Dr. Viktor Korošec NEKAJ PKAVNOZGODOVINSKIH PRIPOMB K DOSLEJ OBJAVLJENIM PISMOM MESTA MARI (ARCHIVES ROYALES DE MARI, I—IV)* I. Uvod Izkopavanja v številnih »tellih« Medrečja nam odkrivajo nova poglavja zgodovine Mezopotamije, ki že davno ni več istovetna samo z Babilonijo in Asiri jo. Za celo tisočletje pred prvo babilonsko državo, kakor je nastala za časa Hammurabi j eve dinastije, sega nazaj zgodo­ vina sumerskih držav. Po drugi strani nani, nove najdbe osvetljujejo- politično in pravno zgodovino tudi na ozemlju, ki se nahaja med Babilonijo in Asirijo. Vzhodno od Tigrisa so leta 1925 pri Kerkuku odkrili bogato zbirko klinopisnih plošč iz nekdanjih mest Arrapila in * KRATICE AO = Der Alte Orient, Leipzig. ARM, I—IV = Archives royales de Mari, I—II, 1950, III—IV, 1951, Paris. Deimel, AŠG = Anton Deimel, Akkadisch-sumerisches Glossar, Rom 1937. Deutsch HWB = Friedrich Deutsch, Assyrisches Handwörterbuch, Leip- zig 1896. E A = J. A. Knudtzon, Die El-Amarna-Tafeln (= VAB II), Leipzig 1907 do 1915. LSS = Leipziger semitistische Studien, Leipzig. Meißner, Babylonien = Bruno Meißner, Babylonien und Assyrien, I, 1920, II, 1925, Heidelberg. MV(Ae)G = Mitteilungen der Vorderasiatisch (-Ägyptisch) en Gesellschaft, Leipzig. Parrot, Man = A. Parrot, Mari — une ville perdue, Paris 1945. RA = Revue d'Assyriologie et d'Archéologie Orientale, Paris. RLA = Reallexikon der Assyriologie, herausgegeben von Erich Ebeling und Bruno Meißner, I, 1932; II, 1938, Berlin-Leipzig. v. Soden, Orientalia = Wolfram von Soden, Zu den politischen Korrespon­ denzen des Archivs von Mari, Orientalia, N. S. 21, str. 75—86. Symbolae Koschaker = Symbolae ad Iura Orientis Antiqui pertinentes Paulo Koschaker dedicatae, Leiden 1939. Symbolae Hrozny, I—V = Symbolae ad Studia Orientis pertinentes Frederico Hrozny dedicatae, I—V, Praha 1949—1950. SZ = Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, romanistische Ab­ teilung, Weimar. VAB, I—VI = Vorderasiatische Bibliothek, I—VI, Leipzig. ZZR XXIII = Zbornik znanstvenih razprav, XXIII. letnik, Ljubljana 1950. 30 Nuzi.1 Ze leta 1920 so pa takratne okupacijske britanske čete naletele ob srednjem toku Evfrata v kraju Sâlihîjah na razvaline stare nasel­ bine Dura-Europos. Ustanovil jo je Seleukos L, general in naslednik Aleksandra Velikega, in jo je imenoval po svojem rojstnem kraju Europos, medtem ko je bilo domače ime zanjo Dura. Kot vojaška postojanka je pozneje večkrat menjala svoje gospodarje (država Paknira, Rimljani za časa Septimija Severa, nato zopet Palmira), dokler je prebivalstvo ni sredi četrtega stoletja opustilo in se preselilo drugam. Med 11 grškimi pergamenti, najdenimi v njenih razvali­ nah, za katerih raziskovanje imata največ zaslug Franc C u m o n t in Mih. Rostovcev, je pravniku posebno dragocen odlomek zakona o intestatnem dedovanju v grškem jeziku.3 Komaj 50 km jugovzhodno od starega mesta Dura-Europos se y bližini sedanje sirijske mejne postaje Abu Kenia! nahaja Tell Hariri. Tu je v letih 1933—1938 francoska znanstvena ekspedicija, ki jo je vodil André Parrot, izkopala razvaline mesta Mari in v njem našla državni arhiv. S tem je omogočila spoznavanje zgodovine zadnjih desetletij države, ki je po mnogih stoletjih svojega obstoja v Hammu­ rabi je vem času izgubila svojo samostojnost in izginila iz zgodovine.* Za lažje razumevanje nadaljnjih izvajanj je potrebno, da si sku­ šamo vsaj v najbolj splošnih potezah očrtati zunanji okvir, v katerega moremo uvrstiti doslej objavljene listine iz državnega arhiva mesta Mari. Mari se je za svoj pomen imel zahvaliti predvsem svoji legi ob veliki prometni cesti, ki je že v sumerski dobi šla mimo njega od Perzijskega zaliva proti zahodu. Iz istega razloga je bilo vaino tudi kakih 70 km severnoizahodno ležeče mesto Terqa (sedaj Teli Ašarah). Vrhunec svoje moči je država mesta Mari dosegla sredi drugega tisočletja, ko je bila pod 6 vladarji za 136 let vodilna med takratnimi sumerskimi državami. Stari Sumerci so bili namreč politično hudi partikularisti. Čeprav so bili stalno ogrožani od bojevitih gorjancev na vzhodu in od nomadskih rodov, ki so pritiskali nanje iz puščave na zahodu, so vendar Sumerci živeli razcepljeni na mnogoštevilne male države. Pod vlado patesi-ja. ali (v nekoliko večjih) lugal-a. so posamezna mesta (n. pr. Ur, Uruk, Kiš, Avan, Adab, Akšak, Lagaš, Umma) živela svoje samostojno politično življenje. Sčasoma so pod pritiskom razmer morali posameznim mestom pripoznavati nekako 1 Prim. Paul Kosc.haker, Neue keilschriftliche Rechtsurkunden aus der El-Amarna-Zeit (= Abhandlungen der phil.-hist. Klasse der Sächsischen Akademie d. Wiss., 39, 5), Leipzig 1928, str. 9 ss.; E. A. S p ei s er, New Kirkuk Documents relating to Family Laws (iz The Annual of the American Schools of Oriental Research, X, 1928—1929), uvod, str. 1 s. 2 Prim. P. Koschaker, Zu den griechischen Rechtsurkunden aus Dura in Mesopotamien, SZ, 46, 1926, str. 290 (tam je navedena tudi ostala literatura) ; Über einige griechische Rechtsurkunden aus den östlichen Randgebieten des Hellenismus (= Abh. der phil.-hist. Klasse d. Sachs. Akad. d. Wiss., 42, 1), Leipzig 1931, str. 1 s., 2 ss. 3 Prim. Zapiske v Zgodovinskem časopisu, V, 1951, str. 156 ss.; tam je na­ vedena vsa dotlej mi dosegljiva literatura. Po novejših vesteh je A. Parrot v zadnjem letu 1951/52 zopet začel z izkopavanji v Tell Hariri. 31 prednost. V tem smislu štejejo različne dinastije posameznih mest. Na kolikor toliko trdnih zgodovinskih tleh smo od prve dinastije iz Ura (današnji Muqajar) (Ur I) naprej, ki je vladaüa 171 let. H r ozn y postavlja njen začetek v 27. stoletje.4 Za njo pridejo5 — negotovo je, ali ne včasih tudi druga poleg druge — dinastije iz mest Avan, Kiš (II), Hamasi, Uruk (II), Ur (II), Adab, na kar sledi za 136 let mesto Mari. Nato preide prednostni položaj na mesta Kiš (III), Akšak im zopet na Kiš (IV). Tedaj se Lugalzaggisiju (2263—2239),e edinemu predstavniku tretje dinastije iz Uruka, posreči, da nasilno7 združi sumerske državice v enotno sumersko državo. Njo je že čez 25 let uničil Sargoxi8 (Šargani- šar-alim) L, ki je ustanovil prvo semitsko državo, ki se po prestolnici Akkadu imenuje akadijska. Obstajala je 181 let (2251—2078). Bila je tudi prva velika prednjeazijska teritorialna država, ki je segala od Suz na vzhodu do Libanona in Amanosa ter do srede Male Azije na zahodu. Sargon I. je uvedel stalno vojsko 4500 mož, o katerih pravi, »da so vsak dan pred njim jedli«; za upravljanje obširne države je poskrbel z vzgojo uradniškega naraščaja na svojem dvoru (»sinovi palače«).9 Kako važno je bilo takrat mesto Mari, priča dejstvo, da se posebej omenja, da je mesto zavzel Sargon I. in pozneje zopet njegov vnuk in tretji naslednik Naram-Sin.10 Ko so se pod vodstvom mesta Uruka (IV) vsaj za 30 let Sumerci zopet politično osamosvojili, so kmalu deloma nad njimi zagospodovali bojeviti Gutejci. Zopet so se pod vodstvom Uruka (V) Sumerci otresli tujega gospostva. Kmalu nato stopi znova v ospredje mesto Ur. Za 107 let nastane zadnja sumerska država, ki se navadno imenuje kot država tretje dinastije iz Ura (2028—1920). Izmed petih vladarjev, ki se imenujejo že »kralj Ura, kralj Šumerja * Bedrich H r o z n y, Histoire de l'Asie Antérieure, de l'Inde et de la Crète depuis les origines jusqu' au début du second millénaire, (Payot) Paris 1947, str. 98. — B. И. A B д и e B , Истории Древнего Востока, ОГИЗ 1948, str. 560, stavi dobo Uruka L, ki je bila neposredno pred Urom L, v čas okoli 3200. 5 Glej razpored, ki ga je objavil E. F. Weidner v Bruno Meißner, Babylonien und Assyrien, II (C.Winter), Heidelberg 1925, str. 439 ss.; prim, tudi A. Parrot, Mari — une ville perdue (Je sers), Paris 1945, str: 226. • Kronologija še ni ustaljena. Od tu naprej sledim, datiranju, kakor ga navaja E. F. Weidner v Archiv für Orientforschung, XV, 1945—1951, str. 98 ss. On sam opozarja, da je tudi glede njegovega datiranja potrebna previdnost. Priporoča, naj bi se pri datiranjih navajali obe sedanji skrajnosti, n. pr. za Hammurabija najbolj zgodaj 1792—1750, najbolj pozno 1704—1662. — Za prvo i^3 Hammurabijevo) babilonsko dinastijo prim, tudi kronološko tabelo, ki jo podajata G. R. Driver in John C. Miles, The Babylonian Laws, I, Oxford 1952, str. XXIV s. 7 O tem poroča napis Urukagine iz Lagaša, prvega zakonodajalca; prim. F. Thureau-Dangin, Die sumerischen und akkadischen Königsinschrif­ ten (=»VAB I), 1907, str. 56, plošča k. 8 Za zgodovinske podatke prim, Br. Meißner, Könige Babyloniens und Assyriens, Leipzig (Quelle^Meyer) 1926, str. 24 ss.; Louis D el a por te, La Mésopotamie: Les Civilisations babylonienne et assyrienne (v L'Evolution de l'Humanité I, 8), str. 18 ss. 9 M e i ß n e r , o. c, str. 34, 35. w Meißner, o.e., str. 28, 32; A. Parrot, Mari, str. 227. 32 in Akkada«,11 imajo zadnji trije akadijska imena, kar kaže, da vedno bolj 'pronica semitsko prebivalstvo med starejše sumersko. Mesto Mari je v tem času upravljal namestnik vladarja iz Ura.12 Ko so Elamci uničili (1920) zadnjo sumersko državo, je na njenem ozemlju nastalo več malih držav, ki so jim zavladali različni akadijski prvaki.13 Za sumersko.politično dediščino sta se najbolj potegovali državi, katerih prestolnici sta bili mesti Isin in Larsa. Medtem so se osamosvojile tudi druge manjše države, kakor Ešnuima, mesto vzhodno od Tigrisa, ki je postalo znano po nedavno najdenem akadijskem zakoniku in najbrž tudi mesto Mari, od koder je bil Išbi-Irra, prvi vladar v Isinu (1934 do 1902). Mesto Babilon pa je okoli leta 1806 napravil za svojo prestol­ nico neki Sumu-abum, vodja semitskih Amoritov, in je tako položil temelj za njegovo tisočletno zgodovino. Državo v Isinu je okoli leta 1709 osvojil Rim-Sin, vladar iz Larse. Zdelo se je, da bo končno Larsa naslednik nekdanje države mesta Ura. Toda Rim-Sina je Hammurabi (1704—1662) v 30. letu svoje vlade pre­ magal in je združil njegovo državo s svojo. V mestu Larsa je poslej imel babilonski vladar svojega namestnika. Ohranjen je znaten del njegove korespondence z dvema namestnikoma, ki sta zaporedoma tam rezidirala; prvi se imenuje Šamaš-hasir,14 drugi pa Sm-iddinam.15 V to dobo je uvrstiti doslej objavljeno klinopisno gradivo, izkopano v Teli Hariri-ju, starem mestu Mari. Od precej nad 20.000 ploščic je v prvih štirih zvezkih Archives royales de Mari (v naslednjem citirano kot I—IV)ie v transkripciji in prevodu vzporedno z avtografsko (klino­ pisno) izdajo17 objavljenih 452 pisem iz državne korespondence države Mari. V skoraj vseh pismih je namreč vladar ali naslovijenec ali pa odpošiljatelj pisma, le v nekaterih primerih so to drugi državni funkcionarji. V marijskem državnem arhivu doslej najdene klinopisne plošče zajemajo samo dobo zadnjih vladarjev te države. Da iz prejšnjih časo>v ni ohranjeno ničesar, si moremo razlagati z domnevo, da so arhivsko gradivo najbrž zelo pogosto in temeljito odbirali in uničevali.18 11 Prim. F. Thureau-Dangin, VAB, I, str. 186 ss., str. 186 c, v. 8 s.; d, 2, v. 1 s. in drugod. — Pri drugem vladarju te dinastije, ki se imenuje Šulgi (2010—1963), najdemo (1. c, str. 190 g) poleg sumerskih že tudi en akadijski napis. 