli čas za simpatiziranje z njimi.
Kaj posebno velikega se tudi ne da storiti. Treba si je pač priznati, da je rock prišel v menopavzo in da bodo zanimive novosti vse redkejše. Malo več bomo plesali in malo manj zbrano poslušali. V časih, ko sta besedici pop in rock tako tesno povezani kot še nikoli, je tarnanje nad neumno mladino in vzdihovanje za starimi dobrimi časi tipičen primer asocialnega dinozaverstva. Pokojni Frane Milčinski-Ježek je pred davnimi časi prepeval pesmico z naslovom Darvvin nima prav. Ta trditev drži še danes. Novo vrijeme, isto sranje.
BILL DRUMMOND iz KLF brez crknjene ovce na podelitvi Britsov.
NOVICE
KLF sta spet priredila totalno sranje. Na podelitvi britanskih glasbenih nagrad Brits Avvards sta si v scenariju nastopa zamislila polivanje s krvjo in mesarjenje mrtve ovce na odru. Zataknilo se je že na generalki, ko so zgroženi odvetniki Brits Award zagrozili s tožbo in bog ve s čim še vse. KLF naj bi izvajala svoj program v sodelovanju z ultra grind bendom EKTREME NOISE TER-ROR. Da bo vsa stvar še bolj smešna, so vsi člani te skupine pravzaprav miroljubni rastlinojedi fantje (kar pa iz njihove glasbe ni najbolj razvidno) in so ob sprijeni ideji prismuknjenih techno genijev popenili in hoteli odpovedati sodelovanje. Seveda komedije s tem še ni bilo konec. Ko sta acid mesarja na generalki privlekla na oder vedra s svinjsko krvjo in truplo mrtve ovce, ki sta ga staknila v neki klavnici v Nort-hamptonu, je prekipelo Siru Georgeu Soltiju, eminentnemu madžarskemu skladatelju. Stari gospod, ki bi naj dobil nagrado za najboljše klasično delo je sklenil zapustiti brezbožno prireditev in organizatorji so ga le stežka prepričali, naj vendarle sodeluje na prireditvi. Drummond in Cauty torej svoje namere nista uspela udejaniti, da pa bo cela zadeva še bolj absurdna, se je na podelitvi izkazalo, da sta proglašena za najboljšo britansko skupino. Ker sta stavbo zapustila še pred podelitvijo, sta po nagrado poslala kar motoriziranega kurirja, vendar režiser prireditve ni dovolil, da bi prejel nagrado namesto njiju. Nagrado bi naj vročila pop zvezdica Martika. Očitno sta se fanta veliko naučila od velikega mojstra Malcoma McLarena. Prav tako pa se vse bolj zdi da je po petnajstih letih situacija v pop glasbi popolnoma obrnjena: tipi, ki žgejo disco, so neznansko bolj odtrgani od punkerjev, punksi pa so si pustili rasti lase in prežvekujejo rastline. Pa naj še kdo reče, da ve za kaj gre.
LOKALISTI
NON FINIRE MAI, demo ’92 Ob poslušanju štirih posnetkov, ki so jih vrli muzikantje izdali na demo kaseti, vam takoj postane jasno, da bo leto 1992 na slovenski un-derground sceni preteklo v znamenju treh italijanskih besed. Non Finire Mai so te posnetke izgotovili v studiu Bon-Ton ob producentski pomoči Zvoneta Tepeža in
■
NON FINIRE MAI: Progressive hardcore jazz metal.
po kvaliteti sodeč bi lahko prav vsak izmed njih našel mesto na kakšni internacionalni kompilaciji.
O (pred)zgodovini benda tokrat nič, saj smo o tem že pisali v prejšnji številki, zato malce več o glasbi sami: Progressive hardcore jazz metal, kot so jo NFM precizno označili, predstavlja na naših tleh novost, saj gre za resnično mnogostilno fuzijo in ne le za križanje dveh zvrsti. Torej ne hardcore jazz ali kaj podobnega v zvezi z metalom, temveč luciden crossover zgodnjih devetdesetih. Non Finire Mai napovedujejo temu desetletju nastop nove melodičnosti v sicer težavni zgradbi samih pesmi; to sicer počnejo tudi Voivod, vendar s tem še nismo povedali vsega. Energijsko polna in hkrati senzibilna glasba, kot jo igrajo NFM zahteva predvsem razmišljujoč pristop ter natančno obvladovanje instrumentov. To dvoje pa je pravzaprav zadnje, kar bi lahko očitali tako dobremu bendu. Na koncu si NFM zaslužijo še en glas, nedvomno prav na račun dobrih de-
mo posnetkov in sploh zrelega pristopa k celi zadevi. O njih se bo še pisalo, če ne pri nas pa zunaj. Ocena: vzorno. P. S. Zdi se mi, da sem v pesmih »Swallows« in »Glass for Two« na trenutke zaznal nekaj daljnih odmevov Husker Du in The Police. Naključje?
KONCERTI
V KUD France Prešeren v Ljubljani bo 1. aprila eden izmed vse redkejših dogodkov - rock koncert namreč. Na odru trnovskega hrama kulture se bodo na dan lažnivcev zvrstile kar tri skupine: DEMOLITION GROUP, nizozemska skupina HARD-HEADED SOUL in ljubljanski metal bend OBSCURITV. Medtem, ko DEMOLITION GROUP ni treba posebej predstavljati, pa recimo nekaj besed o HARDHEADED SOUL. Skupina prihaja iz Eindhovna in igra trd, ekspresiven zvok, ki ga nadgrajujejo z zvoki, posnetimi na traku. Frontman in basist
REVOLTING COCKS: »l’m gonna make you sguel like a pig, boy!«
skupine Scheet je bivši član skupin Afflict in Strelnikoff. V kratkem času svojega obstoja je skupina izdala več kaset, pojavili pa so se tudi na kompilacijskem kompletu plošč Zooid Second Compi-lation, trenutno pa pripravljajo LP ploščo. HHS so kot ogrevalna skupina sodelovali na turneji ameriških odtr-gancev Victims Family. Na kratki slovenski turneji se bodo HHS ustavili tudi v Ilirski Bistrici in 4. 4. še v celjskem KLjUB-u.
THE SUGACUBES: »Evo tl hit - jedan kroz jedan«.
TIRALICA
Na željo naših mladih bralcev bomo na glasbeni strani uvedli novo rubriko po zgledu nekaterih glasbenih časopisov. V njej bodo lahko mladi fani našli vse najpomembnejše osebne podatke njihovih ljubljencev. Kot prvi nam bo svojo osebno izkaznico pokazal Hammer
Umetniško ime:
HAMMER (prej M. C. HAMMER)
Ime in priimek:
Stanley Kirk Burrell Datum rojstva:
30. 3. 1963 Kraj rojstva: Oakland/Kalifornija Višina:
1,73 m
Telesna teža:
80 kg Barva las:
črna
Barva oči: temno rjava
Družinski stan:
poročen, žena Stephanie, hčerka Akeiba Monigoue
Albumi:
Feel the Povver, Please Hammer don’t hurt ’em, Let's get it started
TREND
Proglasiti vsak drug bend za nove Stooges.
LESTVE
ZDA (Billboard) - singli
1.	RIGHT SAID FRED - l'm Too Sexy
2.	SHANICE - I Love Your Smile
3.	PRINCE - Diamonds & Pearls
4.	GEORGE	MICHAEL
& ELTON JOHN - Don't Let The Sun Go Down On Me
5.	Mr BIG - To Be With You
6.	COLOR ME BADD - Ali 4 Love
7.	TEVIN CAMPBELL
-	Tell Me That You Want Me
8.	MICHAEL	JACKSON
-	Remember The Time
9.	NIRVANA - Smells Like Teen Špirit
10.	MARIAH CAREY - Can't Let Go
Velika Britanija (NME)
-	klubska plesna glasba
1.	THE SUGARCUBES
-	Hit
2.	NIRVANA - Smells Like Teen Špirit
3.	PRIMAL SCREAM - Mo-vin’On Up
4.	DAISY CHAINSAW - Love Your Money
5.	THE VVONDER STUFF
-	VVelcome To The Cheap SggtS
6.	TEENAGE FANCLUB
-	What You Do To Me
7.	SENSELESS THINGS
-	Easy To Smile
8.	RIDE - Leave Them Ali Behind
9.	CARTER USM - Rub-bish
10.	REVOLTING COCKS
-	Beers Steers & Oueers
Velika Britanija - singli
1.	SHAKESPEARE’S Sl-STER - Stay
2.	THE PASADENAS - Trn Doing Fine Now
3.	WET WET WET - Good-night Girl
4.	MICHAEL	JACKSON
-	Remember The Time
5.	CURTIS	STIGERS
-	I Wonder Why
6.	THE TEMPTATIONS
-	My Girl
7.	SIMPLY RED - ForYour Babies
8.	2 UNLIMITED - Tvvilight Zone
9.	MICHAEL	BOLTON
-	Steel Bars
10.	SHANICE — I Love Your Smile
Velika Britanija — neodvisni singli
1-. RIDE - Leave Them Ali Behind
2.	PRIMAL SCREAM - Di-xie - Narco EP
3.	TEENAGE FANCLUB
-	What You Do To Me
4.	BUFFALO TOM - Vel vet Roof
5.	SMASHING PUMPKINS
-	Lull
6.	DAISY CHAINSAVV - Lo-vesick Pleasure
7.	MEGA CITY FOUR
-	Stop
8.	KICKS LIKE A MULE
-	Bouncer
9.	SILVERFISH - Silverfish With Scrambled Eggs
10.	SULTANS OF PING FC
-	Where’s Me Jumper?
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	CENTER ZA DEHUMANIZACIJO - Hanging Paradise
2.	SEX GUNFIGHTERS
-	Groznica
3.	SOKOLI - Še je čas
4.	PSIHOMODO POP
-	Frida
5.	1 x BAND - Prva zapoved
6.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
7.	U 'REDU - Le en dan
8.	MIZAR - Svjat Dreams
9.	LET 3 - El Desperado
10.	RDEČI BARON - Sexo-pati
Slovenija - lestvica ultrazvočnih erozij na radiu MARŠ
1.	ZERO BOYS - Indianapolis
2.	AMERICAN MUSIČ CLUB
-	Rise
3.	URBAN DANCE SOUAD
-	Routine
4.	VVALKABOUTS - Stir The Ashes
5.	EKATARINA VELIKA
-	Dum dum
6.	SOUNDGARDEN - Outs-hined
7.	SUGACUBES - Hit
8.	OVERFLOW - I Don't Know Why
9.	MUDHONEY - Good
Enough
j Ut’ REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6
PRIREDITVE OD ČETRTKA 19. 3. 1992 DO SREDE 25. 3. 1992
Četrtek, 19. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 D. Jančar Zalezujoč Godota, za izven, Mala drama, SNG; 17.00 Slovenščina v šoli in javni rabi, okrogla miza Društva slovenskih pisateljev, Štihova dvorana, CD; 19.00 Labi-rintski misterij poezije, Niko Grafenauer, Valvazorjeva dvorana, CD, 21.00 koncert Leteča potepuha in Smeha polna skleda, K 4; 16.00,18.15, 20.30 M. Scorses Taksist, ZDA, Kinoteka; 19.00 Afrika, Zvone Šeruga, KD Španski borci.
Štajerska
Trbovlje: 17.00 Barton Fink, am. črna komedija, delavski dom; 19.00 Nikoli ne spi sama, am. trda erotika.
Velenje: 19.30 koncert Dubravke Tomšič, klavir, za glasbeni abonma in izven, glasbena dvorana Glasbene šole.
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Fantastični bratje Backer, am. film, kino Zdravilišče.
Celje: 16.40, 18.30, 20.30 Riff raff, angleška drama, Union; 19.00 Šofer gospodične Daisy, am. drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Dober policaj, am. kriminalka, Metropol.
Maribor: 19.30 Carmen, režija Tomaž Pandur, za red drama in izven, drama SNG. 21.00 kabaret XX. stoletja, F. Milčinski-Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za red izven, Mali oder, SNG; 18.00 Dobrodelni koncert za obnovo glasbne šole v Dubrovniku, za izven, Kazinska dvorana.
Gorenjska
Škofja Loka: 18.00 Foto-kino klub, Narodopisje, diapozitivi, knjižnica Ivana Tavčarja.
Kranj: 16.00,18.00 Hladen kot kamen, am. akcijski film, Cent er. 20.00 filmsko gledališče Srečanje z Venero, evropska melodrama, Center. 18.00, 20.00 Razvedenka, ital. trda erotika, Storžič; 18.00, 20.00 Devet noči in pol, am. melodrama, režija Zelm King, Železar; 20.00 Mundial '90, ital. trda erotika, Duplica.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00 Jožefov sejem, Kramarski sejem.
Primorska
Nova Gorica: 11.30 S. Becket O, krasni dnevi, PDG, za srednjo šolo NCS, mala dvorana KD Nova Gorica.
Solkan: 20.00 S. Shepard Pokopani otrok, Pdg, režija Dušan Jovanovič, za red četrtek A in izven, Kulturni dom.
Petek, 20. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 P. Shaffer Lecitija in Luštrek, režija Dušan Jovanovič, Štihova dvorana, CD. 20.00 koncert simfonikov RTV Slovenija, dirigent Marko Munih, solist Aldo Tramma, klavir, sodeluje zbor, Gallusova dvorana, CD. 20.00 M. Zupančič Izganjalci hudiča, za izven, Mala drama SNG. 19.30 W. A. Mozart Lažna vrtnarica, opera, za izven, SNG. 19.00 koncert Leather face, London in Non finire mai, Žalec, dvorana na Gerbičevi 51 a. 16.00,18.00, 20.00 W. Friedkin Francoska zveza, ZDA, Kinoteka. 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, lutkovno gledališče.
Štajerska
Trbovlje: 19.00 Nikoli ne spi sama, am. trda erotika, delavski dom.
Laško: 19.00 Salonski večeri, specialitete madžarske in prekmurske kuhinje, Zdravilišče Laško.
Rogaška Slatina: 19.00 Fantastični bratje Backer, am. film, kino Zdravilišče. 21.00 Poredna dama, am. erotični, kino Zdravilišče.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Riff raff, angleška drama, Union.
19.00	šofer gospodične Daisy, am. drama, Mali Union. 16.30,
18.30	Dober policaj, am. kriminalka, Metropol.
Dobrna: 20.00 Celjski večer, Kiro Gligorov in Milan Kučan, Jože Volfand, hotel Dobrna.
Slovenske Konjice: 19.30 koncert Celjskega okteta Celje,
vodja Franjo Bobinac, kulturni dom.
Velenje: 19.00 Bencik Dare Po Aziji, predavanje z diapozitivi, dom kulture.
Maribor: 19.30 Carmen, režija Tomaž Pandur, SNG Drama.
21.00	kabaret XX. stoletja, F. Milčinski Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič, za red sobota I. in izven, Mali oder SNG.
Gorenjska
Škofja Loka: 18.00 klub škofjeloških študentov, knjižnica Ivana Tavčarja.
Kranj: 19.30 E. Albee Kdo se boji Virginije Woolf, za izven, Prešernovo gledališče. 16.00 Hladen kot kamen, am. akcijski, Center. 17.45, 20.00 Srečanje z Venero, evropska melodrama, Center.
Primorska
Sežana: 19.30 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, PDG, gostovanje, kulturni dom.
Sobota, 21. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, PDG, za izven, drama SNG. 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, za izven, Mala drama, SNG. 17.00 Cufek, lutkovna skupina Fru fru, KUD France Prešeren. 10.30 Folklora ob prvem pomladnem dnevu, Kosovelova dvorana, CD. 16.00, 18.00, 20.00 W. Friedkin Francoska zveza, ZDA, Kinoteka. 9.00 memorial Zvonka Rrunka, tekmovanje v ženski in moški gimnastiki vseh kategorij, Gimnastična zveza Slovenije. 11.00,17.00 N. Simončič Veliki kikiriki, lutkovno gledališče. 16.00 Sobotno popoldne za otroke, KD Španski borci. 19.00 Krščanska vzgoja slovenskega značaja, predava dr. Anton Trstenjak, CD.
Litija: 10.00 srečanje tamburaških skupin Slovenije, ZKO
Slovenije.
Štajerska
Rogaška Slatina: 19.00 Crkni Fred, am. komedija, kino Zdravilišče. 21.00 Poredna dama, am. erotični, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.30 Carmen, režija Tomaž Pandur, za rad sobota II, Drama SNG. 21.00 kabaret XX. stoletja, F. Milčinski Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, v izvedbi Vite Mavrič, za sobota in izven, Mali oder SNG.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Riff raff, angleška drama, Union. 19.00 Šofer gospodične Daisy, am. drama, Mali Union. 16.30,
18.30	Dober policaj, am. kriminalka, Metropol.
Ljubno ob Savinji: 19.00 Našli so te, ljudska igra, režija Zvonka Kladnik, Meta Marolt, Kulturni dom.
Rogaška Slatina: 19.00 Crkni Fredi, am. komedija, kino Zdravilišče. 20.00 koncert celjskega okteta Celje, vodja Franjo Bobinac, Razstavni salon.
Drešlnja vas: 18.30 C. Golar Vdova Rošlinka, KUD Pivovarna Laško, Gasilski dom.
Gorenjska
Kranj: 19.30 recital Dubravke Tomšič, ob 500 letnici dograditve Kranjske župnijske cerkve in 1250 letnici krščanstva na slovenskem, Prešernovo gledališče.
Tržič: 19.00 Ljudski godci, pevci in plesalci, Kinodvorana.
Škofja Loka: 10.00 Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna, otroška predstava OŠ Lucijan Seljak, Stražišče, Kranj, Loški oder.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Riff raff, angleška drama, Union. 19.00 Šofer gospodične Daisy, am. drama, Mali Union. 16.30,
18.30	Dober policaj, am. kriminalka, Metropol.
Slovenske Konjice: 17.00 Prireditve ob materinskem dnevu,
VVO Slovenske Konjice, kulturni dom.
Gorenjska
Tržič: 19.00 Pot upanja, švicarska drama, kino Tržič.
Kranj: 19.30 M. Zupančič Slastni mrlič, za abonma sobota I. in izven, Prešernovo gledališče.
Torek, 24. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 W. Shakespeare Timon Atenski, abonma torek in za izven, Drama SNG; 19.00 A. Adam Giselle, balet, za izven, Gallusova drama, CD; 10.00 Total odštekan dan, otroški musical, traja do 27. marca, Linhartova dvorana, CD; 21.30 Garry Thomas' Seventh Guadrant, jazz koncert, klub CD; 20.00 Kecskes Enseble, stara turška glasba v Evropi, Slovenska filharmonija; 16.00, 18.00, 20.00 V. Chytilova Igra z jabolkom, ČSR, Kinoteka.
Štajerska
Trbovlje: 17.00,19.00 Orel smrti, am. akdijski, delavski dom.
Rogaška Slatina: 18.00 nastop otroških in mladinskih pevskih zborov Rogaška, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, dirigent Stane Jurgec, za red oranžni, Opera in balet SNG.
Celje: 16.30, 18.30, 02.30 Skodrana Suzi, am. komedija, Union; 19.00 Pleše z volkovi, am. vvestern drama, Mali Union; 16.30,18.30 Najboljši strelec, am. vvestrn, Metropol.
Kompole nad Štorami: 16.00 C. Golar Vdova Rošlinka, komedija v izvedbi KUD Pivovarna Laško, osnovna šola.
Gorenjska
Kranj: 19.30 G. Feydeau Do-re-mi-fey-deau, za izven, Prešernovo gledališče.
Škofja Loka: 17.00 Ura pravljic, Matjaž Eržen, knižnica Ivana Tavčarja; 19.00 galerija ZKO — knjižnica, knjižnica Ivana Tavčarja.
Nedelja, 22. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 17.00 A. Adam Giselle, balet, za izven, SNG Opera in balet, Gallusova dvorana, CD. 18.00 B. Slade Ob letu osorej, režija Boris Kobal, Štihova dvorana, CD. 19.00 Consortium musicum, dirigent Mirko Cuderman, Slovenska filharmonija. 16.00, 18.00, 20.00 R. Marguand Vohun, imenovan šivanka V. Britanija, Kinoteka. 11.00 M. Kubatova -M. Loboda Oh, te princese, lutkovno gledališče. 22.00 Kletka norcev, I., II., III. del, francosk italijanska komedija, Roza disko K 4.
Štajerska
Trbovlje: 19.00 Nikoli ne spi sama, am. trda erotika, delavski dom.
Žalec: 17.30, 19.30 Rocketeer, am. pustolovski film, kino Žalec.
Rogaška Slatina: 17.00,19.00 Crkni Fred!, am. komedija, kino Zdravilišče.
Maribor: 21.00 Kabaret XX. stoletja, F. Milčinski Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, Izvaja Vita Mavrič, za red sobota 1. in izven, Mala drama SNG.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Riff raff, angleška drama, Union. 19.00 Šofer gospodične Daisy, am. drama, Mali Union. 16.30,
18.30	Dober policaj, am. kriminalka, Metropol.
Sreda, 25. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Vesela znanost; Črna fotografija, blues in jazz dvajsetih in tridesetih let, predava Ičo Vidmar, KUD France Prešeren, 19.00 G. Verdi Traviata, opera, za izven, Opera SNG
19.30	W. Shakespeare Timon Atenski, za abonma sreda in izven, Drama SNG; 20.30 P. Lužan Živelo življenje, Luka de, za izven, Klub drama SNG; 19.30 šanson Vite Mavrič, KD Španski borci; 17.00,19.30 I. Szabč Mefisto, Madžarska, Kinoteka.
Štajerska
Trbovlje: 19.00 Orel smrti, am. akcijski, delavski dom. Velenje: 9.00 Pozdravljen materinski dan, dobrodelna akcija ž& slovenski Karitas, veleblagovnica Nama.
Šmartno ob Paki: 18.00 Njena podoba, prireditev ob materinskem dnevu, dom kulture.
Maribor: 20.00 P. I. Čajkovski Hrestač, dirigent Samo Hubad, balet, za red rumeni, Opera in balet SNG.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Skodrana Suzi, am. komedija, Union; 19.00 Pleše z volkovi, am. vvestern drama, Mali Union;
16.30.18.30	Najboljši strelec, am. western, Metropol.
Dobrna: 19.30 koncert celjskega okteta Celje, vodja Franjo
Bobinac, avla hotela Dobrna.
Ponedeljek, 23. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 B. SLADE Ob letu osorej, režija Boris Kobal,. Štihova dvorana, CD. 19.30 koncert Jasminka Stančul, klavir, za srebrni abonma, dvorana Slovenske filharmonije. 16.00,18.00 R. Marguand Vohun, imenovan šivanka, V. Britanija, Kinoteka. 20.00 A. Vrdoljak Metež, SFRJ, Kinoteka. 10.00 otvoritev 31. mednarodnega sejma Alpe — Adria — Svobodna gibanja, odprto do 28. marca, Gospodarsko razstavišče. 9.00 II. spomladanski sejem, odprt do 28. marca, Miklošičeva ulica
Štajerska
Trbovlje: 19.00 Nikoli ne spi sama, am. erotični, delavski dom.
Laško: 20.00 Glasbeni večer ob zvokih citer, zdravilišče • Laško.
Velenje: 19.30: koncert, akademski pevski zbor Tone Tomšič,
dirigent Jože Furst, dvorana glasbene šole.
Maribor: 21.00 S. Grum - D. Zlatar Frey Dogodek v mestu Gogi, Minoritska cerkev, na Lentu. 19.00 E. Kalman Kneginja čardaša dirigent Stane Jurgec, za red modri in izven, Opera in balet SNG.
BREZ DLAKE NA f JEZIKU
UKV stereo 95,9MHz •
Mjhmmm Kam* tmmt
Sindikalni
aktivisti
Spoštovano uredništvo!
Čeprav sem v zvezi z neodvisnimi sindikati KNSS večkrat zasledil ime JOŽE GABROVŠEK - Ljubljana (Semicon Trbovlje, Belt Črnomelj, Oprema Kočevje...), mi niti na misel ni padlo, da bi to mogel biti moj bivši ^velecenjeni« individualni poslovodni organ in veliki nasprotnik kakršnihkoli demokratičnih postopkov tako sindikata v »njegovi« firmi kot vseh samoupravnih organov, nad katerimi je v času svojega »poslovodenja« v takratnem Integralu DO LPP Ljubljana, držal roke.
Čeprav šefa KNSS Franca Tomšiča predvsem iz polemik po javnih medijih že dobro poznamo, mi samo nekaj ni jasno. Kdo je njega lahko »prisilil«, da je bil več mandatov predsednik sindikata v svojem ožjem delovnem okolju (IRRP), in to v »rdeči« fabriki?
Saj škode ni nič naredil pa tudi pozitivnega ne! V članstvo pa ga tudi nihče ni za roke vlekel. Imel je vse možnosti odkloniti članstvo (vedel je za primer v AERO Celulozi, kjer 20 odstotkov delavcev ni bilo včlanjenih v sindikat). Naj se ne zagovarja, da tega ni vedel, saj je bilo na vseh sestankih opozorjeno na prostovoljno vključevanje. Kot član je verjetno predvideval kakšne ugodnosti tudi sam zase, še predvsem, ko je vse sile napel, da bi postal predsednik konference sindikatov v Litostroju. Ko je za en glas »falil« (po trojnem glasovanju), pa je začel zlivati gnojnico po vseh okoli sebe.