12 A. Parrot, Mari, str. 235. 13 Prim. Meißner, o.e., str.43 ss. 14 F. Thureau-Dangin, La Correspondance de Hammurapi avec Šamaš-hasir, v RA, 21, 1924, str. 1—58. 15 A. U n g n a d , Babylonische Briefe aus der Zeit der Hammurapi-Dy- nastie (=VAB VI), Leipzig 1914, št. 2—58 (str. 2—53). 18 Archives royales de Mari, Paris (Imprimerie Nationale): I. Correspon­ dance de Šamši-Addu, par Georges D o s s i n , 1950; IL Lettres diverses, par Charles-F. Jean, 1950; III. Correspondance de Kibri-Dagan, gouverneur de Terqa, par J. R. Küpper, 1950; IV. Correspondance de Šamši-Addu, par G. Dos sin, 1951. 17 Textes Cunéiformes du Musée du Louvre, tomes XXII ss. 18 Starejši arhiv je bil najbrž sproti izločen in uničen. Prim. G. G o - o s e n s, Introduction à l'archivéconomie de lAsie antérieure, v RA, 46, 1952, str. 98—107, zlasti str. 101 ss. 5 33 Izmed zadnjih vladarjev države Mari se v pismu I, 3 omenja Jagid- Lim Trdi se, da je sklenil prijateljsko pogodbo z asirskim kraljem Ila-kabkabû-jem, toda jo je pozneje prekršil. Njegov sin in naslednik Jahdunlim je po navedbah v pismu I, 3 postal žrtev domače zarote.1» Nanj sta naslovljeni tudi pismi t, 1 in 2, v katerih ga vladar neke druge države prosi pomoči zoper Asirce, ki ga ogrožajo. O Jahdunlimu priča tudi njegov lastni napis na posebnem disku.20 Verjetno je, da so zarotniki, ki so umorili Jahdunlima, ravnali sporazumno z Asirci. Kajti po Jahdunlimovi smrti je bil vladar države Mari asirski kralj Šamši-Addu (t. j. ŠamŠi-Adad I.),21 ki pa je za evo- де|J namestnika v državi Mari postavil svojega mlajšega sina Jasmah- Adduja. Pri tem je oče budno nadziral sinove ukrepe; v 129 objavlje­ nih pismih22 ne varčuje z nauki, opomini in kritiko.23 Prav tako skuša starejši njegov sin Išme-Dagan z bratskimi nasveti vplivati na Jasmah- , Addujeve odločitve.24 Jasmah-Addujeva pisma, od katerih jih je 18 na­ slovljenih na očeta,25 troje pa na brata Išme-Dagana,26 jasno dokazu­ jejo, da je bil on v mestu Mari samo izvrševalec očetovih navodil in ukazov. Komu jre Jasmah-Addu pisal pisma II, 53—56, ni znano. Ver­ jetno je, da jih je pisal že Zimrilimu, od katerega je bil pozneje najbrž odvisen.27 Po Šamši-Adadovi smrti je njegov starejši sin Išme-Dagan zavladal v Asmji, Jasmah-Adduju pa je ostala država Mari.28 O tem priča pismo IV, 20, ki ga je Išme-Dagan pisal svojemu bratu po nastopu vlade. v Kak<>r nam objavljena pisma ničesar ne povedo o tem, kako je država Man prišla pod asirsko oblast, tako iz njih ničesar ne izvemo, kako je ta oblast nehala. Kot vladar države Mari se pojavlja naenkrat Jahdunlimov sin Zimrilim, medtem ko se med asirskim medvladjem 20 Ü 3' Ч'?-: Лп Prav njegovi služabniki (»sužnji«) so ga ubili.« 20 Prevedel ga je F. T h u r eau - D an g i n , RA, 33, 1936, str. 49—52; po­ natisnjen je pri A. Parrot, Mari, str. 229. . 21 Šamši-Adad I (ali Šamši-Addu) je drugič napravil Asirijo za velesilo, prim. K For r er, Assyrien, v RLA, I, str. 228 ss., zlasti str. 229 in 243 ss — Za njegove napise prim. E. Ebeling-B. Meißner-E. F. Weidner, Die Inschriften der altassyrischen" Könige, Leipzig (Quelle-Meyer) 1926, str 22—27 ~~ fx <™ГТвЈЈа datira: 1879-1847, sedaj pa Wei d n er, str. 100 (glej zg. °p-6li V^IH695' nJe&ovega sina Išme-Dagana pa: 1694—1655. ARM, L st. 4-107; ARM, II, št. 1-10; ARM. IV, 1-15; prim. C. H. G o r - ° nž,bamsi4dad,s Mllltory Texts from Mari (Symbolae Hrozny, III, str. 199 ss ) rnm. Zgodovinski časopis, V, 1951, str. 158 s 24 ARM, I, 121—139; II, 15-19; IV, 20-85 25 ARM, I, 108—120; II, 11; IV, 16—19 ™ ARM, IV, 86-88. A-J- ^Sa pisma\,nfve,dena v opombi 25, začenja Jasmah-Addu z besedami.- »Adda-ju povej: Tako (pravi) Jasmah-Addu, tvoj sin!« — Pisma, 53—56 se pa začenjajo: »Mojemu gospodu povej: Tako (pravi) Jasmah-Addu, tvoj služabnik (»suženj«)!« -V pismu II 53, 20 je omenjen Zimrilim, nikjer pa noben asirski vladar. Iz tega bi mogli sklepati, da je Jasmah-Addu morda še nekaj časa ostal na svojem položaju, in sicer odvisen od Zimrilima, potem ko je le-ta po Šamši- Addujevi smrti zasedel prestol. c+„i!28/Šmt;Daga?1?!1 VJV' 20 t0 P°trJuie: »Tvoj prestol je zares tvoj pre­ stol!« (v 13) ... »Dokler bova jaz in ti živela, boš ti vedno sedel na svoiem prestolu!« (v. 18—21). 34 njegovo ime nikoli ne omenja.29 Iz časa njegove vlade je ohranjena obsežna korespondenca, v kateri mu njegovi funkcionarji in njegovi vazali poročajo o različnih vojaških, zunanjih in notranjih političnih zadevah. Ohranjenih je tudi nekaj njegovih pisem.30 Med zunanje­ političnimi dokumenti so posebno zanimiva pisma, v katerih Zimrilimu poročajo njegovi odposlanci o svojih pogajanjih s Hammurabijem v Babilonu.31 O notranjem življenju drugega gospodarskega središča države Mari, mesta Terqa podaja precej podrobna poročila zlasti ko­ respondenca Zimrilimovega namestnika Kibri-Dagana,32 medtem ko so poročila drugih provincialnih namestnikov redkejša.33 V korespondenci iz časa Zimrilimove vlade se omenja Rim-Sin, vladar države mesta Larse, vendar marijski vladar nima z njim no­ benih direktnih stikov,34 Izmed drugih držav se zanima Zimrilimova diplomacija skoraj samo za Ešnunno*, od koder prihajajo tudi diplo- 29 Pač pa so Jahdunlimove hčere ostale v mestu Mari. Ker so medtem dorasle, naroča Samši-Addu sinu Jasmah-Adduju, naj jih pošlje v asirsko prestolnico, da se bodo tam učile glasbe (I, 64). 30 Zimrilimova korespondenca, kolikor je objavljena v ARM, II, obsega približno 98 pisem. Točno število je težko določiti, ker v nekaterih pismih uvod ni ohranjen, pri drugih je negotovo, ali je v pismu omenjeni »gospod« zares Zimrilim. — Malo je pisem, ki jih Zimrilim sam pošilja: dve Hammura- biju v Babilon (II, 67—68; tretje pismo je v RA, 42, 1948, str. 77 s pod začasno oznako B615 objavil Ch.-F. Jean) in eno, ki ga pošilja smu Kabia (II, 60). Eno pismo, naslovljeno na Kibri-Dagana, imamo v III, 66. — Zimrilimu pa pišejo- Hammurabi, vladar mesta Kurda (II, 78); marijski diplomatski agenti: lbâl-pî-El (II, 20—32), Ibâl-El (II, 33—38), Jarêm-Addu (II, 72—74), Là um (II, 76, skupno z Abum-Ekinom II, 77), dalje njegovi namestniki v pokrajinah mest: Kibri-Dagan v Terqi (II, 83—93, III, 1—64, 68—81, 83—84), Zakira-Hamum v Qattunânu (II, 79—82), Jaqqim-Addu v Sagaratimu (II, 101—107) m končno razni posamezniki. V nekaterih pismih se pisec imenuje Zimrilimovega sina. Pri tem gre v II, 57—59 za prave sinove, medtem ko se verjetno vsaj v nekaterih primerih (II, 61—64) kot sinove označujejo vazalni vladarji (n. pr. v II, 62) Halisûmu, kralj Ilansurà (prim. Ch.-F. Jean, Revue des Études Sémitiques et Babyloniaca, 1941, str. 91 [D o s s i n o v članek v Syria, 1939, 109 mi ni do­ stopen]), dalje mu pišejo brat (II, 65), sestra (II, 66), žena (»gospodarica de­ žele«, II, 117) in razne ženske (II, 112—116). Da pisma II, 78 ni poslal babilonski kralj Hammurabi, sklepamo že iz uvoda, v katerem imenuje Zimrilima svojega »gospoda«, sebe pa njegovega služabnika, »sužnja« (v. 1, 4, 9, 12, 14, 17, 42). Vrh tega govori avtor pisma II, 78 o tem, da gre v Qattunân, po drugi strani pa pripoveduje pismo II, 81, da je Hammurabi iz mesta Kurda prišel v Qattunân, pismo II, 82 pa o njegovem potovanju k Zimrilimu. — Prim. Ch.-F. Jean, RA, 35, str. 112 s. 31 Iz Zimrilimove korespondence je razvidno, da sta bila poleg babilon­ skega zakonodajalca Hammurabija še dva druga: Hammurabi, vladar mesta Halapa (=> Alep) v Severni Siriji (II, 68, 4) in Hammurabi, vladar mesta Kurda (II. 81, 8; H. 82, 7). Prim, o tem Ch.-F. Jean, »Hammurapi d'après les lettres inédites de Mari«, v RA, 35, str. 107—114. 32 ARM, II, 83—93; ARM, III, 1—64, 68—81, 83—84. — Na Kibri-Dagana so naslovljena pisma II, 94; III, 65; III, 66 (Zimrilim). — Prim, izčrpno razpravo J. R. Kupper, Un gouvernement provincial dans le royaume de Mari, v RA, 41, 1947, str. 149—183. 33 Prim, poročila Zakirâ-Hamûm-a, najbrž namestnika y Qattunânu (II, 79_82), Jaqqim-Addu ja, morda namestnika v mestu Sagaratim (H, 101—107). 34 II, 33, 5; II, 72, 17, 23. 3* 35 matski odposlanci v Mari, da bi se pogajali o miru,35 toda o kaki diplo­ matski korespondenci med vladarjema obeh držav ni nobenih poročil. Nobenih sledov tudi ni o direktnih stikih z Asirijo. Dva poslanca iz Kargamiša se omenjata, ko prideta, da uredita prevoz nekega stebra (II, 107). Saimo iz Zimrilimovega pisma babilonskemu kralju Hammu- rabiju izvemo, da je Zimrilim pisal Hammurabi ju, kralju mesta Halapa, in mu je ta na njegovo prošnjo poslal čete na pomoč (II, 68, 2 ss.). Morda je Zimrilim zavladal s Hammurabijevo pomočjo in je morda zato z njim sklenil tesino zvezo, o kateri govori babilonski vladar v II, 21, lls.3e Vsekakor je pa Zimrilimova politika tako ozko povezana z babilonsko, da država Mari vedno bolj izgublja svojo samostojnost. Saj naroča babilonski vladar marijskim funkcionarjem, da mu pošiljajo poročila o Zimrilimu in njegovi vojski." Zavezništvo z Babilonijo je bilo tako dolgotrajno in tesno, da je med prebivalstvom sčasoma osla­ bela zavest, da še pripada k državi mesta Mari. Tako so se prebivalci mesta Qâ sami neposredno odzvali babilonskemu pozivu in so poslali 200 vojakov Hammurabi ju na pomoč. Zimrilimov funkcionar jih zaradi tega ošteva in jih opozarja, da se vendar sami imenujejo Zimrilimove podložnike (»sužnje«).38 Ko je Hammurabi v 30. letu svoje vlade osvojil Rim-Sinovo državo in je osvojil mesto Larso, je v 33. letu osvojil tudi mesto Mari ter je državo svojega nekdanjega zaveznika Zimrilima združil z Babilonijo. Po večini mislijo, da je dve leti pozneje tudi razdejal mesto Mari, ko je morda potlačil kak upor v novo osvojeni deželi.39 Ch.