Pustimo zdaj Tomšiča pri miru, da bo lahko v miru zopet kaj pogruntal, kako bi s svojimi nesindikalnimi zahtevami v skupščini še bolj zaostril socialni položaj delavcev, za katere kot intelektualec ni pokazal nikoli dovolj razumevanja. Razen pri boju za oblast! Njegova zahteva glede limitiranja direktorskih plač je čista demagogija. Namesto da bi podprl zahteve ogroženih po zvišanju zajamčenih plač, ukinitvi plačevanja davka na zajamčene plače, davka na olje, moko, kruh..., minira še tisto malo, na kar je vlada že deloma pristala. Pridobivati si hoče pike pri vladi in ji nekam leze. Ko ga bodo imeli dovolj tudi sedanji podporniki, ga bodo hitro iztisnili iz sebe, kot pasto iz tube.
Verjetno pri vseh akcijah F. Tomšič posluša nasvete svojih najožjih sodelavcev, kot je npr. omenjeni Jože Gabrovšek in strokovnjak za področje nagrajevanja po delu in rezultatih dela, g. Marjan Zupan. Mimogrede! Kako je mogel M. Zupan 25 let mirno »vleči« plačo iz članarine članov »nekega« sindikata, kot ga on imenuje, če se ni strinjal z metodami dela tega sindikata. Sam ni bil član tega sindikata (drugega ni bilo, razen sindikacopatarjev v Zg. Kašlju), obenem pa poudarja avtomatizem in prisilo pri včlanjevanju v rdeči, boljševistični,	realsocialistični...
sindikat. Kako, da njega niti Potrč niti Hafner niti Orožen niti Ravnik niso mogli »prisiliti« v članstvo in so držali v svoji sredini disidenta. Močan karakter, ni kaj! Ali pa pokrita rihta ? Ziher je ziher!
No, vrnimo se k Jožetu Gabrovšku!
Bil je dolgoletni sindikalni aktivist in dober poznavalec in soustvarjalec »svinčenega« delegatskega in samoupravnega sistema, saj je bil v vodstvu občinskega sindikata v Šiški, predsednik organa za razvoj samoupravljanja, predsednik zbora združenega dela v občini, član različnih komisij v SZDL (kdo pozna to kratico!), delegat od krajevne skupnosti, občine, mesta Ljubljane do re-
publike (za višji nivo ni virov!) itd., itd.
Tudi z »boljševiki« je dobro sodeloval, saj vidnih trzavic ni bilo. Tudi Jože Gabrovšek je bil dirigiran preko in s podporo občinske partijske koordinacije na svoje položaje, fertig delo in mehke fotelje (njegovo izrazoslovje). Šišenski sindikat, vodstvo občine in takratna »grda« partija so se angažirali, da bi mu našli ustrezno delavno mesto, ko je prišel v konflikt s takratnim vodstvom podjetja INGRAD Celje. Že takrat so se sindikalni aktivisti oziroma glasno govoreči samoupravljale! prvi znašli na listi presežkov. Ker si sam ni mogel nič pomagati, mu je bilo ponude-no mesto kadrovika v Agro-stroju, nekaj časa je bil v Šport opremi in nazadnje je z omenjeno pomočjo pristal kot pomočnik direktorja INTEGRAL LPP Ljubljana. Zaradi svoje lastne ambicioznosti, da bi spodrinil glavnega direktorja in prevzel oblast v celotni firmi, je momentalno pozabil na bivše sodelavce (sindikaliste, samoupravljalce, člane organov upravljanja...).
Jože Gabrovšek naj se spomni groženj delavcev v takratnem TOZD Delavnice, ko niso hoteli delati dneve in noči za »bagatelo« in so zahtevali le uresničevanje takratnih samoupravno sprejetih aktov o plačah.
B. Zajc je proti njemu angelček! On ima vsaj uspešen program (če izvzamemo pavšalne napade KNSS nanj). J. Gabrovšek pa je hotel skoraj celoten kolektiv mehanikov, kleparjev, elektrikarjev... poslati na cesto. Zdriblal je direktorja TOZD in DO (zadela ju je kap), ka-drovnika (zgubil je živce, lase in zobovje), mojstre in strokovnjake. Kakšni grdi, hinavski, podmukli (ni drugega izraza) postopki so to bili.
On je bil despot in ne B. Zajc.
Nad njegovo samovoljo in diktatorstvom smo se pritoževali na vse konce in kraje, pa je imel zaščito tako na občinskem sindikatu kot pri posameznikih na občini (nekateri so še dosegljivi).
On vprašuje uredništvo, kam plujete! On je pljuval po vseh delavcih, dokler se ga nismo znebili!
On vprašuje uredništvo, če veste, koliko je 1 in 1! Cela Šiška in pol Ljubljane se je režala ob aferi, ko je na tujem zemljišču čez noč hotel postaviti 3-metrsko betonsko ograjo, s črepinjami na vrhu, med Avtomotažo in LPP.
Za ta svoj »Gabrovškovplot« je hotel prekopati ves asfalt na dvorišču podjetja.
Na srečo je prišlo do reorganizacije podjetja (sicer že 5. ali 6. neuspešna) in si je novi direktor kot prvo nalogo zadal, da umakne J. G. iz svoje bližine in njegove direktorsko opremljene (naslonjači, TV, rdeči telefoni, fikus, tajnica) sobane. Ker ni bil vešč konkretnega dela (razen samoupravljanja, združevanja dela in sredstev), ga je vzela megla in pozaba.
Njegovi »hlapci« iz Delavnice (LPP) smo na njegovo strahovlado in nehuman in sploh nikakršen odnos do delavcev (za sindikat sploh ni hotel slišati - ne čujem dobro!) že pozabil, dokler se ni, kot iz pepela vznikli feniks, in to kot strokovni delavec za informativno dejavnost pri KNSS, zopet pojavil.
Ubogi tisti, ki jim sedaj razlaga »iz prakse«, kako je kot direktor naganjal 200 in več mehanikov na cesto. Ubogi tudi F. Tomšič, ki bi si lahko od svojih nikakor dokazljivih 130 tisoč članov pridobil kakšen boljši strokovni kader.
Kje F. Tomšič pridobiva same užaljence? Kje je ta njegova »zlata jama«? Ni čudno, da
zgubljajo po dolgem in počez še tisto, kar so si tudi s podtalnimi metodami pridobili. Kdo pa bo ostal pri tistem in ga celo podpiral, ki deluje proti ureditvi njegove socialne stiske?
Da ne bo to mišljeno kot napad na KNSS, naj navedem, da imamo v podjetju več sindikatov. Samo v svobodne se nismo vključili, ker je Jože Gabrovšek imel vso podporo za svoje packarije prav pri občinskem sindikatu v Šiški. Z nekaterimi se še sedaj srečuje in verjetno obuja lepe spomine na takratne »svinčene« čase, ki so prinesli tudi kakšen ho-norarček mimo uradne plače. Tudi si za svoje strokovne usluge pridobiva mastne honorarje, ki pa ne bodo zajeti v dohodnini, kot pri delavcih z zajamčenimi plačami, katerim razlaga svojo plat medalje mučenika v prejšnjem 45-let-nem nedemokratičnem sistemu.
Navedene informacije o Jožetu Gabrovšku vam lahko potrdi prvi mehanik ali šofer, ki ga srečate v podjetju, če vas morda kdaj zanese pot k nam na Celovško 64.
Pa lep pozdrav!
STANE VELKAVRH, Vrhnika, bivši sindikalist in samoupravljalec v LPP
»Naredimo to deželo zopet slovensko!«
To razmišljanje, ki je naslovljeno z zgoraj navedeno zahtevo, bom začel z retoričnim vprašanjem »Ali je res že izumrl zadnji Slovenec?« Do tega razmišljanja me je privedla zaskrbljujoča ugotovitev, da se nekateri Slovenci, ki se žal imajo za Slovence, sploh ne zavedajo, da nismo več del Jugoslavije, saj se še venomer hlapčevsko obnašajo do vseh naših ne-Slovencev, ki pa sedaj postajajo Slovenci (zahvaljujoči se sramotnemu sprejemu Zakona o tujcih, ki dovoli tudi to, da lahko kupijo slovensko državljanstvo za borih
500,00	SLT in se potem derejo »E pa sad smo Slovenci...«).
Sodu pa je izbilo dno poslušanje zadnje oddaje RU CE (petek 6. marca 1992 na Radiu Celje). Ob poslušanju takšnega hlapčevskega razmišljanja kar velikega števila posluša-cev, sem se zgrozil ob misli, da so to morebiti moji sosedje, bodoči volilci in navsezadnje Slovenci. Dokler bodo med nami takšni ljudje, ki sebe imenujejo Slovenci, nam še hudič več ne bo pomagal. Tako dolgi monologi izpričujejo vso hlapčevsko dušo teh poslušalcev. Po drugi strani pa je zanimivo, da se ni oglasil, mislim da nobeden od teh ne-Slovencev. Očitno je, da se »... Oni baš ništa ne počinju ogroženim...« Mi - Slovenci smo ogroženi in to je nacionalna sramota.
Ne bom se spuščal v posamezne primere, najprej je potrebno narediti to deželo zopet slovensko in očitno je, da nekateri tega ne zmorejo oz. nočejo. Slovenci, ki še venomer obravnavajo ne-Slovence (beri južnjake) za svoje, niso Slovenci, ampak so slovenski janičarji.
Dejansko imajo ne-Slovenci popolno zaščito naših lastnih sonarodnjakov, ki pa žal tudi kreirajo javno mnenje.
Dejstvo je, da si skoraj vse slovenske stranke razen slovenske nacionalne stranke mečejo pesek v oči pred tem problemom, ki nas ponižuje sredi slovenske zemlje. To ni noben nacifašizem kot zatrjujejo raznorazni levičarski, sredinski in tudi drugi politični veljaki, ki se tudi imajo za Slovence. Potemtakem je biti Slovenec, biti nacist in obratno. To zavest je potrebno eliminirati in to čimprej. Takšna zavest je pač posledica 50 letne vladavine komunizma nad Slovenci in je tudi posledica 70 letnega hlapčevstva Slovencev na Bal-
kanu. Naj na tem mestu zapišem, da so o teh zadevah že nekoč pisali pomembni ljudje, ki so bili najprej kreatorji slovenskega nacionalnega programa, danes pa jim to ni več sveto. Očitno je to po njihovem že passeš, saj so danes pač na visokih položajih. Pa ni tako, saj to dokazujejo ravno reakcije nekaterih preprostih ljudi, ki se tudi imajo za Slovence.
Na koncu je potrebno poudariti, da je brezplodno razpravljati o dejstvih, ki pričajo o dejanjih ne-Slovencev pri nas, saj je premalo papirja na razpolago. Njihova dejanja je potrebno preprečiti še danes, saj je jutri že lahko prepozno. GREGOR URANIČ - predsednik iniciativnega odbora slovenske nacionalne stranke za Štajersko, Koroško in Prekmurje
Nestrokovna
komisija
Pripombe na predlog komisije za dodeljevanje sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v občini Celje z dne 4. 3. 1992
Na skupni seji občinskega odbora SKD Celje in poslanskega kluba SKD dne 9. 3. 1992 smo obravnavali predlog vaše komisije za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva, ki je predviden za obravnavo na seji IS dne 11. 3. 1992.
Po podrobni analizi omenjenega predloga smo sprejeli naslednje sklepe:
1.	IS naj umakne predlog omenjene komisije z dnevnega reda dne 11.3. 1992,
2.	IS naj takoj razreši komisijo za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva in sestavi novo,
3.	Nova komisija naj ponovno preuči vse prispele vloge in jih obravnavala v skladu s sprejetim pravilnikom (Ur. I. RS 14/91) s poudarkom na programu prestrukturiranja celjskega gospodarstva.
Omenjene sklepe smo sprejeli zato, ker menimo, da komisija IS ni obravnavala prispelih vlog dovolj strokovno in vsebinsko, tako da bi dodeljena sredstva dosegla največji možen učinek. Menimo, da je komisija obravnavala prispele vloge zgolj po administrativni poti in površno. Ugotavljamo, da je komisija v tej sestavi nekompetentna.
Svoje sklepe utemeljujemo z naslednjimi ugotovitvami. Pripombe na delo komisije 1.
Kriteriji ugotavljanja popolnih in nepopolnih vlog in s tem nadaljnjega obravnavanja so površni in nestrokovni. Kot očiten primer površne obravnave navajamo vlogo podjetja PREL, d. o. o., ki je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da manjka elaborat. Vloga omenjenega podjetja vsebuje vse potrebne podatke in jo lahko smatramo kot elaborat. Kljub temu, da je iz vloge razvidno, da gre za dolgoročen izvozni posel na osnovi visoko tehnološke proizvodnje, ki pomeni vlaganja tujega kapitala in zaposlitev visokokvalificiranega kadra, se komisija ni potrudila preveriti podatke iz vloge. Nasprotno pa je komisija sprejela kot popolno vlogo obratovalnice SCAN - STUDIO, ki predvideva investicijo v znesku 809.252,00 DEM, kljub temu, da je bil izkazani realni dohodek obratovalnice v letu 1990 le 48.455,00 DEM.
2.
Komisija ni preverila resničnosti trditev v posameznih vlogah, kjer predlagatelji utemeljujejo svoj program in investicijo s pogodbo s tujim partnerjem in dejanskim izvozom (npr. SCAN-STUDIO, ELEK-TRO-TURNŠEK). Prav tako pa komisija ni upoštevala že skle-. njene in priložene izvozne pogodbe (npr. MAC, d. o. o., PREL, d.o. o.).
3.
V predlogu komisije niso prikazane dejanske dejavnosti in
možnosti posameznih kandidatov. Zato vloge niso obravnavane enakovredno in skladno z realnim stanjem. V predlogu se pojavljajo tudi nesmisli. Tak primer je podjetje Cl-BIX, d.o.o., ki omenja razširitev svoje dejavnosti v letu 1991 še na proizvodnjo oblazinjenega in lesenega pohištva. Citiramo: »Firma trenutno zaposluje enega delavca, po investiciji - nabava opreme za proizvodnjo in delno za usposobitev poslovnih prostorov za proizvodno dejavnost, bi bilo mogoče zaposliti še 10 delavcev. »Prepričani smo, da ni možno razvijati takšne proizvodnje z enim zaposlenim. Nesmiselno je dodeljevati sredstva za nakup proizvodne opreme v primeru, ko prosilec ne daje potrebne izjave o zaposlovanju novih delavcev. Menimo, da je predlog komisije neumnost!
4.
Ob pregledu izbranih vlog ugotavljamo, da komisija ni upoštevala navodila iz 10. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna, kjer je omenjena zahteva za utemeljitev investicije iz več vidikov. Ugotavljamo, da si komisija predstavlja razvoj in prestrukturiranje celjskega gospodarstva predvsem s podpiranjem razvoja gostiln, picerij, cvetličarn, avtokleparskih in ličarskih delavnic, brusilske dejavnosti v garažah in trgovine z orožjem, kar lahko sklepamo iz naziva podjetja 357 MAG-NUM, d. o. o.
5.
Komisiji očitamo, da v postopku pridobivanja vlog ni odigrala potrebne aktivne vloge. Svojo kompetentnost bi komisija dokazala le tako, da bi med prosilci poiskala in izbrala vsebinsko najboljše programe ter poskrbela, da bi prosilci dopolnili svoje vloge. S tem bi komisija dokazala, da ima jasno predstavo o bodočem razvoju celjskega gospodarstva in, da svoje funkcije ne opravlja samo formalno. Od izteka roka za prijave - 7. 2. 92 do obravnave predlogov - 4. 3. 92 je bilo za to dovolj časa.
6.
Dejstvo, da se je komisija odločila razdeliti vsem prosilcem enaki - 46 % delež od zaprošenih sredstev kaže na to, da komisija oziroma njeni člani niso sposobni razlikovati kakovost in tehnostno posameznih programov. Na to kaže že sam izbor predlaganih vlog in nato »uravnilovka« pri dodelitvi sredstev. Verjamemo, da si je komisija delo na ta način zelo olajšala.
V razpravi smo ugotovili, da je znesek 6,000.000,00 SLT namenjen pospeševanju razvoja malega gospodarstva resnično premajhen. Zato pa je toliko pomembneje, da je ta denar pravilno razdeljen v skladu s perspektivo predloženih programov. Če bi člani komisije po tem predlogu delili lasten denar, bi mogoče lahko takšen predlog celo pozdravili. V tem primeru pa gre za denar davkoplačevalcev in je odgovornost članov komisije toliko večja.
Opažamo, da člani komisije ne razumejo načina vrednotenja, poslovanja in lastnine podjetij v primerjavi z obrtništvom. Tako prihaja do napačnih ocen vrednosti prosilcev in programov. Ker pa pričakujemo, da bo občina Celje v prihodnosti namenila več sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, je nujno potrebno v najkrajšem času izdelati potrebne natančne kriterije za vrednotenje posameznih programov oziroma prosilcev za razvojna sredstva. Že v tem delu bi potrebovali kompetentno komisijo, ki bi to tudi obvladala. Pravilno vrednotenje je osnova za ustrezno delitev sredstev.
Ob zaključku želimo poudariti, da način obravnave vlog in dodeljevanja sredstev iz proračuna v preteklem in letošnjem
letu kaže na popolno nemoč 'oziroma nesposobnost komisije. 90 % japonskega gospodarstva sloni na malem podjetništvu, zato ni potrebno poudarjati pomena hitrega razvoja na tem področju tudi v naši občim.
Želimo, da problematiko komisije in načina dodeljevanja sredstev ne rešujemo preko javnih medijev ali celo prek višjih organov. Pričakujemo, da boste naše pripombe sprejeli z vso resnostjo.
Klub poslancev SKD Predsednik kluba Majda Slokan,Celje
Občinski odbor SKD Predsednik odbora Janez Lampret, Celje,
Odnos bolnik — zdravstvo
Z dopisom, ki vam ga pošiljam, bi rad izrazil svoje razočaranje glede zdravstva, ki mi ne daje možnosti ozdravitve in ne statusa, da bi si sam pomagal s spremembo okolja iz Šoštanja na Primorsko, ki mi zelo odgovarja in brzda potek bolezni. Naj omenim, da sem lansko leto po treh mesecih na morju prekinil s kortizonskim preparatom (Prednozonom), katerega sem užival dvanajst let, ker brez njega enostavno nisem mogel. GARANTIRAM, da bi se pozdravil čez leto ali dve na obmorskem zraku. Tu-, kaj imam neprenehoma močne glavobole, utrujenost, pomanjkanje apetita, bolečine v prsih, drisko, srbenje in dušenje s spremenljivo močnim kašljem. KAKO TO SPREMENITI?!
Kako na to reagira zdravstvo, ko je očitno, da me prvotno ubija slaba klima? GARANTIRANO bo bolezen tukaj nadaljevala svoj pogubni pohod na druge organe in konec vsi poznamo (čeprav ne vzroka). KAKO REAGIRA V TAKŠNIH PRIMERIH MEDICINA?!
V dispanzerju za pljučne bolezni so mi dejali, da nima nobenih kriterijev za kakšno koli klimatsko terapijo. Vi mi nudite samo opazovanje v napredovanju bolezni in stalne preglede, ki so boleči, ter žarče-nja. Preprosto povedano, merite mi samo delazmožnost, katera merila tudi vi določate, in katerih skrajnost mi je znana po umrlih kolegih, ki so delali do zadnjega dneva.
Res, psihično sem popolnoma na tleh.
Zahtevam vse pravice do zdravljenja, oziroma status poklicne bolezni, kar bi mi vsaj delno omogočilo nadaljnje zdravljenje. Iz starih izvidov je razvidno, da sem že leta 1977 (dve leti pred diagnozo Sarko-idoza) postopoma bolehal na pljučih. Lečeči zdravnik in Dispanzer za pljučne bolezni sta me dve leti kljub prizadetosti vračala na isto delovno mesto, na težke pogoje dela (transport, bunkerji, pepel), kjer sem delal na tri izmene. Slabšanje je bilo vse bolj očitno, zdravili pa so me le z antibiotiki ter rentgensko slikali (opazovali). Po nekaj dneh bolniškega staleža sem moral nazaj na izmensko delo in v prah. Mlad in naiven sem to vzdržal, nisem pa uvidel, da me to sili v pogubo. In kaj danes???
Nimam poklicne bolezni, ker ne spadam pod pnevmokoni-oze (v prahu prizadeta pljuča) in ne pod bronhialne astme in karcinom. Kaj imam, in kam spadam??!! Stopnje bolezni so grozljive, počasne, in sigurne. V tem okolju tukaj komaj še hodim, na morju pa igram tenis. Me razumete?!
Če ne dobim priznanja poklicne bolezni, bom dokazoval prizadetost pljuč v tujini. Dokazal bom, da imam prašna pljuča in radon, ki seva tudi 2000 let po smrti. Apeliram na vašo zaprisego in humanost,
VRSTA
TKANINE
OBLIKA
DRŽAVNE
UREDITVE
MESTO V SRBUI
MARIBORSKI
SMUČAR
NOTRANJ-
SKA
PLANOTA
KRIŽANKA:
FRANCI
PAVŠER
SPAČENO
BITJE
NADSTREŠJE
NAD
OGNJIŠČEM
SPREMUE-
VALEČ
BOGA
EROSA
SPODNJE
HLAČE
ZIMSKA
BEUNA
STARI
OČE
ODREZAVO
SPOROČILO
PROTI-
SLOVNA
TRDITEV
PREDAVA-
TEUSKA
MIZA
PRE-
TVORNIK
LOVEC
RAKOV
PRIVESEK,
SLEPIČ
KARAOIČ
PESNIK
FOSCOLO
BLODNE
DUŠEVNE
MOTNJE
IGRALKA
MIRANDA
NAŠE
OBMORSKO
MESTO
UČENJE
LUKA V IZRAELU
SLOV.
ŠPORTNICA
INSUKARKA
(MILENA)
OGNJIŠČE
»NOVA
DOBA«
Nagradna križanka
1.	nagrada: Ura ŽITO
2.	nagrada: knjiga, Dober dan kruh
3.	nagrada: majica ŽITO
Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 23. marca, do 9. ure
Iztok Osojnik: Botticelli, 1991, PVC, akril na platno
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: 3 mesečna naročnina Nove dobe - Novak Jan, Na grivi 18, 61351 Brezovica
2.	nagrada: 2 mesečna naročnina NOve dobe - Mavri Smiljana, Šaleška 2/d, 63320 Velenje
3.	nagrada: 1 mesečna naročnina Nove dobe - Gaberc Slavko, Cankarjev drevord 19, 66310 Izola
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke:
ZAKA, PILON, ILIRI, TACEN, SAVICA, AKA, OVIRA, NT, LILIJA, TUŠ, ČAJ, NAMERA, ATACAMA, AH, VIME, RL, AKONTACIJA, VTIS, TAR, KERAMIKA, AR, DIJAK
kajti če bom moral v tožbo, bo zame prepozno. Prosim vas tudi, da me ne vlačite več po ambulantah in bolnicah (slikanja).
Ne razumem, zakaj je zdravstvo finančno na robu, ko pa nudite tako malo, v primerjavi z našimi prispevki, ki so obvezni in dokaj visoki. Brez zamere: če bi ta denar nalagal v tujini 20 let, bi lahko danes nekaj storil zase, saj je to cca 1000 DEM letno. Moj oče je vlagal v zdravstvo 26 let in v treh tednih umrl od raka. Tudi on je bil zaposlen v TEŠ. Samo od obresti vloženega bi se lahko sam zdravil. To je dejstvo, ki pove vse.
Prosim, da temu primerno ukrepate, ker dokler roka piše in lahko govorim, ne bom nehal zahtevati pravice, ki sem jih in jih še plačujem. Vam in meni je znano, da se ta bolezen (Sarkoidoza) pojavlja pod slabimi socialnimi pogoji (kot tuberkoloza). Le teh sem bil deležen v službi: prah vseh vrst, pepel, več vrst razpadanja radona (sevanja), velike temperaturne razlike (-20°C, +80°C), prepih, vlaga, hrup, vibracije in vse vrste magnetizma - osem ur na tri izmene s hladno malico. Zakaj se to ne primerja in pogojuje??!! Zakaj zdravstvo ne daje poudarek na škodljive pogoje dela??!!
Zakaj ščiti podjetja??!!
Dokazano je, da so bolezni, invalidnosti in smrtnosti (karcinomi) na teh delovnih mestih (dvanajst smrtnih primerov v desetih letih) močno čez povprečje dovoljenega. So moji dvomi nerealni??!!
Je človek samo potrošni material (porabi in odvrzi)??!!Zakaj v športu niso dovoljeni stimulansi (kortizon!), v službo pa lahko hodiš pod vplivom možnih poživil??!! Ogromno vprašanj in nobenega odgovora! Kdo je pristojen in odgovoren??!!
ACO FERENC, Šoštanj
Ali zaupamo vladi
Spoštovani g. Lojze Peterle!
V javnih občilih se zadnje čase pogosto pojavljajo članki in prispevki o probie-matikih nove igralniške zakonodaje. V njih je zaslediti močno nezadovoljstvo igralniškega lobija na račun predloga zakona, ki predvideva podržavljanje slovenskih igralnic. Pobude za vrnitev zakona v fazo osnutka prihajajo predvsem iz goriške igralnice, kjer se dejansko lahko pohvalijo z zavidljivimi rezultati, ki pa bi morali služiti le kot orientir za čim stro-kovnejše rešitve. Menim, da smo se s predlogom zakona zelo približali evropskemu modelu igralniške ureditve,
Opravičilo
Podpisani Brane Piano se kot takratni odgovorni urednik Nove dobe iskreno opravičujem univerzitetnemu docentu dr. prim. Fazarinc Francu, zdravniku specialistu službujočem na oddelku za nuklearno medicino celjske bolnišnice za objavo žaljivih in netočnih navedb, objavljenih pod naslovom Černobil v bolnišnici in Za vselej brez otroka - prvi objavljen dne 23. 1. 1991 v 3. št. Nove dobe in drugi objavljen v 5. št. istega časopisa in istega leta - s katerimi je bil prizadet imenovani osebno kot tudi njegov strokovni ugled.
Brane Piano
pri tem pa bi bilo dobro analizirati tudi pristop k temu poslu, ki ga ponuja g. Kovačič s svojo ekipo in sicer s stališča maksimalnega stimuliranja tistih menadžerjev, ki bodo ponudili državi najboljši model upravljanja, saj je pričakovati tudi blokade, da ne rečem diverzije, v kolikor se obstoječi oblastniki ne bodo sprijaznili s tem, da ne bodo lastniki igralnic. Družbena lastnina v igralnicah je namreč nakazala celo paleto opcij in scenarijev možnih ureditev, končna rešitev pa bo pokazala dejansko stanje naše družbe, bojim pa se, da ga ne bomo morda nekoč poimenovali v »nadaljevanje boljševizma z drugimi sredstvi s preobratom v vulgarni kapitalizem«, v kolikor bodo sedanji dejanski oblastniki uspeli zapriva-tizirati celotno gospodarstvo. Tako se g. Kovačič obnaša kot dejanski lastnik igralnic, ki z dobro ekipo odkriva Ameriko, pri tem pa mu rezultati na videz dajejo prav, sicer pa v igralništvu drugače sploh ne more biti. Glede na to, da družba, v kateri se ta igralnica nahaja, nima niti najosnovnejše analize tega, kaj sploh je igralništvo, da o kaki strategiji razvoja te panoge niti ne govorimo, je polet in elan g. Kovačiča razumljiv, saj je to področje v obstoječi anarhiji prepuščeno stihiji, v kateri mu je uspelo kolektivno olastniniti že večinski delež igralnice. Če odmislimo to, da bi g. Kovačič ostal anonimen direktor z vsemi problemi, ki jih imajo danes turistična podjetja, ko mu g. Spinelli ne bi po direktivi tedanjega predsednika vlade podaril sredstva in igralniški know-how, če ne bi bilo umazane nadrobnosti imenovane politika in če ne bi v igralništvu imeli opravka z ekstra profiti in monpolnim položajem igralnic, bi bilo njegovo zavzemanje za »tržni« pristop popolnoma na mestu.
Goričanom vsekakor ne gre odrekati zaslug za nekatere poteze, ki so jih porabili drugod, še največ pa so se naučili na napakah portor-ške igralnice, predvsem pa se vsi v igralništvu predobro zavedajo, kako se da s tem denarjem krojiti lokalno politiko.
Vredno bi bilo tudi preučiti vsesplošne strahove o tem, da bo država izničila ves denar, ki ga bodo igralnice zaslužile. To se bo zgodilo v primeru polovičarskih zakonskih rešitev, ki bi nastale na podlagi približnih ocen in prikrivanju namembnosti uporabljenih sredstev. V ta namen predlagam, da bi bile soustanovitelj novih družb za prirejanje posebnih iger na srečo tudi občine ali regije in sicer tiste, ki bi jih zakon posebej navedel seveda na podlagi analize stanja in strategije razvoja. Na ta način bi regije lahko izkoristile za svoje potrebe del dobička igralnic poleg tistega, ki bi si ga pridobile na podlagi ekonomsko upravičenih investicijskih projektov.
Če imamo na eni strani management, ki ga dnevni iztržki stimulirajo k ekspanziji in razvoju in poživljanju lokalnega gospodarstva z novimi investicijami in jim je podržavljanje kot zla usoda nad eksplozijo zadovoljstva v vlogi »lastnikov« igralnice, pa imamo v primeru portoroške igralnice sliko popolne blokade, ki jo je povzročilo obstoječe vodstvo na čelu z g. Spinellijem, g. Polajnarjem in g. Prelcem. Dosegli so, da realizacija od iger ne pokriva več stroškov, da so zaradi fašistoidne kadrovske
politike medsebojni odnosi popolnoma zastrupljeni, da vlada brezzakonje itd., na kar sem vlado večkrat opozarjal, a žal brez najmanjšega učinka. Edini možen odgovor je bil, da je zadeva predana družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, kar je pomenilo, da se ne misli ničesar ukreniti. Nihče v vladi očitno ne more razumeti, da se zaradi kompromitiranosti večine zaposlenih, pomanjkanja visokošolskih kadrov, relativno visokih plač, sistema podkupovanja in izsiljevanja, itd. znotraj podjetja ne more ničesar spremeniti in so zato potrebni zunanji arbitri in ukrepi, da se blokada, odpravi in sicer z zamenjavo celotnega vodstva.
V nasprotju z goriško igralnico, kjer dajo precejšen poudarek novim idejam, strokovnosti, izobraženosti in solidnemu odnosu do zaposlenih, so v Portorožu te prvine popolnoma izkoreninjene in zato kolektiv dejansko životari v pasti tistih, ki si delijo torto iz treh miliard lir namenjenih za tako imenovano posojilniško službo in se temu deležu ne mislijo odreči.
Obvestiti vas moram tudi, da bomo o zakolisju sprejemanja zakona o igrah na srečo seznanili tuje novinarje, saj v Sloveniji obstaja skoraj popolna blokada mnenj, ki niso povšeči udbovsko igralniškemu lobiju, s strani tako imenovanih uredniških politik. Edina možnost informiranja javnosti o nepravilnostih v igralništvu so mi delno dane v rubrikah za pisma bralcev, pa tudi tam mi jih celo vrsto niso objavili. Večini novinarjev, ki sem jih založil z gradivom o igralništvu je bilo svetovano, naj o teh zadevah ne pišejo. Velikokrat novinarji o zadevi poročajo enostransko, saj jih vežejo osebna znanstva z direktorji, le-ti pa znajo izkazati svojo hvaležnost z celostranskimi barvnimi oglasi ali pa s sponzoriranjem smučarsko žuraških večerij. Poslovodstva igralnic se predobro zavedajo, kaj bi pomenilo, uperiti pozornost javnosti na nepravilnosti v igralništvu, pa čeprav me skušajo nekateri novinarji prepričati, da je drugod še slabše, in da ta tema razen morebitnih škandalčkov tipa mala nočna kronika, ni dovolj zanimiva za bralce časopisov, ob morebitnih objavah v tujem tisku pa se bo izkazalo, če so imeli prav. Zagotovo pa bodo z zanimanjem prebrali podatek, da krupjeji ne dobijo napitnin, obiskovalci igralnic, ki mesečno pustijo v naših igralnicah milijardo lir za napitnine zaposlenim.
Ponovno apeliram za vas, da podkrepite sprejem zakona v taki zasnovi, kot ga podaja predlog s strokovno pripravljeno vizijo oz. strategijo razvoja igralništva in dovršite predlog zakona z odredbami, ki bi se najbolj približale možnosti uresničitve takega projekta. Sugeriral bi vam ponovno, da ne izpustite možnosti soudeležbe lokalnih družbenopolitičnih skupnosti z manjšinskim deležem pri razpolaganju z dobičkom, pravtako pa ne tudi stimulativnega nagrajevanja zaposlenih preko napitnin ter primerno stimuliranje mana-gerjev, ki bi ponudili igralnicam najproduktivnejše modele vodenja. Mislim tudi, da je potrebno dati večji poudarek organiziranosti igralnic v sklopu družbe, ki bi povezovala nekatere funkcije za vse igralnice. Tako podjetje imenovano Igralnice Slovenije sicer že obstaja, toda glede na način kako je bilo ustanovljeno, bi si dovolil trditi, da je to podjetje čisti bluf, poslovodstvom je namreč v interesu predvsem to, da sama razpolagajo z igralniškimi devizami in jim je taka organiziranost povsem v napoto.
Za zaključek si vam dovolim poočitati, da po mojem mnenju vlada premalo upošteva mnenja in sugestije delavstva
in sindikatov, ki zaradi svojega položaja v družbi ne hlepijo po oblasti ampak le po spodobnemu in človeka vrednemu življenju in so njihove zahteve obrnjene predvsem v to smer, v nasprotju z največkrat obla-stiželjnimi in pohlepnimi povzpetniki, ki v tem trenutku vidijo priložnost za lahko pridobivanje skupnega premoženja, do obstoječih položajev pa so se povzpeli s partijskimi knjižicami in kriteriji, ki so dobršen del prebivalstva, ki se takim kriterijem ni prodal, potisnili v vlogo drugorazrednih državljanov. Slabe direktorje je danes praktično nemogoče vreči z njihovih položajev razen s fizično silo, saj so delavski sveti nemočni napram sistemu podkupovanja, ko direktorji z nagradami najzvestejšim in povišanjem plač v zanje kritičnih momentih ohromijo težnje po njihovih razrešitvah. Poslovodstva v družbenih podjetjih tako praktično nikomur ne od-
govarjajo, saj poleg delavskih svetovni instrumentov, ki bi jih zaradi slabega poslovanja uspeli razrešiti. Upam si trditi, da so to tudi razlogi za nedvomno izgubo podpore -vladi pri precejšnjem številu državljanov, ki so upali tako kot jaz, da bo diskriminacija vsaj delno odpravljena, danes pa smo v položaju, ko bivši komunisti utrjujejo svoje položaje v podjetjih s podeljevanjem položajev svojim kameradom, sicer danes tobože »demokratom« ali podobnim, važno je le, da so v udbovskih kartotekah označeni pod »Ne dela problemov«. Če se prične človek pritoževati pa pade v kafkovsko situacijo, ko npr. minister za pravosodje preda pritožbo v obdelavo »Pravobranilstvu samoupravljanja«, kjer se v naprej ve, kdo bo potegnil ta kratko, ostale institute družbene kontrole pa so bivši oblastniki med sestopanjem z oblasti pravočasno eliminirali. Čas bo
pokazal v kolikšni meri je bila nemoč vlade odvisna od dejanskega razmerja moči v družbeni podstati, ki je še vedno v rokah prenovljenih, prelevljenih in drugih renega-tov bivšega sistema in kolikšen del krivde za obstoječe stanje gre nesposobnosti vlade, da angažira tiste strokovnjake, ki jim oblast ni prvo in zadnje merilo in ki bi bili sposobni trgati verige, ki jih je vzpostavil boljševiško udbovski način razmišljanja in posledično organiziranja gospodarstva. Zgražanje nad besedami rdeča mafija tistih, ki iz svojih funkcionarskih foteljev še niso videli čez zidove tovarn ali podjetij, ne more biti razlog, da se v naši družbi ne bi osvetlilo te pojave in se jih poskušalo odpraviti.
Vašega cenjenega odgovora iz izkušenj ne pričakujem in vas z izrazi dolžnega spoštovanja vljudno pozdravljam. MIRAN LIPOVEC, Portorož
NOVri30BA
___-
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Dragi gospod Koritnik Imam en problem, ki me muči že nekaj časa. Stara sem osemnajst let. Moj problem je, da z nobenim fantom ne morem zdržati dlje kot mesec dni. Vsak mi postane dolgočasen, čeprav sem zaljubljena. Ne vem, kaj je to. Tudi s spolnimi odnosi je isto. V začetku mi je zelo lepo, potem pa mi vse skupaj postaja nadležno in na koncu fanta pustim. Ali mislite da je to normalno? Prosim vas, da mi daste kakšen nasvet.
SAŠA
Draga Saška,
to kar počneš, je sicer normalno, nisem pa prepričan da je tudi povsem pametno. S tabo dejansko ni nič narobe, imaš pač precej razširjen sindrom, ki mu mi, seksologi amaterji pravimo cipus vulgaris. Kaj to pomeni? To pomeni, preljuba moja Saša, da si navadna lajdra. Če bi bila moški, bi se govorilo, da si kurbir ali fukfehtar, tako pa si pač navadna lajdra. Vidiš, kako je krut ta patriarhat.
Prosim te, da ne razumeš napak moje diagnoze. To ni nič slabega. Ljudje to venomer počnejo. Še v politiki je tako, da zagrizeni ljudski tribuni nenehno menjujejo stranke in politična prepričanja kot da ne bi šlo za usodne zadevščine. Pa pustiva to, raje se posvetiva tvojemu problemčku. Kar se mene tiče, ne bi na tvojem mestu prav nič ukrepal. Moški pridejo in gredo, vnesejo malce razvedrila v tvoje pusto življenje, popestrijo ti dan ali dva, okužijo te z virusom HIV in tako dalje. Princa na belem konju verjetno res ne boš našla, se boš pa zato poročila s tistim, ki bo imel največ pod palcem.
Takšne so vrednote zahodnega sveta v dvajsetem stoletju. Sicer pa si za poroko res še malce premlada. Zdaj si v letih, ko bi se morata veliko ukvarjati s športom in ročnimi spretnostmi, ko bi si morala širiti duha s svetovnimi klasiki in doktor romani, ne pa ves čas oprezati za fanti. No, ja, tega pravzaprav nihče ne počne več, zato tudi tebi ne bo hudega. Poglej, pomlad se bliža, ptički že pojejo, narava se prebuja, tudi ti boš kaj kmalu zbezljala in si poiskala novega fanta. Ker zaradi svojega načina življenja sodiš v rizično skupino, ti svetujem, da uporabljaš kondome. To je pravzaprav edini nasvet, za katerega vem, da ti lahko kaj pomaga. Tisto klobasanje pred njim pa je bilo bolj iz navade kot česa drugega.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Čas je, da razmislite, kaj vam v osebnem življenju res največ pomeni. Skoncentrirajte se potem samo na tisto in ne dovolite, da bi se v poslovnih zadevah ukvarjali s tem, do česar vam sploh ni.
Srečne številke: 3, 5, 9, 17, 21, 25.
Bik 21. 4.-20. 5.
H^JJZdaj je primeren čas za uresmci-Sahčftev nekaterih dobrih načrtov. V zasebnem življenju igra harmonija odločilno vlogo, zato je ne skušajte porušiti z nepremišljenostmi. Odločite se za krajši dopust.
Srečne številke: 3, 7, 13, 23, 29, 45.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
PSS Prizadevanje v poklicnem delu lilEAl bo prineslo nekaj sadov. Ni izključeno, da boste napredovali in dobili kakšno nagrado. V zasebnem življenju pokažite več trdnosti in zvestobe. Partner to pričakuje.
Srečne številke: 11, 13, 20, 30, 38, 41.
Rak 22. 6.-22. 7.
—[ Pogovori s prijatelji vam bodo da-_____ I li pobude in podporo za zanimivo dejavnost, ki vam bo prinesla nena-, dejan uspeh. Življenje bo postalo zelo pestro. Pazite predvsem na zdravje in na denarnico.
Srečne številke: 6, 14, 27, 37, 39, 40. Lev 23. 7.-23. 8.
r* J če boste vse svoje moči usmeri-Umm li v delo na neko dobro stvar, boste bogato nagrajeni. Za vas bo še važnejše, da boste s tem dosegli notranje zadovoljstvo. Škodilo vam ne bi nekaj rekreacije.
Srečne številke: 4, 7, 14, 19, 27, 30.
Devica 24. 8.-23. 9.
K. Ml Vaš položaj se nekoliko umirja.
Razjasnile se vam bodo reči, ki jih doslej niste prav razumeli. V partnerski zvezi bo nekaj manj škripalo. Napravite tudi kaj za svoje zdravje, se bo obrestovalo.
Srečne številke: 1, 11, 18, 22, 39, 41.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Do zdaj ste res prenapenjali svoje moči, zato je zadnji čas, da malo izprežete in si odpočijete. Novi napori vas čakajo v prihodnjem tednu. Potem bo šlo vse hitreje od rok in v vaše zadovoljstvo.
Srečne številke: 9, 17, 26, 31, 33, 44.
Škorpijon 24. 10.-22. 11. npiB Druga polovica tedna bo za vas ■HUB posebej osrečujoča. Bo primeren čas za važne pogovore in odločitve o prihodnosti. V ljubezni je ljubosumnost čisto odveč. Kaže, da se boste tudi zdravstveno okrepili.
Srečne številke: 8, 9, 18, 33, 35, 39.
Strelec 23. 11;-21. 12.
Načrtujete večji nakup. Trenutek je ugoden, da ga tudi uresni-službi lahko pride do nesporazuma, ki bo imel za posledico spre-membno delovnega mesta. Morali bi se dosti več gibati na svežem zraku. Srečne številke: 8. 15, 22, 31, 41,42.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
■ETJ Pravzaprav prihajate zdaj v kri-^gjfltično obdobje. Če ne boste dopustili, da vas prisilijo v hitre odločitve, boste nastale probleme rešili v svoje zadovoljstvo. Na delovnem mestu vas bodo zelo upoštevali.
Srečne številke: 4, 7, 11, 19, 23, 44.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Čakajo vas naporni dnevi. Pazi-
______ te, da boste dovolj spali, sicer
bo utrujenost še večja. Kritične situacije boste premagali s humorjem. Šele čisto na koncu tedna boste za trenutek sproščeno zadihali.
Srečne številke: 1, 3, 12, 28, 33, 41.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Imate toliko energije, da bi gore premikali, zato se odločite za imembe, z lahkoto jim boste kos. Če boste prizanesljivo ravnali s partnerjem, vam bo sreča mila. Bodite previdni v prometu.
Srečne številke: 11, 15, 20, 24, 35, 42.
NOVfi90BA
___-Pr:,__
BESEDE UMETNIKA
MAKS FABIANI
(...) Vedno sem Imel vtis, da pri presoji ljudi ne upoštevamo dovolj neprestanih sprememb, ki so jim podvržene stvari In tudi ml sami, še manj pa velike razlike v miselnosti posameznikov In narodov. In vendar so prav te razlike In te spremembe prvi predpogoj življenja, vsemogočnega popravljalca človeških napak. (...)
(...) Vajeni smo uporabljati Izraz materija za vse, kar se ravna po fizikalnih zakonih. Kam naj tedaj uvrstimo misel, ki se porodi ob opazovanju krajine? Vsak delček zraka sprejema glasove iz vsega vesolja. Neskončno majhen delček prenaša čudež. (...)
(...) Tudi govoriti o »začetku« In »koncu« običajno nimamo pravice. Kdo lahko določi, v katerem trenutku se je začelo neko delo, se je porodila zamisel ali melodija ? Mislec ali glasbenik vesta še manj kot drugi. »Velika« se nam zdi vsaka stvar, o kateri poznamo veliko podrobnosti, medtem ko se nam zdi »majhno« vse tisto, o čemer zelo malo vemo. (...)
(...) Nič ni bolj naravnega od zahteve po »svobodi«. Vendar ne smemo pozabiti, da se tudi rastline In živali vsaj navidezno svobodno gibljejo In razvijajo. V resnici pa vsak gib urejajo in določajo neznane sile: naša svoboda ne obstaja. Človek, ki jo zahteva, se hoče osvoboditi določenih ovir človeškega Izvora. Najobčutljivejši In najmodrejšl to ve, zato ji pri svojih sodelavcih, kjer le more, daje prednost - sebi v prid. Ničesar ne moremo Izsiliti, noben umetnik ne more ustvarjati na ukaz. Srečen pa Je samo, kdor zna uživati umetniško ubranost, skladnost zvokov In stvari, kdor zna v srcu doživljati neskončno lepoto narave. (...)
Izbral: Slavko Gaberc
»RDEČI« MUZEJI BREZ RAZSTAV
To, kar jim ni uspelo na občinski ravni, ker muzeji revolucije sodijo pod republiško kapo, so potlej lepo opravili na republiškem nivoju, ni se bilo treba potruditi vladi ali ministrstvu, pač pa je denar zamrznila kar muzejska programska komisija. Razdelila je slovenske muzeje po barvah, »rdečim« ali tako imenovanim trem Muzejem NOB zaprla za leto ali več dotok denarja za razstavno dejavnost.
O usodi teh muzejev v Ljubljani, Mariboru in v Celju so spregovorili na nedavni okrogli mizi v ljubljanskih Križankah, razpravljali so o bivših rdečih muzejih danes in skušali opredeliti njihovo mesto in možne preobrazbe v Skupnosti slovenskih muzejev. Žal ni bilo pravega dialoga med raznobarvnimi, kajti zvečine so bili prisotni predstavniki bivših muzejev revolucije.
Ponekod, na primer v Celju, so pričeli s preobrazbo že pred več leti, se preimenovali v Muzej novejše zgodovine in s Pokrajinskim muzejem razmejili delovna področja. Te muzeje bi vsekakor veljalo oblikovati za raziskovanje tokov in dogajanj celotnega dvajsetega stoletja, vendar celovite preobrazbe ni pričakovati čez noč in mnogo pametneje in za slovensko nacionalno zgodovino koristnejše bi bilo, če jim ne bi kar tako na hitro zamrznili dela denarja in s tem v veliki meri zavrli raziskovalno obdelavo obdobja, stoletja, ki ga iz zgodovine nihče ne more izbrisati.
Vprašljive pa v današnjih dneh postajajo tudi različne lokalne zbirke, ki jim, tako kot, denimo na Čebinah, grozi samoodmiranje, vsi se jih branijo in dvigajo roke od njih, zaslužile pa bi vsaj selektivni pristop, da ne bi z novim vetrom žrtvovali vsega po vrsti, česar so se na sosednjem Hrvaškem že mnogo radikalneje lotili. V prostore nekaterih zbirk so namestili otroške vrtce, ukinili Muzej revolucije in ga pridružili Hrvaškemu zgodovinskemu muzeju, nekaj so jih jadrno preoblikovali ali pa njihovo dejavnost zamrznili.
Poteza, ki jo je sprejela muzejska programska komisija na Slovenskem, je milo rečeno nerazumna. Plačujejo ljudi, plačujejo prostore v treh bivših slovenskih muzejih NOB, jih vzdržujejo in ohranjajo njihovo dejavnost, ne dovolijo pa jim komunicirati z javnostjo in jim omogočiti, da poiščejo nove vsebine in sodobne kvalitete muzealskega dela. Ob takih odločitvah bog pomagaj slovenski nacionalni dediščini.
E. Š.
OB RAZSTAVI IZTOKA OSOJNIKA IN DUŠANA PIRIHA HUPA V MODERNI GALERIJI
KAJ POČNE BOniCELLI
Brez dvoma razpolaga umetnost z učinkovitim in-strumentarijem, ki na senzibilen način razkriva plasti družbenega ustroja in pojave nejasne racionalnemu duhu definira skozi črto, barvo, gib, besedo. Na voljo ima bogastvo različnih pomenskih enot, ki so nastale v okviru posamezne discipline ali s prepletanjem več njih. Njihov izvor ima lahko zelo dolgo zgodovino z začetkom v globoki temi nastanka civilizacije, kjer je prevladovalo razmišljanje, ki nam je danes povsem tuje in s katerim ne najdemo nikakršnih stičišč. Znaki in simboli, katerih značaj se skriva v okrilju ritualov, tabujev ali samo po sebi razumljivih konvencij, pa nas s skrivnostnostjo vznemirjajo in njihovo dejansko sporočilo dojemamo predvsem skozi mehanizme nezavednega.
In v tem pogledu je naredila zelo veliko moderna umetnost, ki je aktualizirala in spravila na površje prikrite vsebine z namenom, da jih razjasni in pozabljene, da jih obudi. V smiselnost in po svoje tudi nujnost raziskovalne človeške narave nas prepričajo nosilci umetnosti kubizma, nadrealizma, primitivne in abstraktne umetnosti ter mnogo drugih smeri, ki so se uveljavile v našem času.
Slikarstvo Iztoka Osojnika in Dušana Piriha Hupa posega v raznoliko in bogato zgodovino likovne umetnosti, ki jo samosvoje prirejata ter z domiselnimi izvedbami postavljata v kontekst s povsem drugačno ideologijo. Merila lepote, simetrija proporcev, skladnost in uravnoteženost, kar uveljavi stara Grčija, obstajajo skozi stoletja in stoletja edino veljavno merilo okusa in kvalitete.