-F. Jean pa sedaj zagovarja mnenje, da so to storili Hetiti, ko so pod Muršilom I. vdrli v Babilonijo, osvojili Babilon in s tem povzročili konec Hammu- rabijeve dinastije.40 Tudi o koncu Zimrilimove vlade in države Mari nam doslej objavljeni dokumenti ničesar ne povedo. V naših nadaljnjih izvajanjih se omejujemo na gradivo, ki je bilo doslej objavljeno zlasti v prvih štirih zvezkih ARM, posamezni doku­ menti, ki so bili drugod objavljeni, pa so upoštevani, kolikor so nam dostopni.41 35 Prim. II, 21, 17; II, 24, 22; II, 25, 9; II, 26, 5 s.; II, 33, 6; II, 43, 4 s. — O ešnunskih poslancih, ki gredo v Mari, da bi se pogajali o miru govore II, 44, 40 ss.; II, 128, 7 ss. 39 V II, 21, 11 s. ugotavlja Hammurabi: »Odkar sva jaz [in ti = Zimrilim] prišla zopet v tesno zvezo«; Jean, ARM, II, str. 49. Dobesedno pravi, da sta »se vrnila v eno roko«. 37 Prim. J. R. Küpper, Nouvelles lettres de Mari relatives à Hammu­ rabi de Babylone, v RA, 42, 1948, str. 35—52. — Tam želi Hammurabi prija­ teljskih poročil (šulmu prevaja Kupper tu kot »nouvelles«; o tem pojmu prim, spodaj str. 60—61) o Zimrilimu in njegovi vojski ter eventualno o svojih četah, ki jih je poslal Zimrilimu na pomoč; nato pa takoj želi poročila (temu = »renseignements«) o sovražnikovi vojski. Prim. o. c, str. 36, v. Rev' 4' ss • str. 37, v. Rev. 10' ss., str. 41, v. 25 ss. 38 Prim. Zgodovinski časopis, V, 1951, str. 159. 39 A. Parrot, Mari, str. 227 s., 235. 40 Ch.-F. Jean, Qui a saccagé et incendié Mari au Це millénaire? (v RA 46, 1952, str. 55 ss.). ** Poleg diska, omenjenega zgoraj v 20. opombi, so to še naslednji teksti: F. Thureau-Dangin, Textes de Mari, prevaja Ibâl-pî-Elovo pismo Zim- 36 Kot spoznavni viri so objavljena pisma važna v različnih pogledih. Pisma izza asirskega medvladja so zanimiva za spoznavanje notranjih razmer države MarL S svojimi podrobnimi navodili, ki jih daje Jasmah- Adduju, nam Šamši-Addu L precej jasno očrta vladarjeva delovno področje v srednje veliki mezopotamski sužnjeposestniški despotiji. V provincialnem merilu nam isto sliko dopolnjuje Kibri-Daganova korespondenca za mesto Terqa.42 Vsi ti marijski napisi se pa vsebinsko in časovno izpopolnjujejo tudi z malenkostno mlajšo Hammurabijevo korespondenco z obema njegovima namestnikoma v Larsi: Šamaš-hasir- jem in Sin-iddinam-om.43 Zunanjepolitični del Zimrilimove korespondence nam pa osvetljuje mednarodno življenje te dobe, in sicer celo bolj za Hammurabijev Babilon kakor pa za Zimrilimovo prestolnico. Pri tem se nam kar vsiljuje primerjava s približno 350 let poznejšo zbirko iz El-Amarne, v kateri je ohranjen del korespondence faraonov Amenofisa III. in Amenofisa IV. z raznimi prednjeazijskimi vladarji, kakor tudi s še kakih sto let mlajšo hetitsko diplomatsko korespondenco, najdeno v Hatiušašu (Boghazköi).44 V navzoči razpravici bomo skušali najprej določiti splošne gospo­ darske in družbene razmere te dobe. Nato bomo orisali v temeljnih potezah notranji ustroj države Mari. Končno bomo iz poročil o teda­ njih meddržavnih odnošajih skušali spoznati značilnosti takratnega meddržavnega življenja. II. Gospodarske in družbene razmere Da «i moremo napraviti pravilno sliko o pravnih razmerah v državi Mari, je potrebno, da skušamo vsaj v glavnih potezah določiti, kakšne so bile njene socialne in gospodarske razmere. Ne smemo pa pozabiti, da morejo biti naša dognanja le začasna in nepopolna, dokler ne bomo poznali bogatega gospodarskega gradiva, ki doslej še ni objavljeno. Vendar pa že doslej objavljena pisma vsebujejo toliko zanimivega, da pač kaže tvegati prvi poizkus. rilimu (RA, 33, 1936, str. 171 ss.) ; isti, Sur des étiquettes de panier à tablettes provenant de Mari (v Symbolae Koschaker, str. 119 s.); G. Dessin, Un cas dordalie par le dieu fleuve d'après une lettre de Mari (Symbolae Koschaker, str. 112 ss.); J. R. K upper, Nouvelles lettres de Mari relatives à Hammurabi de Babylone (RA, 42, 1948, str. 35—52 — objavlja štiri nova pisma) ; Ch.-F. Jean, Lettres de Mari IV transcrites et traduites (RA, 42, 1948, str. 53 ss. — objavlja med 12 pismi pet novih na str. 62—78) ; isti, Phar­ macopée et parfumerie dans quelques lettres de Mari (Symbolae Hrozny, I, 320—329 — objavlja tri nova pisma) ; Cyrus H. Gordon, Samši-Adad's Mi­ litary Texts from Mari (Symbolae Hrozny, III, 199—207). 42 Glej zgoraj 32. opombo. 43 Prim, zgoraj 14. in 15. opombo. 44 Prim. M. Th. Bohl, King Hammurabi of Babylon in the setting of his time (about 1700 B.C.), Amsterdam 1946, str. 5 ss.; V. Korošec, Medna­ rodni odnošaji po klinopisnih poročilih iz el-amarnskega in hetitskega držav­ nega arhiva, v ZZR, XXIII, Ljubljana 1950, str. 291—397; Hethitische Staats­ verträge (=> Leipziger rechtswissenschaftliche Studien, H. 60), Leipzig 1931. 37 Država Mari je sužnjeposestniška država, kakor so bile to druge antične države.1 Temeljna delitev prebivalstva na sužnje in njihove gospodarje je tudi v tej državi tako globoko prodrla v splošno miš­ ljenje, da se razmerje gospod (belum) — suženj (roardum) prenaša tudi na različna druga odvisnostna razmerja. V pismih, ki jih pošilja vla­ darju pisec, ki ni član njegove družine (sin, brat, žena), se nasproti njemu označuje kot njegov suženj. N. pr.: »Mojemu gospodu povej: lako (pravi) Kibri-Dagan, tvoj suženj.«2 Tako se tudi službeno raz­ merje svobodnih ljudi, ki naj bi jih sprejel Jasmah-Addu v službo, imenuje mardutum (= sužnost) (I, 29, 7, 8). ^ Včasih je zato težko določiti, ali eo z besedo mardum mišljeni pravi sužnji ali osebno svobodni služabniki.3 Sužnje objavljena pisma le redko omenjajo.* Novi sužnji so predvsem prebivalci premaganih mest, ki pridejo v sužnost kot vojni ujetniki. Ob delitvi plena jih razdelijo med zmagovite vojake; pri tej delitvi so jih častniki pogosto skušali zase dobiti kar največ. V pismu II, 13 se pisec opravičuje vladarju (Samsi-Adduju ali Jasmah-Addu ju),5 da je po osvojitvi mesta Sibata m f£VT Tii2* vladarJa štiri sužnJe ko* njegov delež na 'plenu i V ' Ubenem tudl omenja, da so bili potrebni strogi ukrepi, da ne bi častniki jemali vojakom njihovega deleža plena. T onP/1?'ì0Z?01tl1? omenJa Samši-Addii v nekoliko poškodovanem pismu J, 29 (11 s,), da b! za 20 sužnjev plačal tri6 mine srebra (== 180 siktov) Jako bi kupnina za sužnja bila 9 siklov, kar približno ustreza nižjim cenam sužnjev v Hammurabijevem času.7 i .Ja£eY.,vladaT-ia se kot gospodarji sužnjev omenjajo tudi zaseb­ nik1' Kolikor smemo in moremo iz priložnostnih navedb sklepati, se zdi, da v državi Mari v zadnjih desetletjih njenega obstoja število sužnjev ni bilo veliko. TT,,Ki;^imio?eSt+r0,Vtia,n0/e.PredkaPitalistične formacije (slov. prevod), .Ljubljana 1948, str. 41 ss., zlasti 51 ss. 2 C"1?' ^Tode. v lh 83~93: Ш> 1 ss-; dalJe v И, 13 s.; II, 20 ss. i. dr -Za poznejšo dobo pnm. Korošec, ZZR, 23, str. 330 s П ^ luŽ0i¥J\%\A* *° Jahdun-Lima .ubili njegovi sužnji (služabniki?)» <1, 3, Kev. 11 s.). V korespondenci med Samši-Addujem in Jasmah-Adduiem se dyorjaniki pogosto imenujejo »sužnji«; n. pr. I, 61, 41; I, 10 15 ^g m , .* Tako potuje v karavani iz Telmuna obenem z desetimi notab'li net nii- hovih sužnjev (I, 17, 19, 21) Nekaj suženj se omenja v I, 8, 19, 23 38NPpisZu £ir mf« ? T Sam1sl:Addu ?шо™ prošnjo, da bi smel kupiti sužnje za od­ piranje vrcev (umivalnikov, cf. v. Soden, Or. 80, D ei m el, A3G, str. 201). V I 89 se omenja pobegla sužnja, v I, 127, 14 s*, naproša Isme-Dagan svojega brata, naj med svojimi mladimi sužnji (služabniki??) enemu poveri določeno V TT 7mm^tna (?) V-ata- ~-V П>, 26 se. P°roča ° britvi ?užnj"-ujeS 19A s « «a omenja sužnja nekega Atamruma; njej piše Zimrilim. V II, i Pač pa sta v 28. vrsti imenovana oba vladarja. JNegotovo je prav število tri. ' 19 3?i?ùf ^^e?/oner' -Zum altbabyjonischen Wirtschaftsleben (= MVG, ÎVAIK •• naVaja Ti \P-lmerl' V katerih *> cene sužnW med lirik ^ ft'ÄTebra! katenh Je Cena med 10 Ìn 2° Sik1-' V " Pri­ je pobegla1;17' 21 S' (SUŽn]i P°tujočih M^lov); I, 89, 5: »Sužnja Resat-Aye 38 Kako so dejansko ravnali s sužnji in kakšen je Ml njihov pravni položaj, zaenkrat ni mogoče reči. Nedvomno je tudi v državi Mari suženj del gospodarjeve imovine.9 Predvsem mu ne sme biti mogoče, da bi se s pobegom rešil suženjstva.10 Zato Šamši-Addu tako strogo naroča sinu, naj prime in pošlje nazaj pobeglo sužnjo. Če pa to ni mogoče, naj mu pošlje vsaj kuharja, ki je bil najbrž v zadevo za­ pleten (I, 89). Šamši-Addu se v svojih pismih bavi večkrat tudi s pobegom drugih oseb, ki niso bile sužnji. Jasmah-Adduju ukazuje, da prime zdravnika in pet kuharjev, ki so iz Asirije pribežali k njemu, in da mu jih pošlje tja, kjer se bo nahajal (I, 28, 5—38).,K temu pristavlja kot splošno za­ poved (v. 39—43) : »In glede vseh drugih, ki bodo k tebi pribežali (, naj velja): ne da bi ti jaz pisal, jih vkleni in daj pripeljati pred mene!« Da je sin vestno izpolnjeval očetova navodila, priča pismo I, ili. V njem mu poroča, da je dal prijeti dva ubežnika in ju zaslišal; sedaj jih pošilja očetu, da jih bo on lahko še podrobneje zasliševal. Za ubežnike se zanima asirski vladar pogosto tudi iz gospodarskih razlogov. Tako zahteva nazaj dva ubežnika, ki sta pobegnila od svo­ jega dela, ko sta prenašala deske (I, 63). Drugič naroča sinu, naj zgrabi pet beguncev, ki so pobegnili v dvoje njegovih mest. Oni so iz rodu Jamahamu, ki jim je Asirec dal »žito in polje«. Jasmah-Addu naj jih izroči njihovemu šejku, da jih bo peljal nazaj k njihovim »bratom«.11 Verjetno so to kolonisti, živeči v rodovni skupnosti in vezani na zemljo, ki jo jim je asirski vladar prepustil v obdelovanje (IV, 1). — V pismu IV, 5 zahteva Šamši-Addu, da sin prime in mu da pripeljati pobeglega Uštanšarrija, ki je iz rodu Turukkov. Le-ta je bil na neki način prišel v Babilon in sedaj zahteva babilonski vladar, da mu ga Asirec izroči. Posebna navodila pa pošilja Šamši-Addu za vsak posamezni primer, kadar gre za politične begunce. Pismo I, 8 priča o žalostni usodi dru­ žine Vilanum, ki jo je asirski vladar ukazal pomoriti, potem ko je že dalje časa mirno uživala njegov azil v mestu Mari. Boljšo usodo so imeli begunci iz Ešnunne (I, 76; I, 110). Primerjalno lahko ugotovimo, da so se z vprašanjem beguncev pozneje pogosto bavili Hetiti. V mednarodni pogodbi, ki sta jo okoli leta 1273 sklenila hetitski kralj Hattušiliš III. in egipčanski faraon Ramses IL, je v zadnjem odstavku strogo enakopravno urejena dolž­ nost, da se morajo medsebojni begunci izročati, vendar tako, da po 9 Značilno se mi zdi naštevanje v II, 99, da prebivalci več krajev »s si­ novi, hčerami, sužnji, sužnjami, govedi in osli« (v. 8 ss.) nimajo nobenega zavetišča. 