Zato je toliko bolj zanimiv Osojnikov in Hupov poseg v tradicionalno umetnost, pri katerem jima ne manjka sarkazma ter radoživosti in kjer se milina ženskega lika izgubi v agresivnem rdečilu, Ku-pido se spremeni v satira, Mona Lisa pa je to le še po imenu.
S tako zastavljenim konceptom umetnika drzno drsita v področje Umetnosti, ki ga z vsako svojo sliko vedno znova postavljata na preizkušnjo. Soočenje s slikami Osojnika in Hupa postavlja gledalca v vlogo, ko mora tudi sam pretehtati svoj odnos do kompleksa kulturne zgodovine ali njenih posameznih segmentov. Ko na majava tla postavljata zakoreninjene in samo po sebi razumljive miselne vzorce, pretresata tudi samo družbo v širšem smislu in njena sporočila, s katerimi tke družbeni organizem z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Gledalca poskušata angažirati, ga postaviti v vlogo aktivnega subjekta, ki naj ponovno definira kulturo civilizacije in svoje mesto v njej. V tem smislu tudi ni namen njune umetnosti postaviti odgovore na niz mnogih vprašanj, ki se odpirajo, temveč opozarjanje na njih.
Estetika Osojnikovega in Hupovega slikarstva ima mnogo sorodnega z estetiko pop kulture, stripa, grafitov, katerih status je bil dolgo časa nejasen in za katere je pluralizem osemdesetih let
poKazai precej več zanimanja kot čas pred njim. S tem je tudi ločnica med elitno in marginalno umetnostjo postala tanjša in prehodnejša, izdelki, ki so bili nekdaj možni le kot dekoracija kakšnega
vanji o slikarstvu kot umetnosti in obrti.
Pri tem pa gre tudi za ujetje trenutka, kot ga občuti avtor in doživi gledalec. Vendar to ni primer fotografskega
tudi skozi slike Osojnik in Hupa.
Umetnika, ki s skupnimi akcijami sodelujeta že sedemnajst let, sta se mnogo ukvarjala tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso samo sli-
zidu v metroju, danes dopolnjujejo muzejske zbirke in dobivajo svoj prostor na zidovih galerij, znanih po ek-sluzivizmu in prestižu.
Eden od odmevov teh tokov je tudi postavljena razstava slik Iztoka Osojnika in Dušana Piriha Hupa v Moderni galeriji. Ker gre v slovenskem primeru za precej zadržano in tradicionalnim vrednotam naklonjeno okolje, je pomen razstave še toliko večji, ker prinaša več sproščenosti in neobremenjenosti z ustaljenimi pojmo-
trenutka, ko se v časovnem delcu zamrzne odsev stvarnosti, temveč za trenutek v okviru dimenzij, ki združuje različne časovne danosti, kajti kratek hip je dovolj, da preidemo od da Vincija do Picassa ali Botticellija. Takšno zgostitev lahko razumemo tudi kot dejanje v okviru postmoderne prakse, ki vzpodbuja historicizme različnih vrst in oblik, s katerimi želi opozoriti na njihovo nedoživetost in še vedno na svoj način aktualnost. To tudi drži in podobnosti s to vrsto razmišljanja so razvidne
karske narave, kar s scenografijo za gledališke predstave in performanci, skozi katere sta si izostrila občutek za vzpostavitev komunikacije z gledalcem. Tako je razstava dober primer, kjer slike intenzivno delujejo in ob katerih gledalec ne more ostati nevtralen, temveč mora izbrati med sprejetjem ali zavrnitvijo vsebine, kajti v slike je vložena energija, ki se ji ni moč izogniti in ki po svoje ponazarja nekonformizem in vztrajanje na poti, na kateri nastaja njuna umetnost.
Boris Gorupič
DRUGI CELOVEČEREC JURETA PERVANJE
MOŠKA RAZMERJA
V teh dneh prihaja na slovenska platna v hudi ustvarjalni slovenski suši težko pričakovani novi slovenski celovečerni film scenarista, režiserja in snemalca številnih slovenskih filmov Jureta Pervanje. Film po scenariju Dimitrija Kralja nosi naslov Triangel, filmska zgodba pa je stkana iz pripovedi o moških razmerajih, o usodah treh med seboj povezanih mož.
Sceno in kostume sta pripravila Dušan Milavec in Alenka Bartl, masko Gabriela Fleischmann, montaža je delo Stanka Kostanjevca, skladatelj je Zoran Predin. Kamero je vodil direktor fotografije Valentin Perk, direktor filma je Pavle Kogoj, producent pa Milan Ljubič, ki je ministrstvu za kulturo republike Slovenije uspel izdreti potrebne novce.
Nastajal je zvečine v hrvaških vojnih razmerah, med obstreljevanjem Zagreba, zračnimi alarmi, večurnimi postajanji v zakloniščih, kar je v določeni meri vplivalo na kvaliteto filma, napravljenega v laboratorijih Jadran filma, medtem ko je tehnične
usluge nudila Viba film v lik- Glavno žensko vlogo igra vidaciji.	Barbara Lapajne, ob njej pa
Film so v Ljubljani že zavr- nastopajo še Janez Škof, teli, prvi pa so ga videli obi- Stojan Colja, Miran Plohl-skovalci in kupci na film- Dornik, Alojz Svete, Boris skem sejmu v Berlinu.	Cavazza in Brane Grubar.
OPOZORILO TUJINI
UGMU MEŠTROVIČ
V teh dneh s Hrvaške razpošiljajo v svet velik plakat anonimnega avtorja, ki želi svetovno javnost opozoriti na ukradene, zaplenjene mojstrovine velikega hrvaškega kiparja Ivana Meštro-viča. Ta plakat je neke vrste tiralica za umetninami, ki so izginile iz drniškega pokrajinskega muzeja, smer je bil verjetno Knin, je angažirano politično in kulturno sporočilo. Hrvaška hoče nazaj svojo kulturno in umetniško dediščino, kliče nepodpisani avtor in hkrati poziva ljudi, naj bodo pozorni, če bi se v tujini
na trgih pojavila Meštrovi-čeva dela.
NOVf 190BA
_____-^TV':
OB GOSTOVANJU GRŠKEGA PIANISTA DIMITRISA SGOUROSA V LJUBLJANI
GLASBA JE DAJANJE LJUBEZNI
»Z genialnostjo obdarovani glasbenik,« kot Dmitrisa Sgourosa imenuje Svjatoslav Richter, se je rodil v Atenah, kjer je z dvanajstimi leti že končal konservatorij, s štirinajstimi leti pa je diplomiral še v VVashingtonu in na Kraljevi akademiji v Londonu.
O mami
Mati je njegov menadžer, prijatelj in stalni spremljevalec. Pomaga mu pri odločitvah, kje naj nastopa.
Samozavestna in nepremagljiva je svojemu sinu ne samo opora, ampak tudi najmočnejši obrambni zid.
Marko Letonja
O gostovanjih
Vsako leto ima vsaj enkrat koncerte v vseh večjih mestih sveta. Ko pride nekam, rad spozna tamkajšnje ljudi. Skoraj povsod, kjer nastopa, ima prijatelje, s katerimi se zelo rad sreča.
Mest ne spoznava kot turist, ampak gre raje tja, kamor hodijo domačini,.
O repertoarju
Skladbe za recitale in koncerte zbira sam. Včasih, ko pozna dirigenta, izbere program v dogovoru z njim.
V	Ljubljani je Brahmsa že igral pred leti. S tokratnim koncertom je predstavil svojo celotno vizijo Brahmsa.
Glasba me vodi, saj jih zna vse na pamet - ves klasični repertoar se je naučil pri dvanajstih letih in od takrat ga ima v prstih.
O koncertih
Nekajkrat se mu je zgodilo, da je bilo občinstvo navdušeno nad njegovim igranjem, vendar mu po koncertu nihče ni prišel osebno to tudi izrazit. Takrat se je počutil osamljenega.
Koncerti zanj niso napor. Glasba, ki jo igra, zanj ni breme, ampak ljubezen, ki jo daje drugim, občinstvu.
V	Ljubljani in nastopanju v Ljubljani
V	Ljubljani se počuti kot doma. Mesto in vsa Slovenija sta mu zelo všeč, tu ima nekaj zelo dobrih prijateljev.
V	svojem prenatrpanem urniku vedno skuša najti čas za koncerte v Sloveniji. Orkester Slovenske filharmonije ima zelo rad in se počuti, kot da bi bil to njegov orkester.
Ljubljana je bila prva, ki je imela festival z njegovim imenom in to mu je bilo v veliko čast in veselje. Singapur in Hamburg sta bila na to tako ljubosumna, da sta še sama priredila festival z njegovim imenom. t
Dmitros pravi, da je zaljubljen v Ljubljano in njene ljudi: »Tako toplega občinstva, kot me je v ponedeljek priča-
kalo na recitalu v Cankarjevem domu, že dolgo nisem imel.«
O prostem času
Ima ga veliko, saj mu ni treba ves dan vaditi. Rad bere knjige, predvsem leposlovje v jezikih, ki jih govori (angleščina, nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, italijanščina), bere grške tragedije v stari grščini; ukvarja se z astronomijo in matematiko. Zelo rad plava.
Poleti si vzame nekaj tednov prosto. Takrat je doma, v Grčiji, hodi na plažo, bere.
Včasih se je rad vozil s hitrimi avtomobili, ker je mislil, da je hitrost pomembna. Ko je sprevidel, koliko je nesreč, je opustil nore vožnje. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo dati ljudem glasbo pomembnejše od vsega drugega.
V	kaj verjame in v kaj ne
Rojen je v znamenju device, vendar ne verjame v horoskope. Verjame v fiziko in matematiko. Verjame, da obstajajo nerazložljive stvari, vendar še bolj verjame znanosti.
Verjame v boga, vendar se čuti premajhnega, da bi govoril o tem. Svoje verovanje izkaže s tem, da gre od časa do časa v cerkev in prižge svečo.
O zasebnem življenju
Rad ima lepa dekleta, vendar pravi, da je za družino še prezgodaj, saj je pred njim še veliko nastopov. Vendar pa bi v življenju rad počel vse, kar počnejo drugi ljudje - se poročil, imel otroke...
O tem, kaj rad igra
Vse.
in glasba je užitek
Stalni dirigent Slovenske filharmonije Marko Letonja se je rodil v Mariboru, leta 1985 je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz klavirja in leta 1987 iz dirigiranja. Leta 1988 je na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz dirigiranja.
O tem, kako je postal dirigent
Povsem slučajno. Proti koncu študija klavirja so ga prijatelji prepričali, naj poskusi s sprejemnim izpitom za dirigenta. Pianistov je veliko, dirigentov ne toliko. Odločil se je in bil sprejet.
V	Ljubljani je bil edini v letniku, na Dunaju jih je bilo osem. Njegovi prvi stiki z dirigiranjem »v živo« so bili že med študijem. Zgodnjemu sodelovanju z orkestrom pripisuje velik pomen v razvoju vsakega dirigenta.
O tem, kako je začel z delom v Italiji
V neapeljskem Teatro San Carlo so iskali nekoga, ki bi dirigiral baletno predstavo na glasbo Stravinskega. Program je bil zahteven, en dirigent je odpovedal sodelovanje in Marko je »vskočil« v predstavo. Pri tem mu je pomagalo dejstvo, da je končal šolo na Dunaju, ki je med glasbeniki zelo priznana.
O delu v Italiji
Do sedaj je delal večinoma za balet, ker je to za dirigenta najlažji način, da vstopi v te-
Dmitris Sgouros
ater. Hkrati je dirigiranje baleta za dirigenta zelo težko, saj se mora ravnati po tempu plesalcev. Vaje za baletne predstave so zelo naporne, saj ima vsak od ustvarjalcev svoje videnje in včasih prihaja zaradi tega do trenj.
V orkestru Slovenske filharmonije
Vedno se veseli dela s tem orkestrom, saj ga pozna bolje kot ostale orkestre. To pa je za dirigenta zelo pomembno saj mora vedeti, na koga se lahko obrne, če potrebuje pomoč.
Pri orkestru Slovenske filharmonije je prisotna visoka stopnja profesionalnosti in discipline, ki jo v Italiji pogreša.
O dirigentih
Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih. Da postaneš dirigent, moraš imeti ne samo znanje, ampak tudi veliko sreče. To je spoznal na Dunaju, ko je bilo med stodvaj-setimi kandidati izbranih le osem. Dirigent mora imeti v sebi tisto nekaj, kar mu omogoči, da mu orkester sledi in zaupa.
O svojem študiju v tujini
Za vsakega mladega človeka je zelo pomembno, da v nekem obdobju zamenja okolje, v katerem živi. To pomeni, da gre živet v drugo državo, v večjo mesto, da se nauči še en jezik in da se mu odprejo obzorja. S tem spozna, da se kosmos ne vrti samo okoli tega, kar je v Sloveniji. Slovenija je majhna in če se človek zapre v ta krog, v njem tudi ostane in zelo težko pogleda ven.
O njegovih preferencah v glasbi
S svojim delom v Ljubljani želi opozoriti na skladbe, ki
so nastale v zadnjih dvajsetih letih. Pri nas se je v nekem smislu ta razvoj ustavil, saj je pretok ljudi majhen in je zato tudi manj možnosti priti v stik s tem, kaj nastaja v svetu.
Kam naprej?
Prihodnji teden začne z delom v milanski Scali. Nato bo v Veroni dirigiral najprej koncert in nato še balet Petruška in Pulcinella na glasbo Igorja Stravinskega.
Za tem bo v Palermu sodeloval pri multimedijskem spektaklu na glasbo Artura Onegerija.
O delu in prostem času
Koncerti zanj niso napor, saj je glasba užitek in daje zadovoljstvo, ki traja še nekaj ur po koncertu.
Ker pa v zadnjih treh letih ni imel počitnic, se veseli letošnjega poletja, ko si bo lahko oddahnil.
V prostem času se ukvarja z glasbo in plavanjem.
Je popoln športni antita-lent.
O družini še ne razmišlja, saj mora kot mlad, še ne dovolj uveljavljen umetnik, sprejeti vsako delo, ki mu ga ponudijo.
Ne dela razlik med igranjem v milanski Scali ali Ravnah na Koroškem: »Za nekoga, ki ima rad glasbo, je vseeno, kje igra.«
Pianist in dirigent sta se prvič srečala na vaji nekaj dni pred koncertom. »Kateri jezik govorite?« »Nemško.« »Dobro.«
Usedla sta se za klavir in šla skozi partituro. Ko si ju pogledal, se je zdelo kot da sta že neštetokrat delala skupaj.
Letonja: Do Sgourosa sem imel poseben »rešpekt«, saj je svetovno priznan pianist. Brahmsov Drugi koncert za klavir in orkester, ki smo ga izvajšli v Ljubljani, je Sgouros pri dvanajstih letih posnel s Karajanom! Že ko sva se prvič usedla skupaj, so bile najine osnovne predstave o tempu zelo podobne, kar je zelo pomembno. S Sgouro-som je veselje igrati, saj ima izkušnje igranja na svetovnih odrih.
Sgouros: Zelo me veseli, da sva se z dirigentom takoj dobro ujela. To se ne dogaja vedno. Zdi se mi, da je to dober mlad dirigent in v veliko veselje mi je igrati z njim.
Katarina Klemenc
SLOVENSKA KULTURNA PROMOCIJA
NA VZHODU
PRIČEVANJE POLITIČNE FOTOGRAFIJE
V madžarskem mestu Bekescaba so od četrtka, 12. marca, do nedelje, 15. marca, pripravili vzhodno - evropski kulturni sejem in na njem predstavili gledališke, filmske, literarne, fotografske, plesne, glasbene in druge kulture dosežke iz povabljenih držav. Organizatorji so se ob Bolgarih, Poljakih, Romunih, Čehih, Srbih in Hrvatih spomnili tudi Slovencev.
Iz Slovenije so na madžarsko kulturno manifestacijo vzhodnih držav odpotovali Tone Stojko z razstavo Politična fotografija zadnjih treh let in Trio Lotita, povabilu pa so se zaradi zasedenosti in zapoznelega obvestila morali odreči ansambel Betontanc z Romeom in Julijo, Drago Jančar in Vili Ravnjak. Kot gosta in udeleženca simpozija sta nas na razgovoru ob vlogi kulture v času vzhodnoevropskih sprememb predstavljala režiser Uroš Trefalt in voditeljica Gledališke in lutkovne šole Metka Zobec.
RETROSPEKTIVA TOULOUSE-LAUTRECA V PARIŠKI GRAND PALAIS
BEHIJALNI
PRITLIKAVEC
Dobesedno v siju žarometov so v pariški Grand Palals odprli veliko retrospektivno razstavo Henrla de Toulouse-Lautreca, osrednji letošnji francoski pomladanski kulturni dogodek. Podprti z vellkdušno mošnjo mogočnih sponzorjev so Jo pripravili strokovnjaki muzeja d’Orsay v sodelovanju s kolegi Muzeja Toulouse-Lautreca Iz Alblja. Uspel Jim Je prav! podvig, doslej najpopolnejša predstavitev mojstrovih del, približno dvesto eksponatov, ki so Jih Iskali po enajstih državah.
Ob gledanju njegovih platen In posterjev pred obiskovalcem oživljajo čudoviti pogledi Monmartra In okolice, gledališča In kabareti, boemsko življenje parlza konec preteklega stoletja, kamor Je pritlikavi grof prišel kot dvajsetletnik leta 1884. Impresioniste so že zamenjali post-lmpreslonlstl, po kabaretih Je odvzanjala razigrana Offenbachova glasba, Pariz se Je sončil v razkošju svetovne prestolnice, v katere blišč se pohabljeni slikar nikoli ni mogel vključiti, svojo življenjsko bolečino pa Je pretakal v čudovito lepe slike s svojevrstno poetiko.
Na ogled Je galerija najrazličnejših moških In ženskih likov, ki Jim Je skupno to, da so živeli ponoči In spali podnevi, prekriti z maskami, a polni človeške topline v atmosferi močnih barv In oglatih ploskev, v umetni svetlobi, daleč od Impresionistične zračnosti.
Toulouse-Lautrec Je postal legenda, njegove slike In plakati pa del masovne pop-kulture. Bil Je ne samo slikar, ki Je Izoblikoval Individualno sintezo francoskega slikarstva 19. stoletja, temveč tudi klasik umetnosti 20. stoletja, v katerem Je živel eno samo leto, saj vpliva globoko v sodoben čas.
In retrospektiva velikega gospoda, ki z okrutnim sladostrastjem In navidezno ravnodušnostjo slika svoje cenene modele, njihovo propadanje, Intimno stisko, bolezen In staranje, vnovič spominja za neminljivo mogočnost njegovega po številu slik sicer skromnega slikarskega opusa.
PO DESETIH LETIH NAZAJ V LOUVRU
NAŠLI
UKRADENE SLIKE
Francoska policija je sporočila, da je prišla na sled štirim slikam iz 16. in 17. stoletja, ki so jih zmikavti pred desetimi leti odnesli iz pariškega Louvra, zdaj pa sta jih dve osebi skušali prodati.
Gre za tri olja na leseni in eno olje na bakreni podlagi, za katere strokovnjaki pravijo, da so neprecenljive vrednosti, izginila pa so iz muzeja v letih 1979,1981 in 1982. Policaji so v zvezi s to krajo aretirali 52-letnega Jeana - Clauda Mugna-onija in 49-ietnega Fernanda Buruya in priznala sta, da sta od neznanih ljudi prejela določeno število slik z namenom, da jih v njihovem imenu prodata.
Najdene umetnine, Igralci kart slavnih francoskih slikarjev bratov Le Nain iz 17. stoletja. Amfibije Jana van Kessela, Svetega Krištofa Hieronyima Boscha in Pejsaž Adriana Bro-uvvera, so tačas razstavljene na razstavi ukradenih umetnin v Nanterru.
PETROL.
z vami na poti
USODA KULTURNE DEDIŠČINE NEZNANIH SLOVENSKIH UMETNIKOV
KONRADOV BOŽJI GROB
Vedno ob istem času, leto za letom, nekaj dni pred Veliko nočjo hodijo Gornjegrajčani izpovedovat svoje molitve pred Božji grobek v svojo cerkev. S pogledom polnega upanja zrejo v figure izrezljane iz mehke lipovine. Za večino teh vsakoletnih prošnikov je Božji grobek že od vselej tam, k njemu se vračajo, odkar so prvič prestopili cerkvena vrata. Le malo je tistih, ki vedo, da občudujejo delo svojega nekdanjega gornjegrajskega prednika Konrada Žehfja.
Studenec izpod Menine planine
Kot studenec v bližini hiše pri Rmencu po domače, ki je napajal .svojo okolico, je Konrad Žehelj z dobro voljo, glasbo in prirojeno silo po ustvarjanju napajal okolico z umetnostjo in željo po ustvarjanju.
V	bližini Gornjega gradu v Zgornji Savinjski dolini si je konec prejšnjega in v začetku tega stoletja kar trikrat poskušal ustvariti družino. Ni imel sreče, vse tri žene so umrle. Ostali pa so štirje otroci, ki jih je ob nedeljah, ko je ostal sam z njimi v hiši, rad posadil na kolena, jim pripovedoval in igral na gosli.
V	prostem času se je odpravil v svojo delavnico, kjer je pustil domišljiji prosto pot in ustvarjal iz mehke lipovine vse tisto, kar je želel, da se večno ohrani. 'Otroci pa so gladili mehke linije, brisali prah z njih in ga občudovali. Najraje pa so imeli, kadar je
zgovorna, danes pa živi bolj v svetu spominov ob ljubeči negi nečakinje, Tatjane Lušnic. Povezuje ju dolga življenjska zgodba medsebojne navezanosti in ljubezni. Marija je zapustila Gornji grad, da je lahko šolala in skrbela za Tatjano. Danes skrbi Tatjana za Marijo in prav nič ji ni težko.
Drobna koščena postava, tanek šop belih zvitih las, zvedave sive oči, ki povedo več kot. ona sama, takšna je Marija Žehelj danes.
S tanko roko lista po obledelih fotografijah in svojih starih dokumentih. Ustavi se pri sliki svoje prijateljice, se zazre vanjo in razmišlja.
Medtem pa Tatjana prinese fotografijo Marijinega očeta Konrada. Podolgovat obraz, navzgor zavihnjeni brki, bradica, nagajive oči in zadržan nasmeh izdajata Konradovo osebnost. Oblečen je v poštno uniformo.
Marija vzame v roke sliko očeta.
Konradova hčerka Marija Žehelj je bila še majhna, ko je oče Izdelal Božji grobek
v roke vzel violino, ki jo je sam naredil, in zaigral nanjo.
Dedek s poštno kočijo
V Mariboru, na Studencih še živi Konradova najstarejša hči. Marija sama je že zgodba zase, saj jih šteje osemin-devetdeset let. Pred kakšnimi tremi leti je bila še prav
»S poštno kočijo je vozil v Radmirje,« počasi pove in nadaljuje: »Na gosli je igral, najlepše pa je znal jodlati. Mizarstva se je izučil na Koroškem. Božji grobek je naredil, ko sem bila še majhna. Rezbaril je tudi okvirje in krste. Tudi ta okvir za svojo sliko je naredil. Pa pipo je rad kadil.«
Konrad Žehelj je izdeloval violine, rezbaril in gojil ptice
Marija je ostala sredi svojih spominov, z orumenelimi listi v rokah, izrezljano uro na steni, zroč v skupinsko sliko nje in njenih prijateljic. Tatjana ji je prinesla čaj, popravila vzglavje in pustili smo jo samo z mislimi tam nekje v začetku tega stoletja.
Kri ni voda
Kako bi šele danes bil Konrad ponosen, če bi videl kaj je zapustil svojim otrokom in njihovim otrokom. V Zgornjem Doliču pri Mislinji živita Konradova vnukinja Stanislava Arsovska in njena hči Duška.
»Moja mama Pepca, Konradova hči, je, kadar je oče postavil v kot violino in ni bilo nikogar doma, segla po njej in se učila igrati. S šestnajstimi leti je že dobro igrala. Vsi trije dedkovi bratje so bili šolani, le dedek je ostal doma, rezbaril, igral na violino, hodil na lov in gačil živa-
li.	Doma so imeli tudi ptice različnih vrst. Načrtno jih je medsebojno paril in vzgajal nove vrste ptic.
Veliko njegovih izdelkov se je izgubilo. Moja mama je velikokrat pripovedovala, da je izdelal veliko mizo z nogami v obliki pingvina. Prav ta-
ko je naredil kuhinjsko omaro - kredenco, ki je bila narejena v obliki oltarja. Srednja velika vrata so reliefno predstavljala rojstvo Kristusa,« pravi Stanislava.
Stanislava Arsovska ima za sabo že nekaj likovnih razstav, Duška ji bo kaj kmalu sledila. Vsaka zase, vsaka na svoj način nadaljujeta Konradovo delo.
Da ne bi pozabili
Prav na vrhu nekdanjega gospodarskega poslopja, kjer ustvarjata Stanislava in Duška, je prostor, ki so ga uredili dedku Konradu v spomin.
Na levi še visi stara Konradova violina, strune iz žime so že popustile. Vidi se, da je bila pogosto uporabljena.
Naravnost na največji steni visi per barvnih rezbarij z živalskimi podobami. Divji petelin, raca, detel, kukavica in sova imajo isto modro barvno noto v ozadju, vsaka ptica je lepota zase. Na mizi so tri stoječe figure: pav, veverica in sova. V kotu stoji ptičnica.
Morda na prvi pogled prav nič nenavadna je miza, ki stoji ob steni. Toda če znaš in pravilno zavrtiš njen pokrov, se horizontalno obrne in prepolovi. Iz notranjosti teh dveh delov je sestavljena usnjena površina mize za kartanje. Pod pokrovom se skriva predal.
Povsod visi polno okvirjev, takšnih, ki jih je naredil Konrad pa tudi takšnih, ki so jih drugi. Nekateri imajo risbe ali slike, drugi spet ne, morda je katero narisal tudi Konrad.
Vsekakor pa tam, kjer je Konrad končal, nadaljujeta svoje delo Stanislava in Duška. Pa tudi drugi nasledniki Žebljev znajo spretno prijeti čopič v roke, marsikdo pa raje zapoje ali zaigra na inštrument. Konradovo delo še živi.
Kulturna dediščina
Medtem ko bodo mnogi te dni spet prihajali h Konradovemu božjemu grobu, se ne ve, kam so zašle druge njegove rezbarije. Morda kje kdo občuduje ogromno mizo z nogam pingvina, omaro s Kristusovim rojstvom ali kje še zaprašena leži katera izmed Konradovih violin? Vsekakor pa bi bilo dobro to poiskati, saj za naše potomce ni dovolj, da shranjujemo le fotografije, orožje in ostale zgodovinske eksponate iz zadnje vojne. Kustosi in vsi tisti, ki bi morali skrbeti za kulturno dediščino, ne bi smeli dovoliti, da se še danes prosto trguje s starinami. Tujci, tako tisti po poreklu kot tisti po srcu, znajo to dobro poiskati.
Jana Štrlekar Foto: Severin
V Zgornjem Doliču so sorodniki uredili Konradovo spominsko sobo, Stanislava in Duška Arsovska negujeta spomine starega očeta.
KANDIDATURA ZA ORGANIZACIJO 25. MEDNARODNIH ŠOLSKIH ŠPORTNIH IGER 1995
CELJANI DVIGAJO ROKO_____________________________________
Od 20. do 22. marca zaseda v švicarskem mestu Lausannu Generalna skupščina Mednarodnih šolskih športnih iger, katerih začetki segajo v leto 1968 in v mesto Celje, ki bo kandidiralo za organizacijo 25. jubilejnih šolskih športnih iger leta 1995 in, če jo bo dobilo, vnovič pritegnilo šolsko mladež ob bregove reke Savinje.
Oblasti so kandidaturo podprle in pozdravile pobudo komisije za mednarodne odnose Skupščine občine Celje oziroma celjskih športnih delavcev.
Na mednarodne športne šolske igre je treba povabiti najmanj pet mest, tri tuja in dve domači. Celjani so se odločili za Darmstadt, Grevenbroich ali Singen ali oba, za Gradec, Ženevo, Sombathey, Ravne na Koroškem in Mursko Soboto. Pripraviti nameravajo tekmovanje v atletiki in drugih športih po izbiri organizatorja, verjetno v plavanju, v tenisu.
Program iger je običajno sestavljen tako, da v četrtek popoldne pripotujejo vsi udeleženci, v petek in soboto so na sporedu vsa tekmovanja, v soboto načrtujejo družinski izlet, otroci bivajo pri svojih vrstnikih, v nedeljo pa po zajtrku odidejo.
NELJUBI ZAPLET V SLOVENSKEM ŠAHOVSKEM VRHU
ZA JUGOSLOVANSKE OARVE_______________________________
V teh dneh se v Šahovski zvezi Slovenije pospešeno pripravljajo na nastop naših šahistov na šahovski olimpi-adi na Filipinih. Za udeležbo na tem uglednem tekmovanju zbirajo denar in v ta namen 25. marca pripravljajo tudi veliko dražbo poklonjenih slik znanih slovenskih umetnikov. V čas priprav pa je zasekal neljub dogodek, afera na mednarodnem šahovskem turnirju v Bernu, kjer sta slovenska šahista Aljoša Grosar in Janez Barle nastopila skupaj z velemojstrom Draganom Barlovom (Srbija) in Milošem Pavlovičem (Srbija) v moštvu Jugoslavije.
Naveza slovenskih in srbskih šahistov pod zastavo Jugoslavije je razburila zagrebške Sportske novosti, Slovencema so očitali grabežljivost, v beograjski Politiki pa so že vedeli povedati, da sta slovenska šahista kaznovana in ne bosta smela nastopiti na olimpiadi v Manili.
Prizadeta slovenska šahista pojasnjujeta, da turnir v Bernu ni ekipno tekmovanje, res pa šteje tudi moštveni vrstni red, zato sta brez večjih pomislekov sprejela povabilo srbskih kolegov za družen nastop, ne da bi se jima sanjalo, da jih bo prireditelj uvrstil pod jugoslovansko zvezdo. Na prejšnjih dveh turnirjih so naši šahisti igrali pod oznako SLO. V Bernu sta Grosar in Barle šele po treh kolih opazila, da ju tudi posamično vodijo pod Jugoslavijo, pritožila sta se, nakar so jima pojasnili, da Slovenija še ni članica FIDE.
Njuno ravnanje je preraslo v pravi politični škandal, razumljiv v sedanjih napetih razmerah na tleh bivše Jugoslavije, a prav gotovo preveč napihnjen.
NAJUSPEŠNEJŠI HOKEJSKI TRENER NA SVETU TIHONOV SE UMIKA
MOŽ TRDE ROKE
V časopisnih agencijah in v športnem časopisju na veliko oznanjajo novico, da se najboljši hokejski trener Viktor Tihonov, ki je z »zbornajo« osvojil osem naslovov svetovnega prvaka in tri naslove olimpijskega zmagovalca, izreden taktik in strateg, ki so ga nekateri imeli že za pokojnega, resnično polagoma poslavlja. Kot je slišati iz Moskve, bo aprila na svetovnem hokejskem prvenstvu na Češkem in Slovaškem še poveljeval svojemu moštvu, potem pa zares odide.
Tihonov dobro ve, koliko je ura. V Albertvillu je osvojil tretjo zlato medaljo, četudi je v bistvu nastopal le z moskovsko reprezentanco, a to bo sedaj vse težje, več kot ducat najboljših igralcev je odšlo in se priključilo vabljivi severnoameriški ligi profesionalcev NHL, športna supervelesila razpada na koščke in vse to je pospešilo njegovo odločitev. Kot naslednika dobro obveščeni krogi omenjajo njegovega sedanjega asistenta pri vodenju reprezentance Skupnosti neodvisnih držav Igorja Dimitrijeva.
Visokorasli polkovnik sovjetske armade, ki se je vselej zavzemal za režim trde roke in je imel trenerske vajeti ves čas trdno napete, je zaradi tega svojega obnašanja pred tremi leti prvič prišel v navzkrižni ogenj kritike, ko so se mu uprli nekateri njegovi igralci Sergej Makarov, Igor Larionov, Vladimir Krutov, Vjačeslav Bikov, Valerij Kamenski in Andrej Homutov in mu marca 1989 postavili ultimat, da mora v reprezentanco znova sprejeti Vjačeslava Fetisova. Ta je namreč konec leta 1988 Tihonovu očital diktatorske ambicije in nečloveške metode na treningu in so ga zato izključili iz reprezentance.
Očividci pravijo, da se je potlej najboljši sovjetski hokejski trener bistveno spremenil in postal drug človek.
RUSKA ZNANOST NA RAZPRODAJI
VESOLJE ZA DROBIŽ
Do včeraj skrbno čuvane skrivnosti visoke sovjetske vesoljske tehnologije imajo danes Američani dobesedno na dlani. Rusi na razprodaji za smešno nizke cene ponujajo svojo vrhunsko opremo, za katero bi Američani še pred letom dni bili pripravljeni plačati vrtoglave cene, danes pa oklevajo. Nasa je navdušena, Pentagon previden, Bushova vlada razdvojena.
Strokovnjaki ameriške Nase trdijo, da takšne priložnosti ne bi smeli zapraviti, saj se bo dolgoročno bogato obrestovala, medtem ko vojaški vrh v Pentagonu sodi, da bi bila kakršnakoli pomoč strateškim ruskim kapacitetam resna grožnja za varnost Združenih držav.
Seveda vsi ne oklevajo in nekteri so z rusko ponudbo že napravili posle stoletja. Ameriško ministrstvo za energijo je najelo prestižni moskovski inštitut Kurčatov in mu naročilo projekt ter-monuklearne fuzije, v čemer je najboljši na svetu. Kolektiv, ki šteje 116 strokovnjakov, plačujejo letno 90 tisoč dolarjev, to pa je letna plača enega samega ameriškega znanstvenika. Podobno, izredno pod ceno, sta pogodbo podpisala ameriška računalniška družba in slavni moskovski laboratorij Borisa Babajana iz njegovih petdeset delavcev, ki so bili hrbtenica sovjetskega vesoljskega in vojnega programa, bo odslej delalo super računalnike za ameriško komercialno industrijo.
Kako poceni je rusko blago, najbolje ilustrira cena ve-
soljskega atomskega reak- programa bi želeli kupiti tudi ohromili domače raziskoval-torja Topaz 2, narejenega Sojuz, vozilo za reševanje ve- ne programe, v Nasi trdijo, s tehnologijo, ki je najmanj soljskih posadk, prav pa bi da bodo sami pridobili in za korak pred ameriško, jim v pripravah na odhod v povezovanju obeh pogra-Američani ga nameravajo ameriške vesoljske ladje mov napravili velikanski ko-v kratkem kupiti za vsega de- s človeško posadko na Mars rak naprej, pri tem pa prihra-set milijonov dolarjev, v raz- prišle tudi sovjetske izkušnje nili okroglo milijardo dolar-vojne programe, s katerimi bi v dolgem bivanju v vesolju. jev, kolikor letno potrebujejo dosegli to stopnjo, pa bi mo- Američani se zavedajo, da za odkrivanje tistega, kar so rali vložiti najmanj stokrat to- ruski znanstveniki spričo po- v Rusiji že uspešno preizku-liko. S Topazom 2 bodo iz- manjkanja doma odhajajo sili v praksi, boljšali delovanje in pocenili v države tretjega sveta, Navajajo še en argument, uporabo komunikacijskih sa- v Irak, Iran in Pakistan, kjer si Če Amerika ne bo pohitela, telitov.	državniki silno želijo atom- bo nastopila Evropa. V koli-
Na vrhu seznama izdelkov, sko in raketno oborožitev, kor bi v Evropski vesoljski ki bi jih želela Nasa kar najhi- Da bi jih zadržali vsaj done- agenciji prišli do Energije in treje kupiti, je Energija, naj- kle, je Bushova vlada name- druge sovjetske opreme, bi večja in namočnejša pogon- nila pomoč 25 milijonov do- kaj hitro prehiteli ameriške ska raketa na svetu, sposob- larjev za ohranitev dela v mo- vesoljske načrte. Edina mo-na v vesolje izstreliti trikrat skovskem inštitutu.	dra poteza je, da po zaključ-
toliko tovora kot občutljiv in Medtem ko nekateri ku hladne vojne v Ameriko za vzdrževanje zelo zahteven v Ameriki izražajo bojazen, pritegnejo največje možno ameriški Space Shutlle. Stra- da bodo zaradi nakupa opre- število sovjetskih znanstve-tegi ameriškega vesoljskega me in sovjetskih dosežkov nih potencialov, pravijo.
KOZMONAVT ZARADI POMANJKANJA DENARJA NE MORE NA ZEMLJO
UJET V ORBITI
Sovjetski vesoljski program se je sesul, poka na vseh koncih in povsod primanjkuje denarja. Največja tragedija v tem pomanjkanju pa je, da zaradi revščine ne morejo spraviti na zemljo dveh nesrečnikov, ujetih v vesolju. Eden je na prisilnem potovanju devet mesecev, drugi že od lanskega maja.
32-letni Sergej Krikaijev bi bil poslednji sovjetski državljan na Zemlji, če bi bil na njej. Rad bi se vrnil, vendar mu ne dovolijo, saj -bi bil njegov pristanek predrag. Inženirja in vesoljca so poslali v vesolje, ko je Sovjetska zveza še obstajala, izstrelili so ga 18. maja 1991 v času, ko se je njegovo rojstno mesto še imenovalo Leningrad in ko je Mihail Gorbačov vladal državi, ki se je imenovala Sovjetska zveza.
Sedaj je vse drugače, Sovjetska zveza je razpadla, Gorbačov se je vrnil v novinarstvo, Sergej Krikaijev pa še vedno nemočno od zgoraj zre proti zemeljski obli, oblečen v vesolj-
sko obleko z oznako SZ.
Odpotoval je neke majske sobote s kozmodroma v Bajkonurju, pristal naj bi oktobra, vendar pa tedaj zaradi okoliščin, ki so vladale v državi, niso mogli najti inženirja, ki bi ga zamenjal, zato so ga prosili, naj ostane na vesoljski postaji Mir z novo družbo. Če bodo lahko uredili vse potrebno, se bo pomladi vrnil na zemljo. Izstrelitev pomožne ladje bi bila predraga in ruski vesoljski program si tega ni mogel privoščiti.
Vesoljci naj bi v vesolju preživljali pol leta, on pa bo že blizu deset mesecev in medtem sta njegova žena in hčerka, ki ju je zapustil s pet tisoč rublji plače in petsto rublji vesoljskega dodatka, kar je bilo tedaj sicer mnogo, a je ob podražitvah povsem skopnelo, v hudih finančnih stiskah.
Krepko varčevati pa mora tudi njen mož v orbiti, ne dobiva več ne medu ne kumar, predragih živil za vesoljski program.
ZAVEZNIKI IZGUBLJAJO ŽIVCE
SADDAM NE DA RAKET
V Združenih državah Amerike, v Veliki Brltanlii in v Franclji vse bolj razmišljajo, da bi nepokornemu Saddamu še enkrat podkurili. Napetost narašča, ker se v Bagdadu ne nameravajo odreči orožju za množično uničevanje in zavlačujejo z izpolnjevanjem ostrih zahtev Združenih narodov.
Povod za najnovejši zaplet so rakete scud. V Iraku niso pripravljeni uničiti opreme za izdelavo projektilov in zato so strokovnjaki za demon-tažo demonstrativno zapustili Irak in sedaj Združenim narodom pišejo poročilo. Odkrili so namreč stroje za izde-
lavo raket z dometom nad sto petdeset kilometrov in ti so nedvomno ključni del iraškega raketnega programa.
Kljub prepovedi Saddam atomskega oboroževanja ne pusti pri miru. V evropskem tisku so se pojavile trditve, da za Husseina delata dva
bivša vrhunska sovjetska atomska strokovnjaka, specialist za laserje Jegor Belo-usov in strokovnjak za balistiko Viktor Bakunjin, ki ju je nek nemški novinar zasačil na berlinskem letališču, ko sta potovala iz Moskve v Bagdad. V Irak sta prišla na povabilo svojih ruskih kolegov, ki že delajo za Saddama, in pravijo, da je v Iraku že kar več kot petdeset sovjetskih nuklearnih strokovnjakov, ki jih diktator velikodušno plačuje dvanajst tisoč dolarjev mesečno, medtem ko bi do-
ma zaslužili vsega šestdeset zelencev.
Hotelska racija nekje na jugu Madžarske je potrdila tudi bojazen, da iz vzhodne Evrope ne tihotapijo le strokovnjakov, temveč nuklearni material. Policaji so našli dober kilogram radioaktivnega uranovega dioksida, ki sam sicer še ni primeren za izdelavo atomske bombe, vendar bi ga lahko naprej predelali. Njegov izvor je verjetno iskati v Romuniji ali v bivši Sovjetski zvezi.
TANKI NA BRNIKU: SEFER ZUKIČ POSTAL DRŽAVLJAN SLOVENIJE
KDO JE VODIL PETO KOLONO
Marjan Golja, delavec Podjetja za vzdrževanje avtocest, je bil na sodišču oproščen krivde, ker je zapisal in povedal, da je imel Sefer Zukič stike s komandantom kolone tankov, ko je ta med lansko vojno prodirala proti letališču na Brniku.
Stanka Živič, predsednica senata Temeljnega sodišča v Ljubljani, je zaključila sodno obravnavo zoper Marjana Goljo, doma iz Župančičeve 9 v Domžalah, delavca Podjetja za vzdrževanje avtocest, ki ga je tožil Sefer Zukič, delavec istega podjetja. Sodni senat je razsodil, da Marjan Golja ni ničesar trdil, kar v zvezi z obnašanjem Se-ferja Zukiča v podjetju ne bi govorili, še več, med sodno obravnavo so priče potrdile, da je Sefer Zukič dejansko bil v kontaktu s komandantom tankovske enote in da je izrekel »Neka voze«, ko so ga opozorili, da se enota približuje.
Na sodni obravnavi je senatu uspelo dognati, razvrstiti in umestiti potek dogodkov ter izjav, za katere je Sefer Zukič tožil Marjana Goljo, ker je ta zahteval, da se govorice o njegovem sodelavcu razčistijo najprej v podjetju samem. Zato je napisal pismo in ga naslovil na predsednika sindikata in zahteval ustanovitev posebne komisije.
O tem primeru smo pisali tudi v Novi dobi. Prav naš zapis pa je Seferju Zukiču služil za razširitev obtožbe na račun Marjana Golje. Poglejmo, kako se je Sefer Zukič skušal oprati.
Kot rečeno je Sefer Zukič, mimogrede, 23. januarja letos je dobil slovensko državljanstvo, tožil Marjana Goljo, »da je v dopisu predsedniku Predsedstva ZSS AC Ljubljana izrazil sum, da naj bi med agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo imel osebne stike z vodjo kolone tankov, ki je prodirala z Vrlv nike proti Brniku, nakar bi naj neposredno po razgovoru med njima koloni tankov uspelo najti ustrezno smer proti letališču. Pozneje pa je v pogovoru z našim novinarjem obtožbe ponovil (tekst je bil objavljen pod naslovom »Kdo je izdal Brnik«) in celo razširil, saj je rekel, da bo na obravnavo pripeljal priče, ki so slišale Zukiča, kako je potem, ko so mu sporočili, da prihaja tankovska kolona izjavil: »NEKA SE VOZE«. In
prav tako priče, ki so slišale, kako je nekdo na drugi strani telefona rekel: »DOBRO, REČI ČU KAPETANU, DA GA NEMA«, in bi naj s tem gospodu Zukiču škodil na časti in dobremu imenu...
Še več, priče so na sodni obravnavi ponovile dogodke, sam gospod Sefer Zukič pa je skušal z lažjo, da ga tisti dan sploh ni bilo na kraju dogodka, sodnike prepričati v svojo nedolžnost. K sreči Franjo Bezjak, direktor, ki je klical k odgovornosti Goljo, sodnikom Zukičeve laži ni potrdil, ko je ta trdil, da je bil z njim nekje povsem drugje.
Zukič je svojo nedolžnost skušal reztegniti na že znano in sila obrabljeno floskulo, da gre v njegovem primeru za mržnjo, ker je z Juge...
OKRUTNOST V BRITANSKI BOLNIŠNICI ZA DUŠEVNE BOLNIKE
ZVERINSKA IZŽIVLJANJA
V bolnišnici za mentalno prizadete v Ashworthu v Veliki Britaniji poteka velika preiskava o najokrutnejših načinih izživljanja med nemočnimi, duševno zaostalimi bolniki. Očitno je, da sl je medicinsko osebje nenehno izmišljalo zverinska poniževanja, se norčevalo Iz bolnikov In jim celo grozilo s smrtjo. Preiskavo o nepojmljivih dogodkih vodi eden najbolj znanih britanskih odvetnikov Louis Bloom-Cooper.
Enega od pacientov v tej nasilja spominja na najbolj bolnišnici blizu Liverpoola nore stranpoti bolnih možga-so bolničarke uporabljale nov. Za šalo so negovalke kot živi pepelnik in mu stre- poslale pacientu v košari ži-sale cigaretni pepel v spodnji vo kačo in s strani opazova-del pižame. Drugemu so po- le, kako se bo obnašal, dve-tiskale glavo v raztopino za ma, ki sta zahtevala, naj iz pranje in preverjale, kako njunih sob odstranijo nalep-dolgo v njej zdrži. Katalog ke fašistoidne Britanske na-
cionalne stranke, so zapretile s smrtjo, prizadeto žensko so strašile s svinjsko glavo s termometrom v gobcu, varovancu s poškodovanimi vezmi med možganskima poloblama so podtaknile v nočno omarico fotografije možganov.
Klinična psihologinja Kate VVilliams, ki je sprožila preiskavo, je dejala, da sta poniževanje in zastraševanje postala del bolnišničnega vsakdana. V pisni izjavi je zatrjevala, da je neka bolničarka bolniku s poškodovanimi
možgani lagala, kako je povozila njegovega ljubljenega psa. Drugemu so sestre praviloma mešane glavno jed s poobedkom s pripombo, da tako in tako je kot žival.
Ob psihičnem so posegle tudi po telesnem poniževanju. Pacientu, so, denimo, držale dlani na razžarjeni plošči štedilnika. Kljub vsemu temu pacienti niso upali z besedo na dan, kajti bali so se hujšega maščevanja ponorelih sester, ki so s smrtjo grozile celo zdravnikom.
GROZA NA SICILIJI
NOREC
ZLORABLJAL
OTROKE
Predlani marca je nenadoma izginila osemletna deklica Santina Renda iz Palerma, iskali so jo ne samo po Italiji, ampak tudi po Slovenji in na Hrvaškem, vendar brez uspeha. Njenega trupla niso našli, duševnemu bolniku Vincenzu Campanelliju, ki je letos dopolnil osemnajst let, pa niso verjeli, ko je priznal, da je dekletce umoril. V preiskovalnem zaporu je prebil teden dni, potlej so ga izpustili na prostost, kjer je nadaljeval svoj krvavi pir.
Duševno motenega in zaostalega Vincenza, ki ni mogel končati niti prvega razreda osovne šole, so domačini imeli za dobrodušnega mestnega bedaka, rad se je družil z majhnimi otroki, se z njimi igral, sedaj pa ga je policija obtožila za ugrabitev treh in za uboj dveh dečkov, ki jih je menda skušal celo spolno zlorabiti.
Na sled so mu prišli šele pri tretjem poskusu in priznal je, da je ubil šestletnega Maurizija Renda, sorodnika izginule Santine, katerega truplo so našli. Tedaj je spregovoril tudi fant, ki so ga pred štirimi leti zvezanega in pretepenega skoraj do smrti komajda rešili, a je ustrahovan molčal in ni povedal, da ga je tako hudo obdelal takrat 14-letni norec.
še vedno pa niso razrešili uganke, kam je izginila Santina, kajti na mestnem smetišču, kamor naj bi jo po lastni trditvi vrgel Vincenzo, je kljub skrbnemu pregledu niso našli.
K. L.
NA LJUBLJANSKEM SODIŠČU O PONAREJENIH ZELENCIH
DOLARJI IZ MILANA
Ljubljanski kriminalisti so razpletli sumljive poti ponarejenih 28 tisoč dolarjev in tačas poteka na ljubljaskem sodišču sojenje četverici obtoženih, dvema Varaždincema, Ljubljančanu in Kamničanu, ki naj bi bankovce iz Milana poskusili podtakniti lahkovernim Slovencem.
Prvoobtoženi Ljazim V. iz Varaždina naj bi decembra lani od neznanega Albanca v Milanu prevzel 28.000 ponarejenih dolarjev in jih za plačilo dva tisoč mark prepeljal v Ljubljano, kjer bi za nameček dobil tudi zaposlitev. Ker Albanca po denar ni bilo, jih je »poštar« pokazal Bislimu B. iz Kamnika, ki je podvomil v njihov pristnost, nato pa stopil še k Jašariju M. iz Ljubljane, ki naj bi obljubil, da bo skušal spraviti bankovce v obtok, za sto dolarjev pa mu bo dal sto mark.
Jašariju je uspelo podtakniti le tristo goljufivih bankovcev, plačal je usluge in avtomobilske gume, v preiskavi pa je potlej izjavil, da ni vedel za ponaredke.
Bislim B. je povedal, da ga je Ljazim prosil, naj mu shrani 18.000 ameriških dolarjev in mu šele čez nekaj dni povedal, kako je z njimi. Bislim mu je svetoval, naj jih odnese, drugače jih bo on predal policiji. Potem ko jih je za teden dni skril pri prijatelju, se je vrnil v Ljubljano in tako tudi napravil.
K. L.
STRANPOTI
HUMANITARNE POMOČI NA HRVAŠKEM
KARITAS ZA ŽEP
Hrvaška policija prlrejuje v teh dneh pravi lov za tistimi, ki so humanitarne pomoči Hrvaški z vseh koncev sveta brezsramno vtaknili v svoje žepe. Prihajajo na sled številnim okoriščanjem v prestolnici In hkrati razpredajo svoje niti po drugih večjih In manjših hrvaških mestih.