10 To skušajo preprečiti tudi zakoniki: Bilalamov (iz Ešnunne), čl. 40,49 ss.; Lipit-Ištarjev (iz Isina), čl. 12 s.; Hammurabijev (iz Babilona, čl. 15 ss. in hetit­ ski (Hattušaš), čl. 22 ss. — Prim, sedaj tudi Jos. Klima, La posizione degli schiavi secondo le nuove leggi pre-hammurapiche (v Studi in onore di Arangio- Ruiz, IV, str. 225—240), Napoli 1952, str. 233 s. 11 O »bratih, ki niso delili« rodbinske imovinske skupnosti, govori več­ krat tudi poznejša asirska pravna knjiga; prim. G. R. Driver- John. C. M i - les, The Assyrian Laws, Oxford 1935, A § 25, B §§ 2, 3, 5. 39 svoji izročitvi niso kaznovani. V vazalnih pogodbah obeta .hetitski vladar, da bo vazalu vrnil njegove ubežnike, samo izjemno (n. pr. glede kmetov, obrtnikov), medtem ko vazalu redno nalaga dolžnost, da mora vrniti begunce, ki so prišli k njemu iz osrednje Hetitske države.12 O prebivalstvu države Mari nam objavljeni viri na splošno nikjer ne govore, ampak omenjajo samo tiste skupine, ki ob raznih prilikah dajejo povod za kake posebne ukrepe. Tako ne izvemo ničesar o pre- stolniskem prebivalstvu. Nekoliko bolje smo po Kibri-Daganovih pismih poučeni o drugem največjem mestu Terqa. Iz njegovega poročila, da je za javna obvezna dela (tlako.) ob prekopu mogel od 400 obveznikov zbrati le polovico (IV, 3, 15 ss.), lahko sklepamo, da je mesto lerqa imelo le nekaj tisoč prebivalcev.12* Vendar smemo do- тПЈУЛћ' da sta vsaJ mesti Mari im Terqa bili pomembni gospodarski središči m že zaradi svoje lege ob veliki trgovski poti iz Mezopotamije proti zapadu tudi važni tržišči, Številna pisma, v katerih zahteva Šamši- Addu, da.mu Jasmah-Addu oskrbi različne predmete in dela, prav tako pričajo, da je bila država Mari gospodarsko naprednejša in najbrž tudi bogatejša kakor pa gorata Asirija. Tako Asirec ne zahteva le sezama (1, 81, 17—20), dragocenega stavbnega lesa (I, 13, 31 ss.; I, 98) in vprežne zivme (oslov in konj) z vozovi vred, ki si jih izposodi za poseben praznik (I, 50), ampak potrebuje tudi sposobnih oračev, ki bodo znali uporabljati nove asirske pluge (I, 44; I, 99). Iz mesta Mari pride stav­ benik, ki- mu gradi palačo v Aššurju (= Šubat-Enlilu) (II, 2). Ob drugi priliki ustavijo nosače, ki nesejo vino v Mari, in jih pridrže, da morajo pet dni pomagati pri utrjevanju dveh mest (II, 3). Predvsem pa skuša Samši-Addu izkoristiti delo različnih obrtnikov za izpopolnitev svoje oborožitve. Sin naj oskrbi, da bodo kovači napravili Asircem nove sulice (I, 62, Rev. 16'—20'). Ob drugi priliki naroča, naj mu nakujejo 10.000 bronastih žebljev, težkih po 6 siklov (= 48 g). Ko to ni bilo izvršljivo, zniža naročilo na polovico in obenem naloži sinu, naj po­ trebno kupnino v srebru plača sam (I, 38, 15 ss.). Ko vnovič naroča žeblje (I, 62, Rev. 21' ss,), pošilja potrebni baker sam, prav tako, ko naroča, da mu nakujejo kose (srpe?, nože?) (II, 1, 4—9). V pismu II, 7 ^V' 9'.IP .se zjmima tuciï za oblegovalne stolpe im vezove. Tudi njegov starejši sin Išme-Dagan ugotavlja, da so vozovi iz mesta Mari boljši kakor asirski; zato naproša brata, naj mu poleg nekaj marijskih vozov pošlje tudi tesarja, ki mu jih bo izdeloval (IV, 79). Zlasti pa asirski vladar želi, naj Jasmah-Addu da tesati ladje, enkrat 30 velikih, ki jih bodeta oba skupno uporabljala za prevažanje žita (I, 6, 44 ss.), drugič pa 60 ladij, ki naj bodo napravljene v Tuttulu (I, 102). Končno naroča Samši-Addu, naj mu sin pošlje za popisovanje polja posebnega stro­ kovnjaka obenem z izvežbanimi pisarji (I, 7, 41 ss.). Mislim, da našteti primeri prepričevalno dokazujejo, da so bile v mestih države Mari v tem času različne obrti mnogo bolj razvite kakor pa v sodobni Asiriji. 12 Prim- V- Korošec, Hethitische Staats ver träge, Leipzig 1931, str. 64, 80 s. Tam so navedeni podrobnejši viri. "a Prim. J. R. Küpper, RA, 41, str. 161 s. 40 Zato se ni čuditi, da je Samši-Addu svojo oblast nad državoi Mari go­ spodarsko v raznih oblikah izkoriščal. Izmed podeželskega prebivalstva se posebej omenjajo zlasti Benja- minci in Hanejci. Benjamine! so bili še nomadski rod in so iskali predvsem dobrih pašnikov za svoje črede.13 Pri tem so jih vabili pla­ ninski pašniki na oddaljenih gorovjih v »Gornji deželi«, ki so bili že onstran mej države Mari. Zimrilimova funkcionarja Kibri-Dagan in Jaqqim-Addu sta skušala s strogimi kazenskimi sankcijami preprečiti, da bi Benjaminci s svojimi čredami odhajali iz države;1415 posebnega uspeha, kakor se zdi, nista imela. Vendar pa izvemo iz drugih Kibri- Daganovih pisem, da so se, najbrž po daljših obdobjih, Benjaminci zopet vračali v svoje naselbine (»hiše«) (III, 58, 5 ss., prim. III, 12, 16 ss.). Benjaminci so imeli namesto županov (hazannn) šejke (suqaqu), ki so zlasti nasproti Kibri-Dagatnu zelo odločno zastopali njihove go­ spodarske koristi (III, 38, 15 ss.). Očitno je Samši-Addu spoznal, da pri Benjamincih običajno popisovanje še ni izvedljivo. Zato ga sinu prepove; hkrati mu pa naroči, naj zbere potrebne vojaške kontingente na ta način, da v posebnem razglasu šejkom naloži odgovornost za to, da nihče od njihovih ljudi ne izostane (I, 6—21).16 Šejke imajo tudi Hanejci," ki se imenujejo najbrž po deželi Hana.1* Oni so sicer že znatno bolj ustaljeni kakor pa Benjaminci, vendar tudi pri njih različna presenečenja niso izključena.19 Medtem ko spočetka pri njih prav tako ni bilo mogoče opraviti popisovanja,30 so se še v asirski dobi razmere tako uredile, da se je popisovanje v redu izvršilo.21 Kolikšne razredne in imovinske razlike so bile med njimi že tedaj, 13 Jaqqim-Addu (II, 102) poroča Zimrilimu, da so njegovemu odposlancu izjavili: »Paše ni in proti Gornji deželi se obračamo.« — Prim. I, 43, Rev. 10' ss.: Po očetovem navodilu naj Jasmah-Addu pove Benjamincem: »Da ne boste zopet odrezani od paše (tako v. Soden, Orientalia, 21, str. 80), grem gori (= v Gornjo deželo)...« ' .,. , , , • • - -, • 14 Jaqqim-Addu (II, 102, 18 ss.) obeta Zimrilimu, da bodo njegovi orožniki prijeli in vrgli v ječo vsakogar, ki bi hotel iti v tujino. 15 Kibri-Dagan je zbral šejke benjaminskih »mest« in jim zagrozil s smrtno kaznijo, če bo kdo iz njihovih krajev odšel v Gornjo deželo (JI. 92, 14—19): »Kdor koli si ti, (če) en človek iz tvojega mesta odide v Gornjo^dezelo in ga pred mene ne pripelješ, zares, ne boš (dalje) živel!« Da ta grožnja ni bila popolnoma resno mišljena, sledi iz nadaljnje vsebine pisma (v. 25 ss.), kjer obeta Zimrilimu, da bo vsakogar, ki bo odhajal v Gornjo deželo, po svojih orožnikih prijel in vrgel v ječo. 18 I, 6, 16 ss.; prevod glej spodaj str. 49—50. 17 I, 128, v. 5, 10. T , , , . 18 O državi Hana prim. J. R. Kupper, RA, 41, 154. — Jahdimhim se med drugim imenuje tudi »kralj... dežele Hana«. Po koncu Marijske države je obstojalo nekaj časa samostojno kraljestvo Hana. 19 O njih pripoveduje Išme-Dagan svojemu bratu (IV, 80, 4 ss.): »Dva dni, preden sem prišel v Šubat-Enlil (=>Aššur), se je volja Hanejcev izpremenila in goveda ter ovce dvora... so ugrabili, kolikor se je dalo naropati.« 20 I, 87, 4—6 (Samši-Addu piše Jasmah-Addu ju) : »Glede popisovanja Ha­ nejcev, ... [razmere] za popisovanje so neugodne. Ne opravi popisovanja!« 2i i> 37_ 34—41. — V pismu IV, 57, 9 s. piše Jasmah-Adduju brat Išme- Dagan, da je popisal Hanejce; iz tega lahko sklepamo, da je del Hanejcev bival izven države Mari pod asirsko oblastjo. 41 nam priča Šamši-Addujevo pismo II, 1. V njem naroča sinu, naj mu za »traženje palače izbere med Hanejci 400 vojakov. Polovica naj jih ho iz imovitih družin, tako da se bodo sami oskrbovali, druga polovica pa naj bo izbrana izmed revnih, krepkih mož, za katere bo skrbel vladar. Ub drugi priliki zopet vpokliče na bojni pohod poleg 2000 že mobiliziranih še nadaljnjih 3000 Hanejcev (I, 42, 5 ss.). Ali so bili Sutu22 in Turukku, ki so ropali po raznih krajih države Man, tujci ah domačini, iz pisem ni razvidno. Značilno pa je, da poročevalci, ki z ogorčenjem popisujejo krvoločno divjanje Turukkov, vendar ne pozabijo omenjati, da le-ti trpe lakoto.23 Poudarili smo že, da smemo le z največjo rezervo izvajati iz ob­ javljenega gradiva splošne domneve glede gospodarskega življenja v državi Man v zadnjih desetletjih njenega obstoja. S tem pridržkom smemo reci, da je bilo takratno gospodarstvo še pretežno naturalno in da se v njem le v majhni meri uporablja kot splošni ekvivalent za izmenjavo dobrin srebro. V tem pogledu se mi zdi značilno navodilo, ki ga daje Šamši-Addu svojemu sinu Jasmah-Adduju, kako naj pridobi nekega Abduma- JJagana, da bo sprejel namestniški položaj v mestu Tuttulu. Prigovarja naj mu, naj se iz sedanjega neugodnega bivališča, kjer je polje moč­ virnato, raje preseli v Tuttul, kjer si bo zgradil hišo. Predoči naj mu tudi, da je »tam obilo polja za obdelovanje« (I, 18, 19—30, zlasti 25 ss.). Trav tako poučno je pismo I, 73, v katerem se Šamši-Addu zgraža nad tem da je sinov namestnik Sin-tiri neupravičeno pobiral davščine (biltu) v okraju hahu) mesta Tuttula ter da je prekomerno obogatel. Učita mu zlasti, da si je nabral letno po en ali dva talenta srebra (v. 11). Nato vprašuje: »Kje jemlje (to srebro)? To ni od žita, olja in vina, TÜi ^ лт I ° d4al (== zamenjaval, prodajal) za srebro!