Doslej so zaplenili pet tisoč kilogramov pokradene konzervirane hrane, velike količine zdravil, sanitetnega materiala, oblačil, Izdelkov široke potrošnje, prijavili so tri osumljence, mnogo carinskih prekrškov In drugih nečednih poslov. Vrednost odkritih predmetov ocenjujejo na tri milijone hrvaških dinarjev.
Policaji skoraj dnevno naletijo na blago sumljivega Izvora, vendar v večini primerov težko dokažejo, daje res Iz pošiljk humanitarne pomoči. Tako so, denimo, le zaradi carinskega prekrška prijeli neko lastnico zagrebškega butika z Italijanskimi oblekami ali prodajalca 26 tisoč pločevink neznanega porekla.
So pa tudi dokazljivi primeri kraje. Tako bi človekoljubna pomoč Iz Nemčije za Zdravstveni dom v Veliki Gorici, deke, brisače, medicinske aparature, operacijski Inštrumenti, medicinske uniforme, skoraj pristale v lopovskih rokah za zasebno trgovanje. Kradla Je tudi gospa Iz Novega Zagreba, ki Je Karitas spremenila v samopomoč.
Hrvati s številnimi anonimnimi klici upravo za notranje zadeve nenehno opozarjajo na grabežljive posameznike, ki znajo spretno vnovčiti Iskane Izdelke široke potrošnje In Jih na železniški postaji ali drugih frekventnlh mestih ponujajo mimoidočim. Vendar so zlati časi za dolgoprste mimo, kajti ljudje postajajo vse bolj pozorni, ko v slabo založenih trgovinah zagledajo Izdelke, ki bi bili lahko Iz humanitarnih konvojev.
Sedanje neurejene razmere na Hrvaškem so pravi raj za tihotapce In organizirane skupine. Kamioni a pomočjo, ki prihajajo na hrvaško mejo, so dostikrat brez faktur In specifikacij, dokumete pošiljatelji pošljejo za njimi ali Jih sploh ne dostavijo, nekatera vozila preprosto Izginejo In njih tovor odroma v neznano. Med človekoljubne pošiljke se pomešajo podjetni trgovci, ki a svojim tovorom brez težav pridejo čez državno mejo, ga dobro vnovčijo In brez kakšnih dajatev spet zapustijo deželo.
Ponekod so Jim že stopili na prste In na Reki, denimo, so pri prehodu državne meje uvedli posebne obrazce za pregled In prijavo humanitarne pomoči, kamor vpišejo vse podatke o tovoru, kasneje pa spremljajo tudi gibanje vozila. Če za določeno pot potrebuje preveč časa, potem nekaj ni v redu.
Na splošno na Hrvaškem ugotavljajo, da ni prav posebno težko zaslediti malih rib, majhnih preprodajalcev, vse kaj drugega pa so tihotapske organizacije, široko razpredeno povezane z družbenimi podjetji In prekrite z masko legalnosti.
MATERINSKI
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičevat 6, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom". Hvala!
Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658
Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papinis in vsi, ki se nam boste se pridružili!
AMERIŠKA ZAKONCA IZZVALA ŠKANDAL S SVOJIMI EROTIČNIMI VIDEO-KASETAMI
P0RN0G0SP0DINJA POSTAJA ŠERIF
Suzy In Tom Wahl sta snemala in prodajal video-kasete v slogu »rdeče luči«. Ker sta predstavljala svoje erotične akrobacije na vrtu, so jih sosedje opazili, In prijavili pristojnim organom. Policaji so ujeli »rdeča zakonca«, vendar sta jih ta uspela zaplesti v svojo trgovino s kasetami. Suzy je Izkoristila hru&č, da bi naredila kariero In kandidirala za ierifa.
V zadnjih časih je porno- ljujejo s funkcijo krajevnega grafija zelo razširjena po šerifa, vsem svetu, glavne junakinje Ameriška zakonca Suzy in te obrti pa imajo nenavadne Tom Wahl sta se začela uk-želje. Medtem, ko italijansko varjati s pornografijo, da bi porno-zvezde želijo stopiti osvežila svoje enolično živ-v parlament, se ljubiteljice Ijenje in kaj zaslužila. Tako je rdeče luči v Ameriki zadovo- Tom postal režiser porno fil-
mov, Suzy pa glavna junakinja. Njune video kasete so doživele nepričakovan uspeh, toda porno umetnici to ni bilo dovolj.
Suzy je namreč kandidirala za šerifa, zato so ameriški časopisi njeni zgodbi posvetili veliko pozornosti.
»Suzy ni nikakršna lepotica. Ima že 40 let in neumna očala. Pravzaprav ne razumem, kaj na njej sploh privlači moške, je bil suhoparen komentar neke blagajničarke v samopostrežbi v Lake
Zakonca Tom in Suzy Wahl
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
Z BANČNO KARTICO DO GOTOVINE
24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih
Bančni avtomat - najenostavnejša pot do gotovine
Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vselej pri roki. Včasih brez gotovine ne gre. Zato v banki uvajamo samopostrežno poslovanje preko bančnih avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z uvedbo bančnih avtomatov vam sedaj nudimo možnost dviganja manjših zneskov denarja, kasneje pa bo možno opraviti tudi druge enostavnejše bančne posle.
Poleg bančnega avtomata, ki je nameščen že eno leto v ekspozituri Celje, Vodnikova ulica, vam je v Celju na razpolago še v ekspozituri na Trgu V. kongresa ter v ekspozituri Žalec, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina.
Prepričani smo, da je ta sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas, če želite uporabljati bančne avtomate Ljubljanske banke, predajte zahtevek v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun. Pridobljena bančna kartica vam bo omogočala dvig gotovine v 65 obstoječih bančnih avtomatih sistema Ljubljanske banke po vsej Sloveniji.
Saint Louisu (država Misso-uri), kjer se je v zadnjem času dvignilo veliko prahu zaradi prihoda porno-za-koncev.
Prebivalci tega mesta so bili še bolj presenečeni, ko so zvedeli, da Suzy skuša postati krajevni šerif.
»Suzy Wahl je prišla na počitnice in odtlej ni miru. Komaj čakam, da zapusti naš kraj,« je dejala jezna blagajničarka.
Septembra lani sta Suzy in Tom prišla v Lake Saint Louis, da bi preživela enotedenske počitnice. Zakonca sta se navdušila nad krajem in se odločila nadaljevati dobičkonosno dejavnost. Ta sveti mir je bil kot ustvarjen za delo, ki sta si ga izmislila. Že nekaj mesecev sta namreč snemala erotične akrobacije. Ker sta bila zadovoljna z rezultati, sta se odločila podvojiti število kaset, ki sta
jih na pobudo nekega porno časopisa, pošiljala drugim bralcem.« Uspeh, ki sta ga doživela ju je opogumil in skušala sta zasnovati širšo prodajno mrežo. Da bi napravila čimbolj originalne predstave sta potrebovala različne prostore, daleč od radovednežev. Zato sta v Lake Saint Louisu najela neko hišico z vrtom, kjer sta posnela nekaj sekvenc. Čeprav sta bila prepričana, da ju nihče ni mogel videti, je radoveden sosed odkril njuno dejavnost in ju prijavil krajevnemu šerifu.
John Selby, poveljnik krajevne policije in njegovi pomočniki so takoj ujeli Suzy in Toma, vendar so ju po nekaj urah morali izpustiti. Ameriški zakon namreč ščiti nedotakljivo pravico do svobode izražanja. Ker Suzyijine erotične akrobacije pomenijo
njen način svobodnega izražanja, šerif ni imel pravice, da bi ju zadržal v zaporu. Vendar je bilo srečanje s Su-zy in Tomom v šerifovem uradu za štiri policaje usodno. Policaji so se odločili, da bodo po svojem rednem delu delali honorarno za zakonca Wahl. Varuhi reda so se spremenili v fante za vsa dela, zbirali so naročila za porno posnetke, ki sta jih snemala Suzy in Tom in jima pomagali razpošiljati kasete. A tudi to je odkril neki sosed. V mestu je izbruhnil škandal. Štirje policaji so izgubili službo, umakniti se je moral tudi John Selby, krajevni šerif.
Za Suzy pa je bila to nepričakovana propaganda. Njen obraz in telo sta se večkrat pojavila v televizijskih oddajah. V kratkem času je postala tako popularna, da se je odločila kandidirati za šerifa.
KAJ ŽENSKE V AZIJI POŠILJA V SMRT
DEKLICE UMIRAJO OD LAKOTE
Zadnji popisi prebivalstva v Indiji in na Kitajskem so pokazali, da se je nesorazmerje med številom moških in številom žensk v zadnjem desetletju vnovič povečalo. V Aziji je na skrivnostni način izginilo sto milijonov žensk in upravičen je strah, da so te ženske mrtve, da so postale žrtve diskriminacijskega nasilja.
Diskriminacija v nekaterih delih sveta ne pomeni le manjše plače ali spolnega nasilja, temveč pogosto tudi smrt. Starši na Kitajskem, v Indiji in v nekaterih nerazvitih državah azijske celine so močno navezani na moške potomce in dekleta močno zapostavljajo. Nobena skrivnost ni, da na podeželju no-
vorojene deklice pustijo umreti od lakote. Zakoreninjene tradicije so žive kot nekoč, komaj rojena dekletca pobijajo, izstradajo, zdravnika pokličejo le, če zboli deček, in ženske, ki uidejo nasilju, opravljajo fizično najbolj naporna dela.
Po zakonih narave se v povprečju rodi šest odstotkov več fantov in po rojstvu v normalnih razmerah tudi več fantov umre, število pripadnikov obeh spolov se v tridesetih letih nekako izenači, nato pa se neprestano povečuje odstotek žensk. V Združenih državah in v Veliki Britaniji na sto moških povprečno naštejejo pet žensk več, v Nemčiji celo šest.
V Indiji pa je lanski popis prebivalstva pokazal le 92,9 žensk na sto moških, medtem ko je bilo to razmerje deset let nazaj še 93,8 žensk na sto moških. Približno podobno je razmerje na Kitajskem, kjer pri pozornem preštevanju pridemo do ugotovitve, da je zmanjkalo okoli trideset milijonov deklet in žensk, ki bi sicer morale živeti.
Podatki OZN povedo, da podobno strašljivo sliko ponujajo še v nekaterih drugih državah, Afganistanu, v Butanu, v Nepalu, v Pakistanu in celo v evropskem delu Turčije, kjer pride na sto moških 94,8 žensk, v seštevku pa statistični račun razkriva, da je po svetu kar na lepem izginilo sto milijonov žensk.

MALI OGLASI


BARVNI televizor setronics, ekran 48, star 1 leto, avtoradio in nov telefonski aparat, ugodno prodam. Tel. 38-766 GLASBENI STOLP s CD-jem, avtoradio, žensko kolo, črno-bel TV, velike računalniške igrice, prodam. Tel. 37-161
BARVNI TV prodam. Tel. 36-819 UGODNA prodaja satel. anten na 13-mesečno obročno odplačevanje. V ceno vračunana dostava, montaža in 13 mesecev garancije. Inf. na tel. 851-930 RAČUNALNIK commodore 64, prodam. Tel. 721-071
TT
NOVI TFDNIK RADIO CELJE
NlfiC
POSEST
PARCELO cca 800 m2, možnost nadomestne gradnje, prodam. Tel. 711-049, od 11. do 13. in od 19.
-	21. ure
HIŠO v Rečici pri Laškem, prodam. Tel. 732-614, po 15. uri POSESTVO 2 ha z obstoječim objektom 4 km oddaljenim od Celja, asfalt do neposredne bližine, lasten vodovod. V račun vzamem novejši avtomobil. Oglasite se na tel. 34-761, popoldan, Cesta na Dobrovo 104, Celje
GRADBENO parcelo z gradbenim dovoljenjem, 10a, v Šmatevžu pri Gomilskem, prodam. Tel. 723-444, od 15.-19. ure PARCELO primerno za vikend pri Sveti Jederti v Gotovljah, velikosti 918 m2, pprodam. Inf. na naslov Ignac Čolig, Gotovlje 122 GRADBENO PARCELO v Šmarje-ti pri Celju, prodam. Tel. 39-749 HIŠO v zaključni fazi v Preboldu (11 x 12), st. 260 m2, kleti 60 m2, delavnica 70 m2, ugodno prodam. Tel. 713-002, od 19. do 22. ure NEDOGRAJENO hišo na Ostrožnem, možnost delnega plačila na obroke, prodam. Tel. 37-352, po 15. uri
POLOVICO stare kmečke hiše v Savinjski dolini, ugodno prodam. Šifra: UGODNO
NA lepi sončni legi v Krajnčiči
-	Šentjur prodam parcelo 40 arov, nasad vinograd-sadje, primerno za vikend. Stanko Mulej, Prožinska vas 52, Store. Tel. 29-823
HIŠO z vrtom, prodam. Tel. 754-420
PARCELO na Dobrni, prodam. Tel. 29-779, zvečer PARCELO 1000 m2 s hišno številko na sončni strani, Kozjansko, prodam. Tel. 28-882 GRADBENO parcelo v Dramljah, ugodno prodam. Pokličite na tel. 37-939 ali 741-490 PARCELO 24 arov, na sončni legi, 5 km iz Celja, ugodno prodam. Inf. Pečovnik 26 a HIŠO 120 m2, opremljeno, centr. kurjava, gosp. poslopje 50 m2, 109 a zemljišča, 7 km iz Šentjurja, prodam. Tel. (063) 38-911, zvečer HIŠO na lepi sončni legi, 8 km iz Celja, s 700 m2 zemlje, prodam. Stanko Koštomaj, Šentjungert 30, Šmartno v Rož. dolini PRCELO 1 ha, primerno za vikende ali vinograde, prodam. Danijel Jošt, Sveteljke 27, Dramlje POD zelo ugodnimi pogoji nakupa prodam hišo v Šmarju pri Jelšah. Tel. 821-423, zvečer ZARADI selitve prodam hišo v Senovem, takoj vseljivo. Tel. (068) 840-204
STAREJŠO hišo z 10 a zemlje, ugodno prodam. Lokacija je primerna za vsako obrt. Inf. na tel. 714-141 int. 39 do 14. ure.
NOVEJŠO hišo v okolici Velenja z nekaj zemlje, ugodno prodam. Možna mala obrt. šifra: SELITEV ZAZIDLJIVO parcelo v bližini glavne ceste Celje-Ljubljana, v Grajski vasi, prodam.Tel. 726-375, popoldan
VEČ stanovanj na raznih lokacijah, prostore za pisarne / mestno jedro /, stanovanjsko hišo v Zadobrovi in vikend pri Nazarjah, prodamo. Tel. 21-455, od 8. do 15. ure, ob delavnikih
ZAČETNO novogradnjo v Celju, prodam. Tel. 33-953, popoldan
STANOVANJA
STANOVANJE (84 m2 in pripadajoči kletni prostori) v stanovanjski hiši v Skalni kleti, ugodno prodam. Tel. 34-787
GARSONJERO, 27 m2 na Otoku, takoj vseljivo, prodam. Tel. 28-944 V CELJU oddamo delno opremljeno dvo ali dvoinpolsobno stanovanje z možnostjo poznejšega odkupa. Tel. 741-365, po 15. uri
TRISOBNO stanovanje podarim za odstop, stanovanjske pravice na stnaovanjski hiši. Tel. 38-525 GARSONJERO, opremljeno, v Celju, oddam. Tel. 21-241 (zvečer) SOBO oddam moškemu, sostanovalcu, s posebnim vhodom. Cesta na Ostrožno 21 (Lava)
MLADO dekle išče nujno sobo ali stanovanje. Tel. 772-620, od 15. do 22. ure.
MENJAM družbeno 1,5 sobno stanovanje za večje. Tel. 36-819 ODDAM novo dvosobno stanovanje v Štorah. Tel. 21-873, popoldan MENJAM občinsko trisobno stanovanje s telefonom, ogrevanjem za manjše v mestu. Možen odkup stanovanja. Tel. 27-547 ENOSOBNO stanovanje v Celju, oddam. Tel. 701-359, od 8. do 13. ■ure
STANOVANJE dobi dekle. Tel. 33-448
V NAJEM vzamem prazno dvo ali trisobno stanovanje s telefonom. Tel. 711-607, po 20. uri.
DVOINPOLSOBNO stanovanje (68 m2), z lastno centralno na Otoku v Celju, prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: S-35421 LASTNIŠKO dvoinpolsobno stanovanje, 54 m2, na Zelenici, prodam za 48.000 DEM. tel. (061) 26-226
STANOVANJSKO pravico, 137 m2 v centru mesta v 1. nadstropju, prodam. Prostori so primerni tudi za preureditev v pisarne. Ponudbe pod: CENTER
STANOVANJE v Celju, 56 m2, telefon, centralna, prodam. Tel. 37-666,zvečer
KOMPLETNO opremljeno dvosobno stanovanje 51,28 m2, v stolpnici ob Savinji, prodam. Možna takojšnja vselitev. Cena 1.090 DEM/ m . Inf. a tel. (063) 35-871 ENOSOBNO stanovanje 35 m brez centralne, prodam po 500 DEM/m2. Inf. samo resni interesenti na tel. 38-010, po 19. uri TRISOBNO stanovanje s centralno in telefonom, prodam za 42.000 DEM. Tel. 38-706 STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje, 57 m2 v Šentjurju prodam. Šifra: NUJNO TRRISOBNO stanovanje s telefonom in centralno kurjavo, prodam. Inf. na tel. (063) 27-192 STANOVANJSKO pravico dvosobnega stanovanja v Laškem, prodam. Tel. (063) 27-865
ZAPOSLITEV
VODJA obrata, s smislom za organizacijo proizvodnje, zaželjeno znanje struženja, pošten, zanesljiv in vajen dela, dobi zaposlitev Ponudbe na NT pod šifro: VODJA IŠČEM akviziterje za prodajo atraktivnega izdelka. Pokličite na tel. 714-323, po 18. uri HONORARNO zaposlimo čistilko v popoldanskem času od ponedeljka do petka v Žalcu. Inf. Slavica Pilko, Tomšičev trg 18, Celje, nad prodajalno Borovo ZAPOSLIM dekle za delo v bistroju STAR Žalec. Inf. osebno tel. 713-413
Iščemo sodelavce z lastnim prevozom za prodajo uvožene avtomatike. Provizija odlična. Tel. (063) 33-219, izključno od 7. do 13. ure AKVIZITER dobi delo na področju Celja in Velenja. Tel. 28-944 DEKLE s prakso dobi zaposlitev v bistroju. Bistro »Pri zlatem križu«, Novo Celje
IŠČEMO šiviljo za šivanje otroških izdelkov. Pogoj: industrijski šivalni stroj. Tel. 26-592 POSTANITE zastopnik za prodajo orodja in plinskih detektorjev. Tel. 736-102
ZA določen čas (1 leto) zaposlimo delavko za delo v gostinskem lokalu. OD 15.000 SLT. Inf. na tel. 36-052, od 7. do 14. ure DEKLE za delo v bistroju in diskoteki, honorarno zaposlim. Možnost stanovanja. Tel. 893-067
TELICO primerno za pripušča-nje, prodam. Pečar, Bezovlje 16, Šentjur
ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, stare 2 meseca, prodam. Tel. 731-124 KRAVO simentalko. 500 kg, prodam. Polže 5, Strmec pri Vojniku ČEBELJE družine z AŽ panji, dobro prezimljene, prodam. Tel. 063/ 783-111
KRAVO s teletom, prodam. Bikec star 5 tednov. Franc Žibert, Hrušov-Ije 2, Planina pri Sevnici DVE breji ovci, ugodno prodam. Uratnik, Breg 53, Polzela
OPREMA
EKSKLUZIVNO opremo za trgovino, ugodno prodam. Inf. na tel.: 28-485, po 19. uri
SUŠILNI stroj, rabljen in šivalni stroj singer, ugodno prodam. Inf. na tel. 26-009
DOBRO ohranjen ČB televizor, prodam. Tel. 27-307 KOMPLET spalnico, staro 50 let iz naravnega lesa, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 25-318 KOTNO sedežno garnituro in električni štedilnik gorenje, ugodno prodam. Tel. 31-439 ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika), star eno leto, prodam. Tel. 27-503, do 14. ure OTROŠKI voziček, kombiniran, popolnoma nov, pastelnih barv, ugodno prodam. Tel. 731-310 TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG zaradi selitve prodam za 50% ceneje. Možno plačilo na obroke. Tel. 35-813
POHIŠTVO za sobo dveh šoloobveznih otrok, prodam. Inf. na tel. 731-516, od 7. do 19. ure OTROŠKI ležalnik in kombiniran voziček, dino, ugodno prodam. Tel. 24-962, od 18. do 20. ure GOSTINSKO fritezo, žar ter dva plinska štedilnika, proizvajalca 160, ugodno prodam. Tel. 893-067 HRASTOVE plohe (fostne) 5 cm, 1 in 1/2 m3, suhe, prodam. Golo-granc, Ogorevc 3, Štore OPEKO bobrovec, krušno peč, novo, okna trodelna, prodam. Anton Brežnik, Gorica 37, Celje
RAZNO
SIP obračalnik za BCS kosilnico, prodam. Golež, Začret 56, Škofja
AKUSTIČNI APARATI-GLASBILA
BTV setronic in videorekorder Samsung, ugodno prodam. Tel. 063/25-473, popoldan po 17. uri ŽELEZNIK in lubas harmoniko, prodam. Tel. 772-376 NOVE avto zvočnike pioneer, 60 w in zvočnike gorenje 2 x 70 w, ugodno prodam. Inf. na tel. 713-450
KOSILNICO BCS, prodam. Oset, Črnolica, Šentjur pri Celju ŽAGO venecianko, ugodno prodam. Jože Pevec, Slatina 10, Ponikva
STRIŽNO vrtno kosilnico batuje, prodam. Inf. na tel.: 773-150 OBRAČALNIK skoraj nov za traktor torno vinkovič 18, 21, 22 ugodno prodam. Franc Pihler, Klanc 24, Dobrna
TRAKTOR IMT 539, 450 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: 772-143 IMT 533 - 1390 ur in obračalnik za BCS, vse ohranjeno, prodam. Roman Kramar, Socka 18, Strmec pri Vojniku
TRAKTOR zetor 5245,300 del. ur, star 14 mesecev, ugodno prodam. Tel.: 736-395
NOV dvoredni pletilni stroj episal 210, prodam za 1.900 DEM ali menjam za manjše vozilo: tel.: 701-824 ŠROTAR za koruzo, prodam. Ivan Zagajšek, Šentjanž 24 a ROLOMAT, napravo za zalivanje kmetijskih površin, 150 m cevi, prodam. Tel.: 701-163, Goropevšek TV 420, prodam. Jože Krajnc, C. Kozjanskega odreda 130, Šentjur TRAKTOR zetor 7211, prodam. Slivo Lenko, Loke 1, Tabor NAKLADALNO prikolico SIP pionir 20, novo, prodam. Tel.: 701-951, zvečer
JUGO koral 55, star pet mesecev, prodam ali menjam za 126 P, starega do 3 leta in motor za traktor IMV 35 KS. Romana Kračun, Podgorje v 27, Frankolovo
ČISTROKRVNE nemške ovčarje brez rodovnika, odličnih staršev, stare sedem tednov in sladko otavo, prodam. Drago Jug, Ipavčeva 18, Šentjur Kupim
RABUENE gostilniške stole m mize ter senčnike (dežnike), kupim. Tel. 745-272.
PTT obveznice, odkupim. Inf. po tel. 35-761
KOSILNICO BCS 127, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na tel. 722-365
OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel. 711-065 od 7. od 14. ure, Brane
KVALITETNO seno in otavo ter komplet hidrofor 3 fazni, 4 stopenjska črpalka, prodam. Kroflič, Marija Dobje 25, Dramlje, tel. 746-196 SEMENSKI krompir, desire, lanski uvoz, prodam. Prislan, Poljče 2, Braslovče, tel. 726-103 NOVO telefonsko centralo 1/4 in novo spalnico Slavica, prodam. Tel. 772-213
MOTOR kawasaki, I. 77, dobro ohranjen kombinezon in čelado, prodam za 2000 DEM. Tel. 063/721-365
DRVA mešana, smrekov opaž, raztezno posodo in bide, prodam. Tel. 29-823
AVTOMOBILSKO prikolico in 300 kolov za vinograd, prodam. Mlakar, Suho 1, Dobje pri Planini gLADKO seno in otavo, prodam Ljubečna, Kocbekova c. 17, tel. 31 239
CIPRESE za živo mejo, prodam Tel. 721-071
DOBRO vpeljano trgovino, pro dam. Inf. na tel. 37-807 MESEC dni rabljen, prenosni, da Ijinski telefon - 70 km, prodam Tel. 26-880
SENO in otavo, 2 toni, prodam Silvo Rošer, Klanc 50, Dobrna VEČ sort trsnih sadik, laški ri zling, Jurko, šmarnico. Tel. (063)
OOC„OQO
TRAKTOR IMT 533 in volksvva-gen, prodam. Franc Iršič, Arclin 10, tel. 24-535
GARAŽO v Žalcu, ugodno prodam. Inf. na tel. 714-408 in 29-663 DOMAČE vino izabela, ugodno prodam. Inf. na tel. 721-025 od 13. do 15. ali od 19. do 21. ure
OTROŠKI voziček in hilti za »šte-manje« betona, prodam. Tel. 785-126, popoldan
MIŽE brunarice, prodam. Jože Borovšak, Kompole 48, štore SLADKO seno, prodam. Tel. 063/ 741-776
POSESTVO, gospodarsko posl., ETZ 250, dobro ohranjen, zastavo 750, prodam. Jože Lapornik, Pod vrbco 27, Šentjur VEČ ton sena in otave, prodam. Franc Dečman, Lipovec 2 pri Lju-
MATURANTSKO obleko št. 38, rdeče-črno, ugodno prodam. Tel. 28-944
ŽELEZNO cisterno 3000 I z goril-cem, prodam. Tel. 21-636 TRAKTOR steyer 18 s koso ter termoakumulacijsko peč, prodam. Franci Žagar, Orova vas 9, Polzela. Tel. 721-457
CISTERNO za gnojevko ca. 1700 I, prodam. Jože Suholežnik, C. ob Hudinji 1, Vojnik ali tel. 772-002 GARAŽO v Vrunčevi v Celju, prodam za 4000 DEM. Tel. 35-309 FORD escort 1.3 L, I. 82, uvožen 87, ugodno prodam. Za mercedes tip 123 prodam: komplet gumic bendiks, ležajev zadnjega kolesa in obrobe za zadnje blatnike. Tel. 742-484
GARAŽO ob Mariborski cesti (pri nebotničniku), prodam. Tel. 061/ 451-520
TOVORNJAK zastava 650, 5 t, v odličnem stanju in 60 m2 opaža, prodam. Tel. 063/39-161 ŽVICE grobance vseh vrst, za brajdo in vinograd ter rdeče vino in slivovo žganje, ugodno prodam. Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje, tel. 063/21-481
TELEFONSKO številko v Žalcu, prodam. Tel. 711-542
PRIKOLICO itas 10 T, nosilnost, 6,5 m dolga kasonarka za 3000 DEM, prodam. Vračun, Brecljevo ‘ Sr

POSESTI
V najem oddam 3 ha veliko PARCELO. Čimžer, Orehovlje 13, Kranj.
Prodam 1 ha GOZDA v Uden borštu in OVES. Jezerska c. 47, Primskovo.
Prodam zazidljivo PARCELO na Jezerskem. Tel. 47-034.
Prodam zaraščen bukov GOZD. P. št. 672, v izmeri 3443 m2 v Požen-ku, po 1,50 DEM. Tel. 061/647-434 ob sobotah in nedeljah, od 19. do 20. ure.
Prodam PARCELO za vikend 300 - 500 m2 ali menjam za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku.
Ugodno prodam starejšo HIŠO, z vrtom, na Jesenicah, na Murovi 9, tel. 81-638.
Mansardno HIŠO, starejšo, na parceli 870 m2 v bližini Kamnika, prodam. Cena po dogovoru. Orehovlje 27. Informacije zvečer, po 19. uri.
Prodam zazidljivo vikend PARCELO na Šentjurski gori pod KrVŠv-cem. Tel. 422-349.
Prodam HIŠO, 138 m2 centralna, telefon, na Golniku ali zamenjam za stanovanje, v Ljubljani. Tel. 061/ 487-053.
Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Besnici. Tel. 061/314-240 od 17. do 20. ure.
V okolici Kranja NAJAMEM staro HIŠO, do 5 let. Šifra: NUJNO.
Prodam TRAVNIK z GOZDOM, v Dupljah, 3.100 m2, primerno za vikend. Tel. 51-881.
NJIVO, dam v najem, za BIOPRE-HRANO. Sončno! Tel. 215-015.
STANOVANJA
Oddam 4-sobno opremljeno stanovanje v Kranju. Tel. 212-309 popoldan
Oddamo STANOVANJE v bližini Kranja. Tel. 46-030
Mlada družina išče STANOVANJE za več let, na relaciji Gorje -Kranj, lahko neopremljeno, možnost plačila do 5.000 SLT mesečno. Tel. 725-882
Menjam 2-sobno manjše STANOVANJE, za večje 2-sobno ali večsobno stnaovanje. Tel. 324-572
Lastniško STANOVANJE (2+2), na Planini L, zamenjam za 2-sobno oziroma dve manjši enoti. Tel. 323-916
3-sobno konfortno STANOVANJE zamenjam za dve manjši. Tel. 215-701, zvečer
MENJAM garsonjero, za večje 2-sobno ali 1-sobno STANOVANJE, v Kranju. Tel. 50-150 interna 269 v petek popoldan, v torek dopoldan, Rihterič
l
KAVA BAR Gepard Žiri sprejme v redno delovno razmerje, malo simpatično in vestno dekle za STREŽBO. Tel. 43-402.
Iščem SIMPATIČNO dekle za delo za v dnevnem baru na Bledu. Zaželjen osebni prevoz. Tel. 50-172.
ZAPOSLIMO KV MIZARJA in honorarnega DELAVCA. Tel. 241-642.
ŠOFER C, B, E, išče zaposlitev, honorarno ali redno. Tel. 325-919
ŽIVALI
Prodam PRAŠIČKE za rejo in PRAŠIČE za zakol. Stanovnik, tel. 65-546.
Prodam TELETA za zakol. Šink, Sp. Besnica 145. tel. 403-081.
Zelo poceni oddam psa VOLČJAKA z rodovnikom, starega 9 mesecev. Tel. 41-802.
KUPIM teden dni starega BIKCA. Tel. 66-901.
Kupim BIKCA simentalca, težkega do 120 kg. Tel. 79-457.
PURANE za nadaljno rejo, prodamo na naslovu: Grčar, Reteče 66, Šk. Loka. Tel. 061/331-224 zvečer.
Prodam bele PIŠČANCE Brojier-je, stare 4 tedne, za nadaljno rejo. Strahinj 64.
KUPIM
KUPIM 3 do 5 komadov lesenih STROŽNIKOV! Tel. 47-149 Kupim 126 P, dobro ohranjen, cena do 1.500 DEM in prodam šivalni STROJ Singer, star 58 let, za 200 DEM. Horvat, šempeterska 14, Kranj
Kupim KRAVO simentalko, visoko brejo in teden dni starega TELIČKA simentalca. Tel. 802-726 Kupim 700 komadov strešne OPEKE Trajanka ali Novoteks. Tel. 43-586 popoldan Kupim borove HLODE. Tel. 43-007
Kupim PERLIT, za izolacijo fasade. Tel. 620-670
16 B, Šmarje SEMENSKI krompir, zgodnji, vesna, prodam. Tel. 772-355 LADIJSKI pod smreka, navadne iverice II. klase in gliser elan GT 402, komplet, ugodno prodam. Franc Pilih, V. Vlahoviča 65, Velenje
HLEVSKI gnoj, trsne žvice in malinove sadike, prodam. Tel. 771-034 ZIDNA frizerska sušilnika, 2, deset mesecev star jugo koral 45, ekscentrično 25 tonsko »štanco«, licenca simens, ugodno prodam ter tapeciram in belim prostorom. Tel. 856-494, po 15. uri SEMPERIT gume, 6 kom. 825 x 20, malo rabljen, komplet s platišči, po 100 DEM v prot. SLT in biljard na osem lukenj, prodam. Vračun, Brecljevo 16 b, Šmarje SEMENSKI in jedilni krompir de-zire, prodam. Tel. 38-874 ali 741-869
DIATONIČNO harmoniko Kapš BE, ES, AS, skoraj novo in jugo 60, I. 90, prodam. Tel. 741-958 OVČJE kože, suhe in gnoj, ugodno prodam. Durič, Bukovžlak 11, Teharje
KOSILNICO BCS, nizko, 110, odlično ohranjeno, 10 pujskov in sladko seno, prodam. Silvo Peček, Za-vrše 21, Grobelno, tel. 744-285 TRAKTOR same, kosilnico BCS, nakladalko sena, traktorsko prikolico, movzni stroj, strešno opeko, pletilni stroj in traktorski obračalnik, prodam. Inf. na tel. 39-051, po 18. uri
500 I jabolčnika, ugodno prodam. Volavšek, Gorica pri Slivnici 14, popoldan
DVE KOLESI poni prodam. Tel. 29-663
STANOVANJSKA OPREMA
Prodam enodelno garderobno OMARO. Tel. 620-306 Prodam po ugodni ceni opremo za 3-sobno stanovanje. Tel. 64-584 po 15. uri
Poceni prodam DNEVNO sobo. Tel. 327-820
Ugodno prodam KUHINJO Marles Dalija, tel. 725-222 Prodam povsem novo pisalno MIZO, Stol Kamnik, dolžine 117 cm s predali, 30% ceneje. Tel. 41-103 Prodam kotno sedežno GARNITURO. Dražgoše 12, Železniki
ZAPOSLITEV
Želim KELNARITI v hribih. Šifra: PLANINKA.
Kovinska galanterija Križaj, zaposli izkušenega TIG VARILCA, za najzahtevnejša dela. Tel. 801-346 Moste 11/k, Žirovnica.
Dva samostojna pohištvena mizarja dobita delo takoj! Ostalo po dogovoru. Mizarstvo Dobropolje, 64243 Brezje, tel. 79-839.
Nudim honorarno ZAPOSLITEV. Tel. 631-038, po 15. uri.
Zaposlim ŠOFERJA B kategorije, R4 in KV KUHARJA. Tel. 241-829.
Honorarno zaposlimo več ŠIVILJ, za šivanje mehkih igrač. Tel. 76-
913
Moškega ali žensko, takoj honorarno zaposlim v VRTNARIJI, ki je med Kranjem in Ljubljano. Tel. 061/ 824-186 zvečer.
Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo zelišč. Tel. 213-236.
Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in DELAVCA. Delavnica - Lahovče 31. Tel. 41-098.
Za področje Gorenjske iščemo samostojne zastopnike za prodajo ameriškega aparata. Zahteva se najmanj V. stopnja izobrazbe in lasten prevoz. Prednost pri izbiri imajo kandidati brez zaposlitve. Prijave pošljite na naslov: EKOFORT d. o. o., Ljubljana, Stegne 19.
Iščem redno ali honorarno ZAPOSLITEV V TRGOVINI. Naslov v oglasnem oddelku.
Za čiščenje, zaposlim več mladih fantov. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov. Čistilni servis PROSEN, 64000 Kranj, C. na Klanec 27.
RAZNO
Prodam SMETNJAK. Tel. 421-486 Prodam Chicco zložljiv športni VOZIČEK, termoakumulacijsko PEČ, 2 KW, francosko POSTELJO, dvojno vzmetenje. Tel. 061/504-555 Prodam diatonično HARMONIKO gis, cis, fis, ha in CIRKULAR motor 3 kw. Fister, Cegelnica 52, Naklo Prodam SPALNICO in termoakumulacijsko PEČ. Tel. 66-214 Prodam 330 kg težkega BIKA,
1 leto staro ovco in motor, trocikel BMW Esseta, Dvorje 44 Ugodno prodam meso bika, domača krma. Tel. 64-100 Prodam poslikane SKRINJE in novo PEČ Emo Celje za centralno kurjavo. 25% ceneje. Tel. 213-145 Prodam suhe hrastove DESKE debeline 6 in 4 cm, SENO in OTAVO. Tel. 725-172 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ, super Slavica in 60 literski KOTEL, za kuhanje žganja. Dobnikar, Tomšičeva 13, Kranj
Prodam javorjeva DRVA, polsuha, ter LTH SKRINJO, obnovljeno, dvižna GARAŽNA VRATA. Tel. 43-452
Prodam 2 m2 češnjevih PLOHOV in 4 m3 brezovih DRV. Tel. 061/611-550
Prodam GOLFA L, letnik 1977, poltovorni KOMBI VW, letnik 1972 in termoakumulacijsko PEČ 4 kW. Tel. 723-011 od 19. do 20. ure Prodam otroško POSTELJICO z jugijem in poročno OBLEKO modre barve, št. 40, tel. 310-557 popoldan
Prodam SMUČI in leseno kotno GRT. Tel. 82-217 ■
Prodam 2 m3 bele MIVKE in KLJUKO za Z 101. Tel. 328-291 AKUMULATOR z dveletno garancijo, primer 12 V - 40 Ah, 2.300 SLT, 12 V 50 Ah, 3.540 SLT, 12 V 75, 3.950 SLT, nudi Agroizbiro - Člrče. Tel. 324-802
Kupim ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ - stolpasti (kantirka). Tel. 064/691-117 četrtek - nedelja od 13. do 23. ure
Prodam TRAKTOR Fiat 300, 1.200 obratovalnih ur. Tel. 241-038 Prodam rotacijsko KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič, 30 KM. tel. 57-692
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Iberdek, v odličnem stanju, tel. 49-486
Prodam poceni malo rabljeno kombinirano PEČ Stadler, 35.000 Kcal/h. Tel. 216-977 Prodam KOSILNICO BCS 602, letnik 1986. Tel. 76-532 Prodam TRAKTOR IMT 539. tel. 632-145
Prodam rabljen PRALNI STROJ, ŠTEDILNIK kupperbusch, ŠTEDILNIK 2 plin in otroško pony KOLO. Tel. 725-556
OVERLOCK PFAFF, nov, z garancijo, prodam. Tel. 215-650 Prodam ŠROTAR malo rabljen. Fajfar, Čirče 18, Kranj, tel. 329-026 Prodam barvni TV, licenca Philips, tel. 631-784
Prodam AVTOZVOČNIKE JVC, 45 W ali zamenjam za manjše. Tel. 323-916
Prodam čisto nov še zapakiran barvni TELEVIZOR s teletekstom. Tel. 061/612-248
NOVfiSOBA
_________
Prodam gradbeno DVIGALO in električno gradbeno OMARICO. Tel. 723-140 zvečer.
Ugodno, prodam lesno obdelovalni STROJ MIO Standard, s petimi kombinacijami. Tel. 83-956 Prodam malo rabljeno PEČ za etažno centralno ogrevanje EMO termoblok 12. Tel. 421-245.
Prodam SENO. Tel. 622-418. Nujno potrebujem posojilo 10.000 DEM, za leto dni. Nudim 100 odstotne obresti in garancijo. Šifra: GORENJSKA.
Ugodna prodaja PREMOGA. Tel. 064/73-494, po 16. uri, Goričnik Anton, Studenčice 15/a, Lesce.
Prodam hlevski GNOJ. Tel. 633-465.
Prodam stanovanjsko PRAVICO. Stanovanje je na Planini. Tel. 217-452.
Jadralno PADALO, prodam. Tel. 83-841, po 14. uri.
Prodam bukova in mešana DRVA. Tel. 421-345.
DRVA, suha, mešana, ugodno prodam. Tel. 215-015.
Prodam SADIKE VRTNIC Čajev-ke, mnogocvetne in mini. Tel. 46-397. Golnik 107.
Prodam krmilni KROMPIR desi-ree in semenski JEČMEN. Čarman, Žerjavka 4, Kranj.
Prodam semenski KROMPIR rezi, pentland, jedilni krompir desire in KROMPIR za krmo. Pavlin Tone, Grogova 6, Naklo.
Ugodno prodam semenski KROMPIR pentland in desire, vse lanski uvoz elite. Tel. 47-604.
Prodam semenski KROMPIR jer-la, desiree in belomesnati pentland sguire, lanski uvoz elite in domačo sorto tone. Kozina, Okroglo 15 Naklo.
Prodam semenski KROMPIR desiree. Trata 1, Cerklje.
Prodam TERVOL in BOBROVEC. Tel. 214-682
Prodam dva RADIATORJA Jugo-term s termostatnim ventilom 900x400 in 400 x 500. Tel. 66-178 Prodam ali zamenjam smrekove in borove DESKE. Tel. 57-872, zvečer
Prodam rabljeno OPEKO špičak, za streho. Tel. 241-184 Nova dvodelna vezana OKNA,
6 komadov, 140x180 cm, Jelovica, prodam. Tel. 48-524, popoldan Prodam smrekove PLOHE, debeline 1 col. Zg. Bela 27, Preddvor Prodam SPIROVCE za ostrešje. Tel. 401-172
Prodam železne PALICE ČBR premer 12 mm' dolžina 6 m. Tel. 59-105
Prodam mešalno PIPO, za kuhinjo - dve cevi Tip Friderich Grohe EURODIKSC 33891. Tel. 329-788 Prodam smrekove PLOHE, debeline 5 in 8 cm. Tel. 64-032 Prodam pleteno aluminijevo, novo, MREŽO za ograjo, dolžine 150 m, visoko 120 cm, 20 odstotkov ceneje kot v trgovini. Tel. 73-942
HlMIMIM
SPOZNATI želim vdovca starega do 60 let, s hišo, nealkoholika, ne-ločenega, nekadilca, mirne narave, iz okolice Bleda. Šifra: SREČNI MAJ.
VESTNIK
POSEST
V	KOPŠARVCIH prodam stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, vinograd in sadovnjak. Parcela meri 43 arov. Cena 40.000 DEM. Tel. 24-556, od 8. do 9. ure.
GOZD, 85 arov, na Vaneči (akacija, bukev, 80 borov), prodam. Tel. 45-373.
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za obrt, z dodatnim zemljiščem za gradnjo, v Trnju št. 35 a, ugodno prodam. LEND. Lendava, d. t>. o., Mohorjeva 2, tel. 75-427, popoldne.
GRADBENO PARCLEO, 8 arov, možna nadomestna gradnja, prodam. Helena Ritlop, Črenšovci, tel. 70-798.
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, 40 m2, v Gornji Radgoni, prodam. Tel. 61-077.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Lendavi najamem. Tel. 75-201, int. 435.
VINOGRAD, 620 trsov na brajdah, klet in vso opremo prodam. Tel. 70-372, od 19. do 19.30.
V	LENDAVI prodamo 17 arov vinograda s starejšo kletjo.
Tel. 21-713.
VINOGRAD Z GOZDOM, skupaj 30 arov, v Banfiju, p. Štrigova, prodam. Jože Špiclin, Gornja Bistrica 69, p. črenšovci.
POSLOVNI PROSTOR, 70 m2, za kakršnokoli dejavnost ob glavni cveti M. Sobota-Černelavci, dam v najem. Tel. 31-328.
TRAVNIK, 65 arov, dam v najem. Nedellca 145 a.
NASAD LEŠNIKOV, 1,7 ha, prodam. Tel. 40-099, zvečer, Trajbar.
OPREMUENO SOBO DAMO V NAJEM. Razlagova 3, M. Sobota.
DELO
DEKLE ZA DELO V GOSTILNI za nedoločen čas zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Maučec, Gančani 80a.
VARSTVO ZA OTROKA na domu iščem. Noršinci pri Ljutomeru 3a, tel.
TAKOJ ZAPOSLIMO KV ALI PRIUČENO NATAKARICO. Tel. 42-103.
APFEL WIRT AUSTRIJA išče za sezono 92, kuharja, kuahrico, natakarje, natakarice, kuhinjske pomočnice. Pogoj izobrazba in znanje nemškega jezika.
TAKOJ sprejmem natakarico, kuhinjsko pomočnico in čistilke - pogoj znanje nemškega jezika. Tel. 9943-031-76-201.
IŠČEM ŽENSKO, ki bi bila pripravljena živeti - gospodinjiti starejši ženski na območju Križevec pri Ljutomeru. Tel. 81-054, popoldne.
NUJNO IŠČEM ŽENSKO, ki bi bila pripravljena v Lemerju gospodinjiti mojim staršem in oskrbovati mamo, prizadeto po kapi. Hrana in stanovanje zastonj, drugo po dogovoru. Pokličite na številko 81-670, oz. ob delavnikih do 14. ure.
ŽIVALI
VEČ PLEMENSKIH BREJIH SVINJ prodam. Tel. 69-091.
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Mala Polana 121.
TELICO, 3 mesece brejo, kontrola A, prodam. Franc Mlinarič, Ob Črncu 14, Odranci, tel. 70-510.
POLOVICO 180 KG SVINJE prodam. Sever, Bodnci 156.
KRAVO, brejo 8 mesecev in JUGO 45, prevoženih 80.000 km, prodam za 2.000 DEM. Franc Bagaroš, Tropovci, Kolesarska 75.
RAZNO
KROŽNE BRANE, 24 diskov, ugodno prodam. Kuhar, Nemčavci 25.
PREDSETVENIK, širine 2,20 in nove zobe za predsetvenik prodam. Tel. 87-502.
MIKSER ZA KORUZO, voz z gumijastimi kolesi, dvoredni sadilnik za koruzo, slamoreznico in puhal-nik, prodam. Ludvik Jančarič, Noršinci 22, tel. 48-364.
TRAKTOR DEUTZ, 45 KS, nov, pluge, brane, nove, prodam. Mirko Bagari, Lendavska 7, Rakičan.
KOMBAJN ZMAJ 141 z adapter-jem, prodam. Hari, Sodišinci 27.
SATELITSKO ANTENO, novo, 125 cm, prodam. Tel. 49-077.
BELO, MEŠANO VINO, renski rizling, muškat in semling, za 65 SLT, prodam. Tel. 43-113.
SATELITSKE ANTENE, komplet, z montažo in priborom Technisat.
ŽENSKO KOLO poceni prodam. Tel. 82-367.
Semenski krompir (dezire) prodam. Zadravec, Turnišče, Partizanska 3.
HIŠO V MURSKi SOBOTI, dvosobno stanovanje in cvrtnik za pomfrit, prodam. Tel. 22-296.
PRIKOLICO za živino, prodam. Gančani 196.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, nov moped pony ekspres, ugodno prodam. Cigut, Arhitekta Novaka 19, M. Sobota.
SENO V BALAH prodam. Bakovci, Panonska 37.
ŽENSKO KOLO, novo, 5 prestav, Rog, in moško kolo, rabljeno, ugodno prodam. Tel. 21-964.
CB-RADIJSKO POSTAJO ugodno prodam. Tel. 21-964.
POZORI Zelo ugodno prodam štiridelni regal. Pokličite vsak dan popoldne po telefonu 62-699.
ŽAGO GATER, venecijanko, na en list, prodam. Tel. 53-071 ali Vi-donci 67.
POHIŠTVO ZA SPALNICO in poročno obleko št. 42, prodam. Zezna 15, Rakičan.
NOV ŠTEDILNIK, levi, na trga goriva in kuhinjsko kredenco, prodam. Banfi, Miklošičeva 19.
SVINJSKO MAST, žganje - slivovko, stoječ les za ostrešje hiše, klavrisko harmoniko Royal Stan-dart in traktorsko čelno dvigalo, prodam. Tel. 48-563.
ŠTEDILNIK za etažno centralno gretje tirolija prodam. Tel. 21-502 ali 41-545.
BELO REPO prodam. Lipa 50.
KROMPIR ZA SAJENJE, več vrst, prodam. Cena po dogovoru. Tropovci, Križna 13.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, malo rabljen, ugodno prodam. Avgust Perdigal, Dokležovje 169, tel. 21-174, dopoldne.
DVE NOVI PRIKOLICI ZA AVTO prodam. Tel. 60-590, po 19. uri.
PIANINO PETROV, star 10 let, prodam za 3.500 DEM, uglašen februarja 1922. Tel. 42-198, do 15. ure.
VINO, belo, domače, 300 I, prodam. Mladinska 23, M. Sobota, tel. 23-493.
SENO, otavo in vino portuziger, prodam. Sebeborci 51 b.
SADIKE VRTNIC VSEH VRST po zelo ugodni ceni prodajamo. Alojz Kurbus, Mele 22, Vrtnarija Korbus, G. Radgona in cvetličarna Radenci.
VČEJO KOLIČINO SENA IN SLAME prodam. Kupšinci 29.
POMIVALNO KORITO, štedilnik, jedilni servis, češki porcelan, prodam. Tel. 65-405.
SVINJSKI GNOJ prodam. Marija Flisar, Bakovci, Prečna 8.

068
VINOGRAD na Riglu prodam . Tel. 65-426.
VINOGRAD v Ivanušah nad Kostanjevico prodam. Divjak, Dol Prekopa 19 a, tel. 0608/60-261.
V BREŽICAH ugodno prodam večjo, nedokončano stanovanjsko hišo z lokalom za gostinstvo. Tel. 0608/67-006, po 16. uri.
VIKEND HIŠO z vinogradom, voda, elektrika, v bližini Sevnice na Dolenjskem, prodam ali zamenjam za starejšo hišo v okolici Celja, za 30.000 DEM. Tel. 063/851-169.
PRODAM ali dam v najem bivalno zidanico na sončni legi na Trški gori. Asfalt, elektrika. Tel. 068/28-250 v nedeljo popoldne.
GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo prodam. Tel. 25-346.
UGODO prodam gozd v Strašnem jarku pri Kostanjevici, v izmeri 3,25 ha. Tel. 068/65-539.
TAKOJ prodam dve parceli, skupaj ali posamezno, primerno za vinograd ali sadovnjak, pri Velikem Trnu. Tel. 068/21-747, zvečer.
NJIVO v Rožeku pri Obrhu, k. o. Podturen, prodam. Informacije na tel. 84-729.