« (I, 73, 7 /T'OK Alî?0ta'vlja,,da Se V istem okrožJu nahaja srebrni rudnik ufn/vu ne, .Jemlje Srebra (tam) in (Sa) odnaša (= «i ga pri­ svajaj. Ud zita, olja in vina si tega srebra ne nabira in (ga) odnaša <= «i ga prisvaja) k (v. 21-23). Iz obeh pisem sledi, da je vladarjev namestnik v Tuttulu redno ime] primeren del polja za obdelovanje in da je od prebivalstva dobival davščine v žitu,25 olju in vinu — najbrž so bili to najvažnejši pridelki njegovega okrožja. Presežke žita in drugin davscm je namestnik prodajal za srebro. Samši-Adad takega „Q~ Z ?Urtu Se V ^-amarnski korespondenci omenjajo kot bojevit narod ki ie napadel faraonove poslance na poti v Asirijo (Knudtzon EA št.'16 v 37 ss.). Kot roparji nastopajo tudi v ARM, I, 100, 6 s. zanim Чк*4" 8it*nJ^rU]kkÌ >SO+P,rei, t'Peli. lakoto."Odšli so v deželo Hirba- ntošfe vtri™JJf fSÌ^Ì-1*14^8^ ™? Z n]imi- da *> «June davščine v žitu 42 ravnanja ne graja, ampak samo očita Sin-tiriju, da na ta način ni mogel pridobiti enega ali dveh talentov (= 30—60 kg) srebra. Tudi vladarjevi dohodki so bili predvsem v naturalijah. Kakor je že Küpper ugotovil, se v Kibri-Daganovi korespondenci nikjer ne omenja nobena davščin^ v srebru.26 Vladar je imel dohodke predvsem od svojih velikih posestev. Poleg prestolniške »palače«, s katero je bilo združeno veliko gospodarstvo — eaj omenja Jasmah-Addu kar 1200 krav27 — je kralj imel »palači« tudi še v mestih Tuttulu in v Šubat-Šamašu.28 ( Da so bile davščine od čred važen del Jasmah-Addujevih prejem­ kov, pove njegov oče, ko mu prepušča dohodke od mnogoštevilnih čred v Tuttulu, in poudarja, da so obilni (IV, 11, 12—14). Tudi splošno lahko opazujemo, kako se ob raznih prilikah med .gospodarskimi dobrinami navaja na prvem mestu živina.29 Pri tem so najvažnejša goveda in ovce, za transportne potrebe uporabljajo osle,30 dalje se omenjajo mule in koze, zelo redko pa konji.31 Drugi važen vladarjev dohodek je v žitu32 in najbrž tudi v drugih pridelkih (sezamu ali olju, vinu), kakor smo to videli pri njegovih namestnikih. Žito je dobival delno s svojih velikih posestev, delno kot davščino od prebivalstva. Kakor je že J. R. Küpper ugotovil,38 razlikuje Kibri-Dagan v pismu III, 17, 27 ss. točno obe skupini kra­ ljevih dohodkov v žitu: »ječmen kot davščino okrožja« in »ječmen (iz zemljišč) palače«. Čeprav naši teksti ne navajajo nobenih podatkov o količinah žita, ki ga je vladar dobival, smemo domnevati, da so se na dvoru pogosto nakopičile znatne zaloge žita, ki so presegale potrebe domače potrošnja To sklepamo iz iporočil, da je Jasmah-Addu posojal stradajočim ro­ dovom žito ali ga jim včasih tudi podaril.34 26 RA, 41, str. 173. 27 I, 118, 8. 28 I, 118, Rev. 21'—23': »Palača v Šubat-Šamašu, ali je (last) drugega kralja? In dalje palača v Tuttulu, ali je (last) drugega kralja? Ti palači sta obe Addova (= Šamaš-Addujeva) (lastnina).« 20 Prim. I, 17, 16 ss. (karavani iz Telmuna naj Jasmah-Addu oskrbi 30 ovac, olje, sezam itd.); I, 34 odreja, da se premeste goveda, ovce in koze; II, 99, 9 našteva za otroki in sužnji takoj goveda in osle; značilni sta tudi sporočili v II, 131, 39: »Vojaki in živina so v redu.« in v III, 71, 23 ss. (po preiskavi v Mši): »Goveda, ovce in hiša... so v redu.« 30 V pismu I, 132 (22 ss.) naproša Išme-Dagan svojega brata, da mu oskrbi •deset gutejskih oslic za pleme. 31 I, 50, 12 (v Jasmah-Addujevi vpregi so osli in konji), II, 123 (8, 10) govori o 10 oslih in enem konju. — Hammurabijev zakonik konja še ne omenja. 32 Šamši-Addu svari Jasmah-Adduja zaradi zapravijivosti: »Če jim daješ srebro... ali žito, to ni tvoje srebro ne tvoje žito, ki ga daješ.« (I, 28, 24 ss.). 33 RA, 41, 179. 34 IV, 16, Rev. 5': »Glede žita, ki so ga vzeli kot obrestovano posojilo, sem se odločil, da jim žito z obrestmi vred odpustim.« Podobno- mu naroča oče v I, 80. — Tudi pozneje posodi Zakirâ-Hammu okrožju 200 kor žita do žetve (prim. v. 36 e.): Kdor je imel zemljišče doslej, naj ga obdrži še naprej! V bistvu je to nekaj podobnega, kakor določa starejše besedilo inter- dikta rimskega pretorja: U ti nunc possidetis eum fundum, quo de agitur, ... ita possideatis.53 Velika razlika pa je v tem, da po Šamši-Addujevem navodilu traja ta zaščita obstoječega posestnega stanja najdalje do obdelovalčeve smrti. Navedeni odstavek nam odkriva zanimivo razvojno stopnjo, ko zemljiška zasebna lastnina še ni dokončno razvita, pač pa imajo zem­ ljiški posestniki že tako utrjen položaj, da ga asirski vladar upošteva, boječ se, da bi drugače vzbudil njihovo nevoljo. Pri tem ostane seveda odprto vprašanje, ali so se zemljišča na ta način periodično delila samo ob Evfratu pri še na pol nomadskih ro­ dovih, ali pa v vsej državi Mari, ali morda tudi v drugih delih Mezo­ potamije. Kibri-Daganovo razlikovanje med žitnim pridelkom na dvornih zemljiščih in na drugih v njegovem okrožju, od katerih pobira samo davščine (III, 17, 27 ss.), bi kazalo na obstoj zemljiške zasebne lastnine pole>g državne v okrožju Terqa. Več jasnosti pričakujemo od nadaljnjih, zlasti gospodarskih tekstov. Zanimive paralele k stališču, ki ga zavzema Šamši-Addu v ome­ njenem odstavku pisma I, 6, najdemo v kakih trideset let mlajši ko­ respondenci Hammurabija s Samaš-hasirjem, namestnikom v Larsi.54 Pri tem je računati z možnostjo, da je bil splošni gospodarski razvoj v Larsi najbrž precej najprej pred stanjem ob srednjem Evfratu. Tako' se v Larsi omenja »polje očetove hiše, ki ga stranke posedujejo izza mnogih dni«,55 kar pomeni, da je to polje že podedljivo.56 Isto načelo postavlja Hammurabi v svojih navodilih tudi glede zemlje, ki je bila 53 Festus, De uerborum significaiu, 233 v Bruns, Fontes iuris Romani antiqui, 7. izd-, Tubingae 1909, II, str. 24. 54 F. Thureau-Dangin, La Correspondance de Hammurapi avec Samaš-hasir, v RA, 21, 1924, str. 1—58. 55 RA, 21, št. 40, v. 6, št. 33. 56 Prim, tudi št. 43 (RA, 21, str. 36), kjer stranke pišejo vladarju: >Naša polja, našo staro posest, ki so jo uživali naši očetje, nam orožniki vindicirajo.« 46 kot ilku56* stranki podeljena od vladarja: »Kakor je posedovano, tako naj poseduje!«57 Prav tako je v Šamaš-hasirjevi korespondenci izraženo načelo, da vsaj s podeljeno zemljo umrlega ali pa ubežnika vladar zopet prosto razpolaga.58 Na splošno lahko sklepamo iz priložnostnih navedb v posameznih pismih, da je bil vsaj zelo velik del zemljišč v vladarjevih rokah, to je v državni lastnini. On je posamezne komplekse zemljišč prepuščal tujcem, bodisi rodovom (IV, 1, 18 s.) bodisi posameznikom (IV, 4, Rev. 5'ss.), ki jih je naseljeval kot koloniste na svojem ozemlju. Drugim je podelil zemljo in jim je zato naložil opravljanje določenih služb, n.pr. mestne straže (IV, 40, Rev. 10' se.). Končno je podeljeval hiše ali zemljišča posameznim zaslužnim svojim funkcionarjem in pristašem kot plačilo (I, 32; I, 41; I, 56; II, 32). Pismo II, 28, ki ga piše Ibâl-pî-El Zimrilimu, priča o velikih raz­ likah med zemljiško posestjo posameznih velikašev. Pisec navaja, da ima 50 iku (=17,6418 ha) polja, medtem ko ima njegov nasprotnik Asqudum 1000 iku (=352,836 ha). Ibâl-pî-El je plačal vladarju 10 siklov zlata. Sedaj ponuja vladarju 10 siklov zlata in 100 ovac, da bi mu le-ta sprostil vodo, ki mu jo je zaprl Asqudum. Že ta primer kaže, kako močno je gospodarsko življenje dežele povezano z namakalnim sistemom. Če »so vode odrezane, umira dežela lakote« (III, 1, 18), pripominja Kibri-Dagan. Vzdrževanje prekopov je ena najvažnejših dolžnosti provincialnega namestnika. Kibri-Dagan navaja poimensko troje ali četvero prekopov, za katere vestno skrbi.5* Po vodni poti gre tudi večina prevozov blaga. Zato> so ladje tako važno prevozno sredstvo. Kritično je, če zmanjka ladij za prevoz žita (III, 27), ali če so ladje ostale v mestu Rapiqu, ker ni bilo ljudi, ki bi jih bili privlekli nazaj (I, 36, 32 ss.). Razen žita pošilja Kibri-Dagan v Mari tudi razne vrste lesa, ki ga prejema od drugod.60 Kajti kakor ugotavlja Küpper, tudi v okrožju Terqua ni bilo gozdov. Zato ni presenetljivo, da Šamši-Addu naroča Jasmah-Adduju, da moira »strogo prepovedati«, da se »nihče ne sme dotakniti« nekega gozda (I, 94). Ш. Državni ustroj Država Mari je bila sužnjeposestniška despoti j a. Kakor v drugih mezopotamskih državah in v Egiptu, je tudi v njej »namakalni sistem zahteval centralizirano upravo«.1 se» y Hammurabijevem zakoniku se imenuje ilku neodsvojljiva, pač pa podedljiva nepremična (polje, sadovnjak in hiša) in premična imovina (go­ veda, ovce), ki jo vladar prepušča vojakom, ki morajo zato redno opravljati vojaške dolžnosti; prim. §§ 28—41 zakonika. 57 RA, 21, št. 50, v. 14—16 (str. 39); št. 55, v. 17 s. (str. 43); št. 65, v. 10 s., 15 (cfr. 48); prim, tudi št. 43, v. 16—18. — Prim. F. Th u r ea u - D a n g i nov predgovor na str. 3: En principe, le possesseur qui s'acquittait du service lié au fief ne devait pas être troublé dans sa jouissance. 68 Prim. RA, 21, št. 17 (smrt) in št. 67 (opustitev); cfr. predgovor, str. 3. 59 Prim. K u p p e r , RA, 41, str. 176. 60 Prim. Kupper, RA, 41, str. 180. 1 Ostrovitjanov, Predkapitalistične formacije (slov. prevod), str. 52. 47 Vladarjev naslov je šarrum (= kralj), vendar se v doslej znanih pismih samo mimogrede uporablja.2 V pismih pisci nagovarjajo vladarja kot belu ali beli-ja3 (= gospod, moj gospod). V marijski korespondenci je še skoraj4 nepoznano pretirano poveličevanje kraljeve osebe, ki je značilno za el-amarnsko korespondenco in poznejša asirska pisma.5 Vla­ darje drugih mezopotamskih držav označujejo pisci kot uvilum (= mož) iz Ešnunne, Babilona, Kargamiša6 itd. V despoti ji je prva vladarjeva dolžnost skrb za nadaljnji obstoj dinastije. Šamši-Addu večkrat graja sina Jasmah-Adiduja, češ da si »ne napravi hiše«, to je, da si ne ustanovi družine, kar je njegov brat že storil, čeprav še nima svoje države.7 Pozneje poskrbi oče, da se sin oženi s hčerjo Išhi-Adduja, vladarja mesta Qatanum, in poskrbi tudi za primerno ženitno darilo (tirhatum).* V vladarjevih rokah se stekajo vse niti državne uprave. On je predvsem vrhovni poveljnik vojske,9 izdaja odredbe in predpise, od katerih nam je v dbjavljenih pismih ohranjenih vsaj nekaj odlomkov.10 Vladar je tudi vrhovni sodnik, pri katerem stranke iščejo pravice.11 s -• h i29, 26; IV' 53, 5; prim- L 109' 54> — V dru&od ohranjenih napisih se Samsi-Addu imenuje »kralj vesoljstva, gospodar (?) dežele med Evfratom in J/igrisom«; prim. E. E belin g-Br. Meißner- E. F. Weidner, Die In­ schriften der altassyrischen Könige, Leipzig 1926, str. 22 in 26, št. 5 in 6. — Jahdunlim se na disku, ki je bil najden v mestu Mari, imenuje med drugim: »kralj mesta Mari (in) Tuttula ter dežele Hana« ; gl. Parrot, Mari, str. 229. 3 Tako nagovarjajo Zimrilima v svojih pismih tudi zasebniki; prim, pisma žensk v I, 112—116. • K f 4 Samo v I, 55, 10 piše Jasmah-Addu najbrž Zimrilimu, da bi se mu opra­ vičil glede nekega obrekovanja: »Mesta, zemlja in nebo so last mojega gospoda.« 5 V el-amarnski korespondenci se pisma, ki jih dobiva faraon od svojih funkcionarjev iz Palestine in Sirije, redno začenjajo s stavkom: »K nogam svojega kralja, svojega gospoda (včasih tudi »svojega sonca«), sem padel ; к*аМ7 krat).« Primere &lei Pri J- A- Knudtzon, Die El-Amarna-Tafeln (= VAB, II, 1915), n.pr. št. 52, 3 s.; 53, 5; 54, 3; 55, 3; 60, 4 s. itd. — Za asirska pisma poznejše dobe glej E. K 1 a u b e r , Keilschriftbriefe. Staat und Gesell­ schaft in der babylonisch-assyrischen Brief literatur (= AO, 12, 2 1911) str 22 ss. . тт ! Tak°se imeniJJeJo n.pr.: »mož iz Babilona«, I, 93, 6 s. (= Hammurabi): H, 71 13 (Hammurabi sam o sebi); IV, 5, 20; IV, 26, 15, 19; »mož iz Ešnunne, I 27, 5; I 37, 20 26; I, 76, 4; I, 123, 3. - V I, 24 se omenjajo »mož iz Rabba- tima« v. Rev. 2 ), iz Haššuma (Rev. 3', 5', 12', 15'), Ursuma (Rev. 3' 6' 12' 17') in Kargamiša (Rev. [3'], 6', 13'). ' 7 I, 61, 12 s., 24 ss.; IV, 11, 21 ss. 8 I, 24, 3 ss.; I, 46. 9 O tem prim. Charles-F. J ean, L'armée du royaume de Mari, v RA 42 1948, str. 135—148. 10 I, 6, 16—19: razglas, namenjen Benjamincem (besedilo glej spodaj na str. 49—50); I, 13, 25—29: razglas glede ubežnikov; II, 13, 35 s.: glede prisvojitve 1г-иП^УГ' 13' 25—30: razSlas poveljnika glede prisvojitve plena; II, 92, 14—19: Kibn-Daganov razglas, da šejki jamčijo za to, da Benjaminci ne uhajajo v Gornjo deželo (gl. op. 15 v II. odd.). 11 Posebno značilno je pismo, ki ga Zimrilimu pišeta Asqudum in Hali- nadum (II, 95, v. 5 ss.) : »Niqma-El obenem s starešinami (mesta) Qâ je p"rišel k nama. Nato sva jih poslala k našemu gospodu. Naj naš gospod posluša 48 On odloča o vseh važnejših zadevah, na gospodarskem področju pa skrbi sam zlasti za ohranitev in dopolnitev namakalnega omrežja. V bistvu gre za tri oddelke, ki jih omenja Engels v svojem pismu z dne 6. junija 1853, ko pravi: »Prvi pogoj za poljedelstvo tukaj (= na Vzhodu) je umetno namakanje, to pa je zadeva bodisi srenjske ali pokrajinske ali centralne uprave. Vzhodne vlade so imele vedno samo tri oddelke: finančnega (ropanje doma), vojna (ropanje doma in on­ stran mej) in družbena dela (skrb za reprodukcijo).«12 Čeprav je kot absoluten monarh vladar države Mari lahko sam odločal o vseh vprašanjih, se je dejansko rad posvetoval s svojimi svetovalci. To poudarja večkrat Šamši-Addu in priporoča isto Jasmah- Adduju.13 Išme-Dagan pomiluje svojega brata, da v svoji deželi nima primernih svetovalcev in se mu zato sam ponuja za svetovalca.1* Kot vrhovni poveljnik odloča vladar v vseh vojaških zadevah in v zvezi s tem tudi o zunanji politiki svoje države. Za mobilizacijo oborožene sile se pripravlja potrebna evidenca vojaških obveznikov s popisovanjem prebivalstva15 (Dassin: recensement), ki se akadijsko imenuje tebibtum ali ubbubum.16 Beseda" je izvedena od glagola ebebu, ki pomeni v iftaalu (II, 2): »očistiti, počistiti, napraviti jasno, svetlo«.17 Da je s tem izrazom najbrž mišljeno popisovanje prebivalstva za vo­ jaške namerne, sklepamo iz Šamši-Addujevega pisma I, 6, v. 7 ss. V njem prepoveduje svojemu sinu, da bi popisal Benjamince. Meni, da pri njih še ni za to potrebnih pogojev18 (v. 8), obenem se pa tudi boji, da bi (= preišče) njihovo zadevo, naj kakor njihova zadeva izgleda, naš gospod jih pravično spravi (?) in naj jih pošlje nazaj!« (Ch. Jean o v prevod v ARM, II, str. 171). Prim, tudi II, 114 (v. 16 ss.: »Naj sedaj... razpravljata pred mojim gospodom!«) Prim. II, 125 in opombi 40 in 41 v prejšnjem odstavku. 12 Citirano po Ostrovitjänov, Predkapitahstične formacije (slov. prevod), str. 53. 13 Šamši-Addu piše Jasmah-Addu-ju (I, 6, 29 s.): (Glede ponovne delitve zemlje ob Evfratu) »sem vprašal Išar-Lima in veščake.« Sinu večkrat naroča, naj se posvetuje s svojimi svetovalci (I, 83, 25 s.): »S Tarim-Šakimom in z Lâûm-om se posvetuj...«; (I, 85, 7—9): »Plošče (, na katerih je očetovo pismo,) naj poslušata Lâ'ûm in Mutu-Bisir! Posvetuj se z njima!«; glede po­ pisovanja naj vpraša za nasvet Jarim-Addu-ja (II, 1, 25 ss.). 14 IV, 70, 17—19: »Ti prebivaš v daljni deželi in ni mnogo (ljudi), ki pred ( = s) teboj bivajo in ti glede teh zadev morejo svetovati«; v. 30: »Jaz ti bom zares rad svetoval.« 15 Prim. Ch.-F. Jean, o. c. (zgoraj v op. 9), RA 42, 1948, str. 140 s. — C. H. Gordon v Symbolae Hrozny, III, 205 s. prevaja tebibtum kot demo­ bilization, discharge. Njegov prevod pisma I, 6, 1—13 se mi ne zdi zadovoljiv. — Razprava J. R. K u p p e r, Le recensement dans les textes de Mari, v Studia mariana, I, Leyde 1950, str. 98—HO mi žal ni dostopna. Iz H. Frankfortove kratke ocene te razprave v Bibliotheca Orientalis, 1951, str. 183 — ki mi je postala dostopna šele med korekturo — povzemam, da prihajam do bistveno enakih dognanj. 18 Za tebibtum glej n.pr.: I, 6, 39, 40; I, 7, 32, 43: I, 20, Rev. 16'; I. 42, 16; I, 62, 5, 10, 12, 16; I, 82, 5; I, 83, 5, 7; I, 129, 5; I, 130, 33; D, 130, 33; IV, 7, 8; IV, 83, 5, 7; — za ubbubum: I, 6, 6, 8; I, 37, 39; I, 42, 18; I, 82, 16; II, 18, 8; III, 21, 6; IV, 7, 4; IV, 7, 4, 6, 7. 17 Deutsch, HWB, str. 4 s.; Deimel, ASG, str. 92, 111. 18 »Pisal si mi glede popisovanja Benjamincev. Benjaminci (še) niso spo­ sobni za popisovanje. Ce nje popišeš, bodo njihovi bratje Rabajci, ki prebivajo 4 49 popisovanje vznemirilo Benjamincem sorodne Rabajce, ki se zato ne bi več hoteli vrniti v svojo deželo (v. 9—12). Pač pa naj Jasmah-Addu objavi naslednji razglas (v. 16—19) : »Kralj pojde na pohod Vsi prav do najmanjših naj se zberejo! Šejk, čigar ljudje ne bodo prišli polno- številno in ki bo pustil (doma) samo enega človeka, je prekršil kra­ ljevo povelje (?).« S to odredbo hoče Samši-Addu nadomestiti to, kar naj bi bilo redno doseženo s popisovanjem: zajeti je treba vse za vojsko sposobne može! Torej je popisovanje imelo predvsem tak, vojaški namen. Isto pričajo tudi nekatera druga mesta v objavljeni korespondenci.19 Drugo vpra­ šanje je, ali so se v zvezi s popisovanjem urejale tudi druge zadeve, tako zlasti, ali so ob tej priliki iponovno razdelili polja20 med obde­ lovalce. Popisovanje se je vršilo po posameznih mestih, okrožjih ali ro­ dovih.21 Vladar ali njegov namestnik je prebivalstvo, ki naj bi bilo popisano, zbral na primernem kraju, najraje tam, kjer je bila voda.22 Za popisovanje so radi uporabljali tudi kako priliko, ko je bilo mnogo prebivalstva določenega okrožja ali rodu že nekje slučajno zbranega.23 Popisovanje je moralo biti skrbno pripravljeno. Navadno ga je vodil poseben izvedenec, ki mu je pri delu pomagalo po več izvežbanih pisarjev.24 Kibri-Dagam poroča,25 da je za posamezna mesta postavil po tri popisovalce (an>Ui[meš] eb-bi) in jih je za to delo posebej za­ prisegel. Popisovalci so vpisali imena posameznih prebivalcev v po­ seben seznam, ki ga je nato dal Kibri-Dagan še pTepisati, da ga je onstran (Evfrata) v deželi Jamhad, to zvedeli in bodo nanje nevoljni ter se ne bodo vrnili v svojo deželo. Nikakor jih ne popisuj!« (v. 6—13). Prepoved po­ novi še v v. 21. — Podobno ugotavlja Samši-Addu v I, 42, 15—21: »Ljudje tvo­ jega okrožja že mnogo dni niso bili popisani in dnevi popisovanja se večajo (?), toda v sedanjih razmerah ne (moreš) ljudi popisovati. Šele po svojem povratku boš ljudi popisal. Dotlej poskrbi za nadomestilo po pobeglih in umrlih!« Tudi Hanejce prepove sinu popisovati v I, 87, 4 ss.: »[Glede pojpisovanja Hanej- cev... [razmere??] za popisovanje so slabe. Ne opravi popisovanja!« (prim. Dossinov prevod). 19 I, 7, 32 ss. (citat gl. v naslednji opombi); III, 19, 5 ss. 20 Prim. I, 7, 32 ss.: »Popis se bo opravil, vojaki bodo prešteti in polja izmerjena. In tako bodo vnovič polja v deželi razdelili.« V pismu I, 6, 39 s. naroča Samši-Addu, naj Jasmah-Addu oh popisovanju Hanejcev polja vnovič razdeli. 21 Popisovanje po mestih se omenja v pismu III, 19, 10ss.; po okrožjih vi, 18, 4 s.; I, 82, 13 in III, 19, 5; po rodovih I, 6, 39 s.; I, 37, 40; I, 82, 14; II, 1, 24; IV, 57, 9. 22 V pismu II, 1, 24—30 omenja več krajev, kjer naj se zberejo; glede dveh dostavlja: »kjer (je) voda« (v. 27). 23 I, 37, 34—40: Tam je zbrana polovica (?) dežele in vsi Hanejci, ... loti se popisovanja Hanejcev!« 2* I, 7, 37—45: (Za popisovanje) »je potrebno zadostno število izurjenih pisarjev. Pošlji torej ... U. obenem z veščimi pisarji, ki so glede polja..., da bodo pomagali pri popisovanju in merjenju (?) polja«. (Prim. Dossinov prevod, 1. c); I, 62, 10 ss.: Mašum bo pomagal pri Išme-Daganu pri popisovanju, nato bo prišel k Asmah-Adduju in se bo tam lotil popisovanja. 25 III, 19, 10—22; III, 21, 5 ss. (v. 9—15): »Postavil sem njihove popisovalce in popisali so ljudi (može) in to ploščo sem glede njihovih ljudi napisal po (posameznih) mestih in nato sem jo dal prinesti pred mojega gospoda.« 50 poslal ikralju v Mari. Tudi iz drugih priložnostnih izjav spoznamo, da so pri popisovanju sestavljali imenske sezname obveznikov m jih končno poslali vladarju, da jih je uporabljal ob vojaških vpoklicih.2^ Pri prebivalstvu, ki so ga upravljali šejki (suqaqu), so ti sodelovali pri popisovanju in so bili odgovorni za svoje ljudi.27 Kako važno je bilo popisovanje za celotno državno organizacijo, spoznamo jasno iz neprestanih nasvetov in opominov Šamši-Adduja in Išme-Dagaina Jasmah-Adduju, naj opravi popisovanje kakor treba.28 Oče mu tudi naroča, naj bo pri popisovanju strog.29 Iz tega lahko skle­ pamo, da so se prebivalci včasih skušali popisovanju odtegniti.30 Že omenjena gamši-Addujeva skrb, da ne bi popisovanje Benjamincev preplašilo drugih rodov, nam priča, da se je prebivalstvo pri tem večkrat vznemirjalo. Zato je razumljivo, če Išme-Dagan izrecno zatr­ juje, da se je »srce dežele pomirilo«, potem ko je popis opravil.31 Za­ radi neprestanih vojn med mezopotamskimi državami so popisovali prebivalstvo pogosto. Samši-Addu graja sina zaradi odlašanja, češ da popisovanja ni bilo že »mnogo dni« (I, 42, 15 s.), ali da ga ni bilo že cela tri leta.32 Kot vrhovni poveljnik ureja vladar delitev plena in ima pri njem svoj delež;33 določa represalije zaradi napadov sovražnih rodov34 in kaznovanje ubežnikov.35 On tudi odloča, kako je treba ravnati z osvo­ jenimi mesti.36 26 V I, 42 omenja Samši-Addu, da je 2000 Hanejcev že določenih za neki bojni pohod. »In vsi ti ljudje (možje) so po imenih vpisani na plošči« (v.8s.j. VI, 82, 22—25 naroča sinu, naj mu ob svidenju prinese s seboj »ploščo ljudi, ki jih boš popisal«. 27 III, 21, 5—8: »Glede popisovanja ljudi benjaminskih mest so prišli nji­ hovi šejki«; šejke ob Evfratu omenja poškodovano mesto IV, 7, 11. — V II, 18, 7 ss. dajejo šejki ob popisovanju (v. 7) pojasnila za ubežnika (v. 11). 2S. I, 6, 40 ss.; I, 20, Rev. 16' s.; 1,129, 22 ss.; II, 1, 24—30; IV, 7, 8 s.; IV, 83, 7 ss. 29 I, 6, 40 s.; I, 8, 16 s. 30 Tudi po rimskem pravu se incensus, ki se je odtegnil cenzusu, strogo kaznuje: izgubi državljanstvo in prostost; prim. Gai. i, 160; Ulp. 11, 11. 31 IV, 57, 8—12. 32 I, 36, 28 s.: »Izza treh let ti ljudje niso bili popisani«; prim, za I, 42, 15 s. zgoraj op. 18. 