PRODAM kmetijo (13 ha zemlje), s starejšim gospodarskim poslopjem, elektriko in vodo. Cena po dogovoru. Tel. 0608/43-471.
PRODAM travnik (36,5 a) v Stranjah ter smrekov gozd (44 a) na Hudenjah pri Škocjanu. Tel. 061/ 343-828.
GOZD na območju Šentjerneja ali Brusnic kupim. Tel. 068/22-282.
STAREJŠO HIŠO z dvema lokaloma v Mokronogu poceni prodam. Tel. 061/348-990.
NJIVO pod Trško goro na Bajno-fu prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
UGODNO PRODAM starejšo pritlično adaptirano hišo v starem centru Sevnice. Tel. 0608/82-300.
HIŠO, potrebno adaptacije, v bližini Mirne Peči, z vodo in elektriko, na parceli 700 m2, ugodno prodam. Tel. 061/343-309, od 9. do 19. ure.
UGODNO PRODAM opremljen vikend z vinogradom, oddaljen 6 km Iz Trebnjega. Asfalt do vikenda. Tel. 068/45-353.
UGODNO PRODAM majhno staro kmetijo na Oklukovi gori, v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom. Tel. 0608/61-556.
PARCELO za vikend ali hišo na Drganjih selih prodam. Tel. 84-803.
HIŠO v IV. gradbeni fazi, v bližini Šmarjete, prodam ali menjam za stanovanje z doplačilom. Naslov v oglasnem oddelku.
GOZD, TRAVNIKE IN OPUŠČEN VINOGRAD nad Petrovo vasjo (Strmec) ugodno prodam. Tel. 51-095.
VIKEND - ZIDANICO (60 m2), z vinogradom 3300 m2, star 10 let, v Radoviči nad Metliko, asfaltni pristop, prodam. Cena 2000 DEM. Inf. na tel. 068/27-642 ali 041/714-185, po 15. uri.
RAZNO
SENO (1000 kg) v Mrtvicah prodam. Tel. 0608/32-064.
5 NAKLADALK dobrega sena prodam. Boričevo tel. 27-710.
DVA TRAKTORJA, zetorja 52-11 in 62-11, prodam. Janez Agnič, De-sinec 8, Črnomelj, tel. 52-141.
TROSILEC hlevskega gnoja prodam. Tel. 068/78-152.
UGODNO PRODAM kiper prikolico, 4 t, znamke Tehnostroj, v zelo dobrem stanju. Franc Lušina, Bela Cerkev 13, Šmarješke Toplice.
IMT 560, star 10 let, prodam. Štefan Pungeršič, Dule 11, Bučka.
TRAKTOR IMT 539, prikolico 4,5, zgrabljalnik, plug, vse novo, prodam ali zamenjam za parcelo v bližini Novega mesta. Tel. 068/25-656.
MOTOKULTIVATOR Goldoni, 14 KS, diesel, s priključki, malo rabljen, prodam. Tel. 21-506.
TRAKTOR IMT 533 prodam. Tel. 068/50-047.
TRAKTOR ZETOR 5718 in zetor 5211, nov, prodam. Stane Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič.
TRAKTOR IMT 539, prevoženih 400 delovnih ur, ter zadnje traktorske gume, nove 12. 4. 28. prodam. Gorenc, Koglo 13, Šmarjeta.
TRAKTOR IMT 560, letnik 1986 ali IMT 539, letnik 1990, Iprodam. Tel. 52-910.
TRAKTORSKI nakladalec Riko prodam. Tel. 061/482-576.
primorske
novice
POSEST
POSLOVNI prostor, 25 m2, v Kare 8, Nova Gorica, v pritličju prodam. Tel. 065/22-366, od 8. do 12. ure HIŠO v Grgarskih ravnah prodam. Tel. 065/24-775 HIŠO v Vipavi 28 prodamo. Inf. Zofija Marc, Ob beli 3, Vipava ali tel. 065/22-229
STAREJŠI PAR išče hišo do 120 m2 (lahko tudi stara) ali bungalov s pogledom na morje, za več let v najem. Predplačilo lahko do 1 leta. Tel. 066/72-557, po 18. uri ZAZIDALNO parcelo, ali hišo, v Ankaranu, kupim. tel. 066/52-313 ZAZIDALNO parecelo, z gradbenim dovoljenjem, na koprskem prodam ali zamenjam za ustrezno stanovanje v Ljubljani. Telo. 066/34-925 ali 061/376-099 DVOETAŽNO vrstno hišo, v Ankaranu, z garažo 110 m2, prodam. Tel. 066/51-597
KMETIJSKO zemljišče, 1760 m2 ca 2 km na Izolo, z lepim razgledom na morje, primerno za vikend, prodam za 40.000 DEM. Tel. 066/61-232, od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje
V KOBARIDU prodam njivo, 916 m2. Tel. 061/446-485 . SADOVNJAK - parcelo, 3200 m2, ‘lesen vikend, 15 m2 v Umagu, 800 ni od morja, prodam ali zamenjam za podobno na slovenski obali. Tel. 066/32-887, zvečer
UANOVANJA
STAREJŠE opremljeno stanovanje v Premančanu 13, oddam. Tel. 9939-49-8873372, Milutinovič ŠTIRISOBNO, veliko stanovanje, v Luciji, prodam. Tel. 066/765-992 MANJŠI prostor ali garsonjero, s kopalnico in telefonom, iščem, tel. 066/34-314
STANOVANJSKO pravico za štirisobno stanovanje zamenjam za manjše lastniško. Tel. 066/64-318 GARSONJERO, novejšo, v Izoli, 38 m2, prodam. Tel. 066/61-013, ponedeljek, sreeda, četrtek, od 15. do 16. ure
SOBO z 2 ležiščema, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. Tel. 066/62-041
MLAD PAR želi najeti garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali bližnji okolici. Tel. 066/24-805, od 16. do 19. ure SOBO s kopalnico najamem v Novi Gorici ali okolici za nedoločen čas. Plačilo v devizah. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: sam KOMFORTNO dvosobno opremljeno stanovanje s centralnim ogrevanjem in s telefonom v centru Nove Gorice oddam v najem najboljšemu ponudniku s predplačilom v DEM. Možnost kasnejšega odkupa. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: 1. april 1992
V	Novi Gorici oddam enosobno stanovanje. Informacije v soboto popoldne na Cankarjevi 17, stanov-naje 34, Nova Gorica
V	Novi Gorici ali bližnji okolici najamem manjše stanovanje do 300 DEM. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Predplačilo
RAZNO
IMAMO novo, lastno kvalitetno, konkurenčno proizvodnjo travet in preklad po naročilu v industrijski coni Kromberk, nudimo tudi popust. Tel. 065/23-361,7.-8.30 in po 20. uri, 065/25-971, po 20. uri BAKRENO pločevino v roli, pocinkane žlebove in odtočne cevi, ugodno prodam. Tel. 065/26-948 KAMEN za oblaganje hiš - za cokel, prodam. Tel. 066/74-539 od 16. ure dalje
IŠČEMO občasno pomoč v vrtnarstvu. Tel. 065/57-255 DEKLE za delo v bifeju za določen čas zaposlim. Tel. 065/26-237 IŠČEMO kuharico. Penzin Šterk, Most na Soči. Tel. 065/87-065 BAR OAZA Šempeter išče natakarico. Tel. 065/31-909 DELAVKO, s prakso sprejmem. Okrepčevalnica PARK Tržnica Koper. Oglasite se osebno IŠČEMO DEKLETA za prodajo spodnjega perila, nogavic, oblačil. Emilio Gobbo, poštno ležeče Izola IŠČEM popoldansko varstvo za otroka. Tel. 066/51-660 ŠIVILJA dobi stalno zaposlitev za šivanje serijskih izdelkov na naših strojih. Prednost imajo interesent-ke s področja Krasa. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek Koper pod šifro: delo na vašem domu DELO v prostem času, osebe od 25-45 let, zaželeni pari. Tel. 066/ 58-228, od 8. do 10. ure AEG RUŠILNI in vrtalni stroj, do o 42, prodam. Tel. 065/26-948
ŠTEDILNIK calorex 85R, kombiniran bojler (drva-elektrika) malo rabljen, traktorsko vitlo, 3,5 t in traktorsko prikolico, domače izdelave prodam. Tel. 065/49-458 SEMENSKI krompir desire, prva množitev, prodam Čena 30 SLT/kg. Hrvatič, Mala Pristava 20, Pivka, tel. 067/55-546
DRVA, s prevozom na dom prodam. Tel. 066/23-135 OREHOV hlod, za razrez v plohe, dolžine 1 m in premera 45 cm, prodam. Cena 7.500 SLT. Tel. 066/54-495
GARAŽNA vrata, dimenzije 2,60x1,90, s posebnim vhodom, 20% ceneje od novih prodam
- MESEC POPUSTOVI
POKLIČITE NASO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel.: (063)441-215ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
josESEnnoK
AX 11 TRE, letnik 12/88, rdeče barve, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 27-553 GOLF JXB 1.3 letnik 86, registriran do decembra 1992, rdeč v odličnem stanju prodam. Tel: (063/39-209 zvečer.
FIAT 850 Special in VVARTBURG, I. 1975, oba vozna, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418, od 19. do 20. ure
TALBOT TAGORA 2,2 GL, letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-417, od 18. od 19. ure Avtomobili
126 BIS, letnik 90, prevoženih
10.000	km, prodam, cena 4.500 DEM in TAM 4.500 Kiper, prodam ali menjam za traktor ali kmetijski stroj. Tel.: (063) 411-421
GOLF JXD, od letnika 1986 naprej, kupim. Tel.: (064) 621-120
OSTALO
VIDEOREKORDER Sharp 100 kanal, spomin za 1 mesec naprej, prodam, cena 600 DEM ali menjam za R4, 126 P, še registriran, možno doplačilo. Tel.: (063) 25-011, int. 20 BOLNIŠKO POSTELJO in invalidski voziček, star barvni tv, cena 3.000 SLT, prodam. Tel.: (063) 857-931 PARCELO ZA VIKEND oziroma vinograd, kuppefsbusch sobno peč in otroško kolo (za 6 let), prodam. Tel.: (063) 731-608, po 18. uri VARILNI TRASNFORMA-TOR, nov, 220 v, 160 A, prodam, cena 7.000 SLT. Tel.: (063) 31-781
PRIKOLICO z leseno hišico v Čateških toplicah oddam za 1 mesec dvema starejšima osebama. Tel.: (063) 856-603 ZIDANO GARAŽO oddam, možnost skladiščenja, odlična lokacija. Tel.: (063) 24-455 DVA PROSTORA V centru Rogaške Slatine oddam. Tel.: (063) 816-101 od 19. do 22. ure MOTORNO KOLO, skoraj novo motorno kolo Roki po ugodni ceni. Tel.: (063) 858-903 TRAKTOR TX 55 A, dvojni pogon in navadno traktorsko prikolico. Tel.: (064) 65-073 JEDILNI KOT z mizo in dvema stoloma (7.000 SLT) in tri leta star, dobro ohranjen hladilnik Gorenje (9.000 SLT). Tel.: (063) 27-312, po 18. uri VIKEND z vodo, elektriko in telefonom, 30 km iz Celja, prodam. Tel.: (063) 29-921, zvečer TORI CROSS MIXER 16 kanalni, bendžo, akustično kitaro, električno kitaro Fender in Delay Roland SDE-1000. Tel.: (063) 772-384
PRODAM PLETILNI STROJ
na kartice. Teki.: (0608) 33-491, od 18. do 20. ure ODDAM SOBO, takoj, je opremljena, ogrevana, možno kuhanje, s posebnim vhodom, v bližini Centra, zaposlenemu dekletu ali študentki, cena po dogovoru. Marta Gregorčič, Sp. Rudnik 01/24, 61108 Ljubljana
LADA, sprednje luči za novejše modele od 2104 do 2107 m niva, po 150 DEM/kom vSLT prodam. Telk.: (063) 29-517 AVTOMATIC A 3 N, prodam. Tel.: (063) 31-193, Kolar PIANINO, vzamem v najem. Tel.: (063) 21-435 ZAPOSLIM NATAKARICO pripravnico ali kvalificirano. Oddamo prostor za videoteko že vpeljano, Bistro Ex, Čuprij-ska ^ 3 c
JADRNICO KOLIBRI z vso
opremo in prikolico za 2.000 DEM. Tel.: 31-410 ŽEPNI RAČUNALNIK CASIO SF 4000, prodam za 100 DEM. Tel.: (063) 31-410 PARCELO 60 arov, travnik, sončna lega 1,5 km iz Rogaške Slatine, primerna za vikend, cena po dogovoru. Pismene ^ponudbe ali na telefon (063) 816-113
PREDNJE LUČI ZA Z-750, prodam, cena 1.500 SLT + ptt. Borut Kumar, Gonjače 1 c, 65211 Kojsko
STAREJKŠI VINOGRAD
s kletjo ali posamezne parcele v Dramljah, prodam. Šumer Franc, Proseniško 20, Šentjur pri Celju
JAKNO (za na motor) Daine-se, prodam. Cena 150 DEM. Tel.: (063) 35-859 VRTNO UTO 270 x 410 cm, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-673
NAJHITREJŠA METODA
učenja angleščine za srednje šole! 11 kaset, 4 učbeniki
-	v kovčku - vse novo, prodam, cena 2.500 SLT. Tel.: (063) 701- 636
HLADILNIK 170 I i smučarske hlače, prodam. Tel.: (063) 24-029
GARAŽO na Hudinji vzamem v najem, prodam spalnico, jedilno mizo + 6 stolov, kombiniran štedilnik (2 elektrika + 2 plin) ter balkonska vrata
-	vse rabljeno. Tel.: (063) 34-428
VIDEO IGRICE in šotor za 3 osebe, prodam za polovično ceno. Tel.: (063) 35-859 BIVALNI VIKEND (zidan in brunarica), elektrika in voda v hiši s 600 m gozdne jase, 17 km iz Celja zamenjam za stanovanje (v pritličju) Ponudbe na tel. 063/31-794, od 8. do 15. ure
MOTOR CAGIVA 125 FST, dobro ohranjen, ugodno prodam za 1500 DEM, tel.: (063) 33-132
DVOREDNI PLETILNI STROJ na kartice Toyota z dodatno opremo in mizo, zelo ugodno prodam. Kličite po 18. uri na tel.: (063) 25-445 ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO.
1.000	m2, prodam, Zadobrova c, Škofja vas, tel.: (063) 28-323 FOTOAPARATE: Canon AE1 (ohišje), Zenit avtomatik-K bajonet s 50 mm in 35-200 mm objektivoma, Vashica FRII s 55 mm objektivom in winderjem, filmski kameri 2-8 mm (Ouartz 2 M), super 8 m (Sankyo ES 66 XL), bliskavice, filmsko luč, prodam. Tel.: (061)313-137, od 19. do 20. ure - Janez MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-do-bim, sploh vse papirje povezane z bančništvom. Odstopite mi jih ali jih pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure BANKOVCE-SFRJ za 2,000.000, 200, 1.000.000, 100, 500.000, 50, 10, 1000, 500, 50, 100000, 50000, 20.000 din za 80, 80, 50, 50, 30, 30, 10, 200, 100, 30, 10, 5 ali 5 SLT kupim (letnice: 89, 90 in 91), ter kovanec kraljevine YU-50 din
-	kralj Aleksander-1932, glede na ohranjenost do 1.500 SLT. Resno na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 311-137
TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 2,5 t, 3x1,4 m, prodam. Tel.: (063) 721-639 GARSONJERO v Dobrni (28 m2) z balkonom, visoko pritličje, prodam, tel.: (063) 37-210 ŽELEZNA garažna vrata, motorni čoln Mistral, VW kombi, Adria prikolico in excentrič-no stiskalnico, prodam. Tel.: (0601) 41-505
NA OBISKU V EDINI ZASEBNI SLOVENSKI RADIJSKI POSTAJI V ITALIJI IN TUJINI
SLOVENSKI VALOVI BUTAJO
V Opčinah, nedaleč od Trsta, v Narodni ulici živi slovenska družina Mallan — oče Zoran, mati Majda in sin Mitja, hči Tatjana pa se je pred nekaj časa poročila. Njihova hiša se razlikuje od drugih po veliki radijski anteni na strehi. V njej dela prva in do sedaj edina zasebna slovenska radijska postaja na drugi strani meje.
Naslednje leto bodo zabeležili pomemben jubilej - 10 let radia, ki ne pozna mej.
V tem času so pridobili veliko zvestih poslušalcev v Italiji in v sosednjih slovenskih in* istrskih krajih, ker njihov glas brez kakršnihkoli motenj seže do Ljubljane in Umaga. Pridobili so jih z odličnim glasbenim programom in različnimi kontaktnimi oddajami. V njihovem studiu telefoni neprenehoma zvonijo.
Radio Opčine nima vratarja, posebnega telefonista, ne tajnice, ne direktorja. In dela nenehoma - podnevi in ponoči. Vhodna vrata se ves čas odpirajo in zapirajo. Iz okolice prihajajo mladi Slovenci, ker jim je radijska postaja drugi dom, v katerem se sestajajo, zamenjavajo novice in mnenja, dogovarjajo se, kaj bi pošiljali v eter, kako bi kaj izboljšali. Vsak po svoji želji lahko sodeluje v programu - če ima kaj zanimivega in aktualnega. Tam delajo prostovoljno. Nimajo velikih preiskušenj in avdicij, ne cenzure, vendar vse teče v pravem času. Mladi ljudje se zbirajo iz ljubezni do dela in slovenskega naroda.
Od igrače do resne radijske postaje
Največ zaslug za odpiranje radijske postaje ima najmlajši član družine, 22-letni Mitja Malalan. Vprašali smo ga, kako se je vse začelo. »Ko sem imel devet let, sem si kot igračo naredil radijski prejemnik in oddajalnik in sem se zabaval po hiši in okolici.
Tako se je rodila ideja o resni radijski postaji. Naši prijatelji, strokovnjaki za radijsko tehniko, so nam pomagali, da smo nabavili in postavili tri avtomatske oddajnike, kar nam je omogočilo oddajanje na treh frekvencah. Valovi so se širili po Istri in goriškem koncu vse do Ljubljane. V februarju 1983 smo postavili na noge edino privatno radijsko postajo slovenske manjšine v Italiji. Še vedno smo edina slovenska radijska postaja v tujini sploh,« je razložil Mitja.
Vaša radijska postaja obstaja že devet let. Kaj se je za ta čas spremenilo?
»V začetku smo bili brez denarja, imeli smo le nekaj plošč, vendar veliko volje do dela. Sedaj imamo pet oddajnikov, okrog osem tisoč plošč z raznovrstno glasbo za stare in mlade. Naši sodelavci pa še vedno delajo prostovoljno, vendar zelo spretno. Pred dvema letoma smo odprli še eno radijsko postajo - Peter Flovvers. To je predvsem komercialni radio z glasbo in reklamami, ki ga oddajamo 24 ur na dan in sicer za območje Trsta, kjer je zelo poslušan po trgovinah in lokalih. Sedaj je delo precej lažje, ker ga opravljamo z računalnikom. Sam skrbim za tehniko v studiu in snemam reklame, ki jih sami delamo v slovenščini. Ker se ukvarjam s prodajo plošč na drobno in debelo, lahko poceni nabavljam plošče najsodobnejših svetovih hitov. Isti dan, ko se neka plošča pojavi na tržišču, jo imam v svojem skladišču.«
Dr. Janez Drnovšek med pogovorom s poslušalci
Precej časa preživljaš v studiu. Kdaj in kako se zabavaš?
»Najraje letam z zmajem. Skupaj z očetom sva opravila tečaj v Ajdovščini in obema je to glavno razvedrilo«, je dejal Mitja in zbežal k svojemu delu.
Gospodinja ob mikrofonu
Glavni organizator, koordinator, duša in srce tega radia je Majda Malalan. Po poklicu
Zoran, Majda in Mitja v studiu
je gospodinja. V studiu je vsak dan od jutra do mraka, razen nedelje, ko počiva.
»Na začetku smo imeli zaradi oddajanja našega programa precej težav. V Italiji so mnogi doživeli šok, ko smo začeli in so se čudili, kako si Slovenci sploh upajo imeti zasebno radijsko postajo. Čeprav smo delali in še vedno delamo kot »nepolitični radio«, neodvisni od katerekoli stranke, so nam neofa-šisti grozili z bombo in hoteli sestreliti anteno. Tudi danes nas neki tožijo zaradi frekvenc, kot pravijo, motijo jih valovi - slovenski valovi še posebej škodijo. Na srečo naš sodelavec, odvetnik Bogdan Berdon iz Trsta, doslej uspešno, čeprav brezplačno brani na sodišču. Ljudje so se že navadili. Imamo tudi demokratične italijanske poslušalce, ki jim je naš program všeč,« pravi Majda.
Grožnje italijanskih neofa-šistov niso prestrašile marljivih delavcev radijske postaje. Nadaljevali so in vztrajali pri oddajanju svojega programa. Mladi, nadarjeni ljudje zmeraj prihajajo v »hišo odprtih vrat«, kot imenujejo dom Malalanovih. Devet let na stotine mladih sodelavcev je šlo mimo čez studio. Vsak med njimi skuša izboljšati in obogatiti program. Trenutno imajo na Radiu-Opčine okrog štirideset sodelavcev, od tega petnajst iz sosednjih
slovenskih krajev, ostali so iz Opčin ali bližjih vasi.
»Vsako jutro vodim kulturni program, obveščam someščane o aktualnih dogodkih in se pogovarjam s poslušalci. Iz bogate studijske diskoteke izbiram glasbo po željah poslušalcev. Sicer je »Glasba po željah« najbolj poslušana oddaja. Celoten program, ki ga oddajamo 24 ur na dan, je zelo raznovrsten in zanimiv. Popularne oddaje so še Športna sobota, Nedeljski jutranji val z nagradnimi igrami, oddaja o knjigah, horoskop in številne glasbene oddaje. Naša gosta sta tudi Samo Pahor, profesor zgodovine, in odvetnik Bogdan Berdon iz Trsta. Čeprav imata dosti obveznosti, vsako sredo prihajata v radijsko postajo. Gospod Berdon vodi oddajo Pogovor z odvetnikom, ki je zelo poslušana. Profesor Pahor, znan kot disident in neomajen borec za rabo slovenskega jezika v Italiji, vedno odkrije kaj novega iz zgodovine svojega naroda,« pravi Majda.
Majda nam je še povedala, da so v oddaji odvetnika Berdona sodelovali tudi znani slovenski politiki, športniki in umetniki, ki so odgovarjali na številna vprašanja radovednih poslušalcev. Tako je ob mikrofonu sedel zmeraj
V radiu je vse domače
Zoran Malalan, katerega predniki okrog petsto let živijo v teh krajih, je uspešen gradbeni podjetnik. V mladih letih je igral trombo, sedaj ima nenavaden hobi - letenje z zmajem. Čeprav je pred kratkim z letalom padel in se poškodoval, bo kmalu ponovno švignil v oblake.
V studiu Zoran skrbi za tehniko, popravlja okvare in pravi, da je fant za vse, celo sam peče kruh v hišni pečni-ci. Poleg tega izbira in snema glasbo, namenjeno starejšim poslušalcem.
»Sedaj je naše delo precej lažje, kajti imamo računalnike. Lahko rečem, da smo si vse priskrbeli sami, nihče nam ni pomagal. Imamo zveste poslušalce, ki nam redno pišejo in nas kličejo po telefonu. Naš radio je priljubljen, kajti tukaj je vse domače - kot da bi pisali ali telefonirali prijatelju. Kličejo nas iz Istre in vseh slovenskih krajih, kjer poslušajo naš program. Sodelujemo tudi s časopisom Trieste oggi, s katerim izmenjujemo športne vesti, saj naš radio veliko časa posveča športnim dogodkom. Ob Božiču smo za svoje poslušalce organizirali tradicionalno tombolo, zastonj smo razdelili 2.000 kartic, nagrade pa so dali trgovci s katerimi sodelujemo. Takoj po
rezervirani Janša, ki je, prej ko je odgovoril na zastavljeno vprašanje, dobro premislil. Pučnik in Hribarjeva sta bila na trnih, ker so bili poslušalci zelo kritični in sta se morala predvsem braniti. Oman in Pirnat sta bila bolj zbrana, a najbolj priljubljen gost je bil Drnovšek, ki je v vsakem trenutku dajal razumne odgovore. Kasneje se je v stanovanju ljubeznivih domačinov okrepil s hrano in pijačo. Tudi Mateja Svet je imela veliko dela v studiu, ker so se z njo hoteli pogovarjati številni poslušalci.
zaključku so naši fantje udeležencem nosili nagrade. Zgodilo se je, da je zadnjo nagrado dobil poslušalec Viktor iz Ljubljane in bil zelo presenečen, ko so mu jo domov prinesli ob štirih zjutraj, pripoveduje Zoran.
Družina Malalan in njihovi sodelavci so zelo ponosni na svoj radio, ker je pritegnil Slovence v tujini in jih povezal med seboj in z matično domovino.
Vukica Vlajič