33 Da prepreči nerednosti pri razdeljevanju plena, zlasti vojnih ujetnikov, razglasi (II, 13, 35 s.): »Mojo prepoved je prekršil tisti izmed (mojih) služab­ nikov (»sužnjev«), ki je vojaka spravil ob (njegov) plen.« Že prej je izdal podoben razglas (v. 25—30) Samadahum, ki je za kralja rešil štiri sužnje kot njegov delež pri plenu iz osvojenega mesta §ibata (v. 9). — V I, 43, 3 ss. graja Samši-Addu Jasmah-Adduja, da je za ujetih 1000 vojakov določil kot stražo samo 30 mož. 34 Beduinom, ki so ropali po marijskem ozemlju, bodo asirske in marijske čete oplenile njihovo ozemlje. Napadli jih bodo, ko bodo ob Evfratu na­ pajali ovce (I, 83, 15 ss.). 35 Šejki naj ubežnike vklenejo v verige in jih pošljejo v mesto (I, 13, 10ss.; pTim. I, 128, 6). 36 I, 39, Rev. 5' ss.: »Prebivalcem mesta (Alatrû) prizanesi! .. .Mesto uniči in ga požgi!« — I, 103, Rev. 17'ss.: »...Mogočnega uničite. Ne pustite njego­ vega žita, (vse) do sadike in najmanjše reči uničite!« — Prim. I, 129 (mesto Malgum). *' 51 Kakor o vojaških zadevah, odloča vladar sam tudi o drugih držav­ nih zadevah. Pn tem ni mogoče opaziti nobene jasne razlike med posameznimi upravnimi področji. O vladarjevi vlogi v notranjem državnem življenju nam marsikaj povedo pisma iz casa asirskega medvladja. V njih daje Samši-Addu svojemu sinu podrobna navodila za posamezne upravne ukrepe, sin sam ga pa pred važnejšimi odločitvami vprašuje za mnenje ali vsaj za odobritev V provmcialnem merilu spoznavamo razmere v mestu in okrožju lerqa iz Kibri-Daganovih pisem Zimrilimu. O tej korespon­ denci je objavil temeljito študijo že J. R. Küpper," ki je bil kot izdajatelj teh tekstov za to tudi najbolj poklican. Vseh njegovih dognanj tu ne bomo ponavljali, ampak se bomo omejili na tista vpra­ šanja, ki so za pravno zgodovino najbolj važna. Kakor ugotavlja Kupper, je bila država Mari razdeljena deloma na okrožja (halmm = dobesedno »trdnjava«), deloma na vazalne kneže­ vine (Kurda, Karana in Ašnakkum), ki so jim vladali domači knezi kot vazali manjskega vladarja.38 Okrožja so se razprostirala okoli večjih mest, v katerih je rezidiral vladarjev namestnik; njegovega uradnega naslova viri ne omenjajo." Vladarja označuje on v uvodu svojega pisma kot »svojega gospoda«, sebe pa kot njegovega služabnika (»sužnja«).40 Glede velikosti okrožja mesta Terga sklepa Küpper" iz neka­ terih podatkov v pismih, da je segalo kakih 100 km daleč vzdolž Evfrata v sirmo pa kakih sedem do osem kilometrov. Kibri-Daganovo upravno območje je bilo zelo obsežno.42 Predvsem je moral skrbeti za javno varnost, za mir in red, kar spričo nomadskega ah polnomadskega načina življenja precejšnjega dela prebivalstva ? , « Ie ?° °- Red je vzdrževal s svojo oboroženo silo (bazaha- i- JI. , J1V° Je m0ral nadzirati slasti tujce, ki so prihajali v mesto ali odhajali iz njega, prav tako tuje ladje in različne oborožene ro- t. ,Гои?0|0иТ?ГПТ5°* Provincial dans le royaume de Mari, v RA, 41, 1947 t7 ; pnm- tudl nJeS°v Predgovor v ARM, III, str. Is. lettre? аеР^,^г'.849^Г- Ш' ^ ^ * U™' ^™ ^^1 d<* ТТТ nnPlfnP-?7W °™rj!.Ì0 ^Шг,' ?azlvi êirsiqqu (II, 87, 37), GAL (?) - MAR- K upper RA 41 str T59f ' Г pomena še ni m°go6e določiti. - Prim. , . *° T?.Jell* ^^sa. Kibri-Daganova pisma. Zimrilim se v svojem nismu ki ga pošilja Kibn-Daganu, prav tako označuje kot njegovega gospodT Sri Daganu povej: Tako (pravi) tvoj gospod« (III, 66, 1-3) 41 RA, 41, str. 161. • TKuJ>Pi?r',ac-; obravnava njegovo delovanje po naslednjih Doelaviih- «% fòli l0rdre %: 166-17°)' administration' générale (170-i?3), culte do3ljl)I5InfSationTm-lsä75-178)> agrÌCUHUre (178-179)' <"- <»» 43 O teh orožnikih poroča Kibri-Dagan, da kontrolirajo kakih pet do šest milj ozemlja okrog mesta Terqa (III, 17, 21-23). Kibri-Dagan zairj^e ZimH* limu, da je ta njegova oborožena sila trdna (II, 88, 7 s.; Ill 12 .7- III 17 21) Ob žetvi jih je ojačil s prebivalci mesta Terqa (III, 30, 16).' Poverjeno jim je bilo udi nadziranje državne meje, da ne bi Benjaminci s svojimi čredami odhajah v Gornjo deželo (II, 92, 21 ss.). - Prim. K'u p p e r? oc! 7r. £?«& 52 dovne skupine, ki so se pojavljale v bližini. O vsem tem je maral sproti poročati vladarju.44 Obveščati ga je moral tudi o drugih vazmh do­ godkih, kakor n. pr. da je nastala epidemija,45 ali da so se P°javüe kobilice.46 Poleg upravnih nalog je imel tudi mnogo gospodarskih. Skrbel je za vzdrževanje prekopov in za obramba pred poplavami,4 upravljal je kraljeve nepremičnine in drugo imovino, ki se je nahajala v njegovi provinci,48 za splošne državne potrebe je dobavljal stavbeni les, za prehrano vojske moko49 itd. . Vkljub tolikšnemu območju ne rešuje Kibri-Dagan nobene količkaj važne zadeve samostojno, ampak vedno prej prosi vladarja za potrebne ukaze.50 To dejstvo nam živo osvetljuje, kako daleč je segala vladar­ jeva absolutna oblast. Zato pa je moral biti vladar tudi stalno m naglo obveščan o vseh, pogosto zelo malenkostnih zadevah, kakor smo to ze omenili glede Kibri-Daganove korespondence. Tudi Samši-Addu naroča sinu Jasmah-Adduju, naj ga sproti obvešča.51 V nujnih primerih se pošilja brzi sel ali posebno nujno sporočilo.52 V zvezi; s tem postane tudi laže razumljivo, zakaj hetitski vladar neprestano ponavlja, da mu mora vazal sporočati vsako slabo »besedo« (idaluš memiaš), za katero izve V despoti ji je vladar često skušal zastrašiti svoje podložnike s po­ sebno krutimi ukrepi, da bi njegovi podložniki tem hitreje izpolnjevali njegove ukaze. Bahdi-Lim, ki že pet dni brez uspeha sklicuje Hanejce, svetuje Zimrilimu, naj da nekemu ujetniku odrezati glavo in jo nato da razkazovati po posameznih mestih. Od tega si obeta, da se bodo Hanejci prestrašili in prihodnjič hitreje zbrali.53 Drugikrat pošlje " Vladarju poroča, da so prišli v mesto Terqa različni tuji vladarji in prvaki (III 44-46; 48; 58), tuji poslanci (III, 50: 53-56: 81; II, 83), funkcionarji (II, 83, 21; III, 47; 49), ladje (III, 56), čete (III, 57). — Prim. K upper, o. c, str. 181 s. 45 III, 61, 9 ss. 46 III, 62, 5 ss. 47 III, 1—9; III, 76, 12 ss.; III, 77; III, 79; III, 80. 48 III 17, 29 s.; III, 31, 7, 15; III, 32, 10; III, 77, 17 s.; III, 33, 10. 48 III, 27; III, 23-26; prim. III, 22. . . 50 Posebno značilno se mi zdi sporočilo v pismu ill, 11. V njem ^"?ri- Dagan sporoča, da se je porušil nasip ob reki pri mestnih vratih, vendar kljub temu sam ničesar ne ukrene. »In jaz sem sklenil takole: Dokler moj gospod ne pride in ne prevzame odgovornosti za to delo, ... brez (naročila) mojega gospoda ne bom ganil z roko za izvršitev tega dela« (v 10—14). Isto ponovi v vrstah 18—22. - Prim. K u p p er , RA, 41, str. 176 s., ARM, III, str I. 51 I 8 20—23: »Dva tovorna osla in [sel] naj bodo [pripravljeni!«, da po­ nesejo sporočilo Šamši-Adduju; I, 10, Rev. 23': »naj mi prinese poročila o vas in popolna poročila o deželi«; I, 43, Rev. 15': »Petnajsti dan pred žetvijo mi piši!« Prim. II, 5, 15 ss., 19 ss. ... т ,„ та .52 Hitre sle (amili qallutim), vedno po dva, omenjajo pisma 1, 39, Kev. 17'ss.; I, 93, 11, 14; I, 105, 9; II,'10, Rev. 4'. — »Nujno sporočilo« (tuppum ša hamStim) navajajo I, 48, 5; I, 105, 8. Prim Friedrich, Staatsverträge des Hatti-Reiches in hethitiscner Sprache (= MVAeG, 31, 1), str. 54, § 5, 16; sir. 56, § 6, 30; str. 128, § 18, C 26 s.; str. 130, § 18, D 56, 59, 64; str. 132, § 19, A III. 5, D 3; str. 134, § 21, D 21; str. 136, § 22, E 30; (=MVAe G, 34, 1), str. 70, § 15, 20. — Prim. V. Korošec, Hethi- tiscne Staatsverträge, str. 76, 4; 77. 03 II, 48, 14—24. 53 Sadunldba Zimrilimu odrezano glavo nekega njegovega nasprotnika." Jvot zgoden primer poznejše zloglasne asirske krutosti lahko navedemo navodila v katerih Samši-Addu naroča Jasmah-Adduju, naj »umrjejo v 1Sti ши," (vsi moški ?) člani rodbine Vilanum, kateri je bil najprej dovohl azil. V isto poglavje spadajo vladarjevi ukazi o požiganju in uničevanju osvojenih mest,56 o preseljevanju prebivalcev mesta Nuzi, Ki jim odvzamejo prej vse kovinske predmete," kakor tudi poročila o bitki, v kateri (od premaganih sovražnikov) »niti en človek ni ušel «58 JNasa slika o despotiji v državi Mari, zlasti iz časa asirskega med- vladja nikakor ne bi bila popolna, če ne bi poleg primerov zastraše­ vanja omenili tudi primerov, v katerih vladar kritično ugotavlja ali vsaj izve za dejanske gospodarske družbene in politične razmere. V tem pogledu so različna poročila, ki jih prejema marijski vladar, mnogo oolj resnična m točna, kakor pa poročila, ohranjena v poznejšem el- amarnskem arhivu. Tako izvemo, da odhajajo Benjaminci iz dežele, ker doma m dovolj pašnikov.59 Celo o roparskih Turukkih izvemo, da trpe lakoto.60 Zopet drugič si poročevalec obeta, da bodo Hanejci miro­ vah, ker ne trpe pomanjkanja.61 Vkljub despotizmu se vladar dejansko ozira na razpoloženje med ljudstvom, posebej med vojaki.62 Zlasti ie imel bistro oko Samši-Addu, ki očita Tasmah-Adduju razsipnost in ga opozarja na splošno pomanjkanje v njegovi prestolnici Mari.63 54 II, 33, Rev. 5' s. 55 I, 8, 13 Navodila so do podrobnosti premišljena in odrejajo, da morajo biti umorjene! takoj pokopani (v. 16s.), brez vsakih žalnih slovesnosti (v. Us.), pac pa mora Jasmah-Addu nemudoma obvestiti o tem svojega očeta Nato ureja usodo preostalih žensk, ki naj jim odvzamejo dragocenosti (v. 31-34) ter usodo muzikantinj in suženj (v. 35 ss., 38 ss.). 56 Prim, zgoraj op. 36. <^1У' 75: Samši-Addu je prebivalce mesta Nuzi (katero je bil najbrž osvoiil?) spočetka namerava prepustiti Jasmah-Addu ju in mu je naročil, naj jkn od vzame »srebro, zlato in bron, (v. 14 ss.), sužnjam pa naj sežge onla&da in pasove. Pozneje je Samši-Addu izpremenil svoj sklep tako, da je dal prepeljati Nuzi ice na vozek v svo jp prestolnico in jim ukazal odvzeti le omenjane ko vinske vrednote (v. 20 ss.), ne pa tudi oblačil in pasov »"jene KO 68 I, 69, Rev. 4'. 59 II, 102, 13 ss., prim. op. 13 v II. odstavku. 60 IV, 24, 7 ss., prim. op. 23 v II. odstavku. 61 И, 37, 17 s. 62 Ker razmere niso ugodne, odreja Samši-Addu večkrat, naj Jasmah-Addu n 42 ??Гт'иР,?Т,%^,гГ Benjamincih (I, 6, 7 s.) in pri Hanejcih «!'„• •li'-.', 7' 4 s)T^ Isme-Dagan rad omenja, da se je ljudsko razpolo­ ženje izboljšalo, n.pr. IV, 29 38 s., zlasti po opravljenem psovanju (it/57 m <;СГ ^ №.hcn™ razpoloženju v vojski poroča Zimrilimu Bahdi-Addu \*'л, '', UmenJa>. da Je ob vsakem pohodu napenjal (»napravil«) ušesa. Medtem ko je prej opazil mnogo slabe volje, je pri zadnjem pohodu videîle »smeh ,n veselje, (v. 17), vojake navdaja samo misel na borbo. - V pismu 11, 31, Rev 5 ss. zahteva Ibâl-pî-El od Zimrilima, naj odstavi nekega voia- skega poveljnika, ki dela med vojaki nerazpoloženje zoper pisca in otežkoča njegovo diplomatsko akcijo za mir. 63 Ko odreče sinu srebro, da bi z njim kupil sužnje za odpiranje vrčev mu predočuje, da prebivalci mesta Mari nimajo ne goved, ne volne in raznih drugih stvari: I, 52, v. 23 ss. (mesto je žal precej poškodovano). — V pismu I 28 očita sinu zapravljivost zlasti zato, ker je sprejel neke pribegle osebe- zdrav 54 Uradnike si v despotiji vladar izbira po svoji volji, njihova naloga je, da vršijo svojo službo kot njegovi »služabniki«.64 V času asirskega medvladja je Jasmah Addu redno izbiral kandidate za posamezna mesta, toda marsikatero njegovo izbiro je oče Samši-Addu še lzpre- menil.65 Iz njegovih pisem izvemo, da zahteva od kandidata predvsem to, da je iaklum, t. j. zanesljiv in vreden zaupanja.66 Uradnikom je, kakor smo že omenili, vladar prepustil primerna zemljišča v obdelovanje. Obenem so pa od prebivalstva v svojem oko­ lišu prejemali davščine v naturalijah, kakor v žitu, olju, vinu ipd.67 Tako je ostalo v Mezopotamiji po večini do novoasirske dobe, ko se poleg prejemkov v živilih omenjajo tudi dohodki v kovinskih vred­ notah.68 Posebno zaslužnim svojim funkcionarjem podeli vladar hišo ali polje,69 potem ko so opravili svojo službo. Drugod, zlasti tam, kjer so vodili upravo domači šejki, je vladar obdaroval velikaše in sinove šejkov včasih tudi z oblačili in zlatimi prstani, težkimi po 5 ali po 10 siklov (=40 ali 80 g).70 Išme-Dagan poroča Jasmah-Addu ju, da je tako storil, in mu svetuje, naj tudi on tako obdaruje svoje funkcio­ narje. Svoj nasvet utemeljuje s tem, da ima tudi Jasmah-Addu po­ trebna sredstva.71 Namestnik, ki mu je bilo poverjeno posamezno okrožje v upravo, si je vsaj svoje nižje sodelavce sam izbral. Tako imenuje Kibri- nika in pet kuharjev. V zvezi s tem ga vprašuje (v. 22—27): »Kadar prihajajo k tebi, kaj jim daješ? (Če) jim daš srebro... ali žito, to ш tvoje srebro in ne tvoje žito, kar jim daješ.« 64 Dolžnosti namestnika v mestu Tuttulu označuje Samši-Addu: »Varuj {šullim) mesto in deželo za njunega gospoda!« (I, 18, 30.) 65 I, 9, 9 ss.; I, 18, 12 ss.; I, 58, 5 ss., prim. I, 109, 5 ss.; I, 61, 33 ss.; I, 73, 5 ss.; I, 103, 5 ss.; I, 120. 66 I, 9, 16ss.: (na neko izpraznjeno mesto) »postavi amuam ta-ak-la-am, Ki ga ti imaš za najboljšega v deželi, ki je pozoren in ki mu ti zaupaš« (tako po v. Soden, Orientalia 21, str. 77); v I, 18, 13 ss. označuje takega kandidata z besedami: »on ni nikoli ničesar pogrešil in ne zanemaril« (v. 15, prim, tudi v. 16, 34, 35, 40; I, 41, 6; I, 73, 53 i. dr.). — Glagol takalu pomeni »opirati se, zanesti se, zaupati«; prim Deutsch, HWB, str. 705; D ei m el, ASG, str. 466; Ungnad, VAB, VI, str. 400. 67 V I, 73 se Samši-Addu spotika nad tem, da Sin-tiri kot dozdevni Jasmah- Addu jev namestnik ni mogel zbrati enega ali dveh talentov srebra samo od prodajanja odvisnega »žita, olja in vina«. — Tudi kandidata za namestniško mesto v Tuttulu naj zvabijo tja predvsem rodovitna polja, ki jihbo lahko obdeloval (I, 18, 25, 27). — Podobno prejema neznana skupina matruium žito, olje in volno od dvora (IV, 86, 35). — Po IV, 10, Rev. 11's. mora neka skupina ljudi opravljati mestno stražo za to, da dobi polje v obdelovanje. 68 Prim. E. Klaub er, Assyrisches Beamtentum nach Briefen aus der Sargonidenzeit (= LSS, V, 3), Leipzig 1910, str. 46; članek »Beamter« v RLA, I, Berlin-Leipzig 1932, str. 441—446. 69 Za podaritev hiše glej I, 32; I, 41, 16 ss. — Po I, 56, 14—19 naj Jasmah- Addu da Zimri-Erahu 100 iku; Hasidanumu pa 50 iku zemlje (1 iku - 3528,36 m2). — V II, 32 se omenja polje, ki ga je Zimrilim podaril Addu-nâsir-ju, toda mu je bilo pozneje odvzeto in podeljeno drugemu. 70 IV, 74, 20 ss. 71 IV, 74, 33 ss. 55 Dagan popisovalce za posamezna mesta in jih tudi zapriseže.72 Glede dragih funkcionarjev se prisega izrecno ne omenja, kakor tudi ne izvemo nobenih podrobnosti glede načina njihove postavitve. Ljudstvo nima v sužnjeposestniški daspotiji nobenih političnih pravic, zato se kot tako v političnem življenju nikjer ne omenja. Po posameznih naseljih in rodovnih skupinah izvajajo državno upravo nekaki župani. V naših pismih se za nje uporabljata besedi hazannu ali suqaqu (sugagli); razlika med obema izrazoma še ni pojasnjena.73 Zlasti glede Benjamincev in Hanejcev uporabljajo naša pisma naziv suqaqu, ki ga bomo skladno z D o s s i n o m prevajali kot »šejk«. Šejka postavi vladar najbrž izmed domačega prebivalstva; če ne pravno, so vsaj dejansko opravljali šejki svojo funkcijo navadno do smrti.74 Šejk je moral skrbeti, da so se v njegovem okolišu izvajali kraljevi ukazi. Tako je bil odgovoren, za to, da so se vojaški obvezniki udeležili vojne.75 Vojaške begunce je moral prijeti in jih izročiti vladarju.71 Prav tako prevzame šejk civilne begunce in jih pelje nazaj k njiho­ vemu rodu, od koder so pobegnili.77 Ob popisovanju daje pojasnila glede odsotnih oseb;78 odgovoren je tudi, da noben pastir iz njegovega okoliša ne odide s svojo čredo v tujino (v Gornjo deželo).70 Šejki so­ delujejo pri izvedbi ljudskega popisovanja80 ter zbirajo ljudi za ob­ vezna javna dela.81 Čeprav so bili šejki pravzaprav vladarjevi zaupniki, so se včasih krepko upirali odredbam njegovih namestnikov, kakor nam priča Kibri-Daganova korespondenca.82 z .ff ^fv"8^ ЦЧт10 Predstavniki nastopajo ljudski starešine (amilujmesj sibutum). Najbrž so bili spočetka to res najstarejši pred­ stavniki rodovne skupnosti. Ko se je pozneje družba razredno in imo­ vinsko diferencirala, so bili to najbrž gospodarsko in družbeno naj­ vplivnejši možje posameznih mest ali okrožij. Srečujemo jih tudi drugod, ne le v Mezopotamiji,83 ampak tudi v Mali Aziji pri Hetitih.Si 72 III, 19, 17. 73 Kupper, RA, 41, str. 164. 74 V precej poškodovanem pismu I, 119 poroča Jasmah-Addu svojemu diu è Je a Umrl in da ^ na prošnJ<> Prebivalcev postavil 70 Ta dolžnost je v I, 6, 18 šejkom izrecno naložena. Prim, zgoraj str 50 78 I, 13, 9 ss. 77 IV, 1, 12, 21 ss, 78 II, 18, 9 ss. Го m d0°lž°ost Jim Je Posebej naložena v II, 92, 12-20. Prim, zgoraj str. 41. J-li, JI, 7 SS. 81 III, 6,-17 ss. 82 i11,' 38, 15.M-i Ç° je Kibri-Dagan pozval benjaminska mesta na obvezna javna dela mu je šejk kraja Dumteti odgovoril: »Naj (raje) pride sovražnik dek^obzl 1Z naSega meSVn Kruckmann> »Beamter«, v RLA, I, str. 445, s. v. rabiânu ' ' ч™. i. TV Ј\£™ е £Г * С h' Staatsverträge des Hatti-Reiches in hethitischer Sprache Ij= MVAe G, 31, 1, 1926), str. 94; II (= MVAe G, 34, 1, 1930) str 8 v. 39; V. Korošec, Hethitische Staatsverträge, str. 53, 57, 58 in op.5;' 56 Omenjajo se starešine posameznih mest83 aH okrožij.86 Redno nastopajo kot spremstvo kakega lokalnega predstavnika. Tako pridejo k Išme- Daganu in mu prinese jo,darila, da bi se po uporu svoje dežele z njim spravili.87 Drugikrat spremlja deset hanejskih starešin odposlanca, ko gre v Mari h kralju.88 Poleg župana (hazannum) sodelujejo pri ka­ zenski preiskavi.89 Medsebojno se posvetujejo;90 pač zaradi svoje sta­ rosti ne hodijo več na vojno.91 Kakor povzemamo iz babilonske kores­ pondence iz Hammurabijeve dobe, so ljudski starešine zlasti v mestih tudi sodili, če je šlo za manjše zadeve, medtem ko je o najvažnejših sodil vladar sam.92 Sodili so pa starešine včasih sami, včasih skupno z mestnim predstojnikom.93 IV. Zunanjepolitični odnošaji Pisma, ki so bila doslej objavljena iz marijskega državnega arhiva, vsebujejo mnogo dragocenih podatkov za proučevanje meddržavnih odnaša jev v tej dobi. Pri tem nam nudi državna korespondenca iz časa asirskega medvladja razmerama malo, kajti država Mari je bila pod asirsko oblastjo in zunanjepolitična vprašanja so se tudi za Mari reše­ vala v asirski prestolnici.1 Več izvemo iz pisem, ki jih Zimrilimu po­ šiljajo njegovi funkcionarji ali tuji vladarji, odnosno jih on piše njim. Čeprav je bila država Mari takrat tako povezana s Hammurabijevo Babilonijo, da o samostojni zunanji politiki države Mari napram dru­ gim državam ni mogoče govoriti, nam nekatera pisma omogočajo za­ nimive vpoglede v meddržavne odnošaje med Babilonijo in državo Mari, oziroma točneje povedano med Hammurabijem in Zimrilimom. Kajti spričo despotskega značaja mezopotamskih držav je samoumevno, da so odnošaji med dvema državama v resnici odnošaji med njunima A. Götze, Die Annalen des Muršiliš (= MVAe G, 38, 1933), citati na str. 310 s. v. Sü. GI. — F. Sommer-A. Falkenstein, Die hethitisch-akkadische Bilingue des Hattušili I. (Labarna IL) (= Abhandl. d. Bayer. Akad. d. Wiss., N.F., H. 16, München 1938), str. 103, 282. 85 Starešine mesta Terqa se omenjajo v III, 17, 17, starešine nekega dru­ gega mesta v III, 73, 9. — Mestni starešine se omenjajo tudi v VAB, VI, št. 171, 7; 190, 11; 191, 11; 229, 24, 30. 86 IV, 29, 22: IV, 68, 7 s.; starešine dežele Hana v III, 65, 5 s., starešine Benjamincev v II, 83, 18. 87 IV, 68, 5—9. 88 III, 65, 5 ss. 89 III, 73, 10. 80 IV, 29, 22. n III, 19, 29 s. 92 Tudi § 48 ešnunskega zakonika prepušča kralju sodstvo v zločinih, za katere je določena smrtna kazen. 93 Tako preiskujejo spor glede žita mestni starešine v VAB, VI, št. 191, 11; glede polja izdajo odločbo v VAB, VI, št. 229, 23 s. — Skupno s Šamaš-hasirjem in z »mestom« sodijo starešine glede polja; gl. F. Thureau-Dangin, RA, 21, št. 40, str. 33, v. 9 in 23. 1 O tem prim, uvod na str. 34. 57 vladarjema, ki kot absolutna monarha vodita zunanjo politiko svojih držav. Isto pojmovanje najdemo2 v 300 do 350 let ipoznejši el-amarnski m še za sto let poznejši hetitski državni korespondenci.3 Ker so v Hammurabijevi in v el-amarnski dobi osebni sestanki med vladarji skrajno redki,4 si vladarji pošiljajo poslance in pisma. Poslanec, sel (mâr šipri) je osebni zaupnik svojega vladarja in po­ sreduje diplomatske stike med njim in tujim vladarjem, h kateremu je poslan. Posebnega poslaniškega prava, ki bi diplomatskim funkcio­ narjem zagotavljalo osebno nedotakljivost na tujem ozemlju, ne po­ znajo ne marijska ne el-amarnska5 pisma. Marijska pisma celo pričajo, da tudi v praksi tuji poslanec ni veljal za nedotakljivega. Samši-Addu n. pr. odobrava, da so pretepli poslanca iz mesta Teltamna, ko so ga zalotili v tuji hiši pri tatvini.6 Ešnunske poslance Hammurabi najprej odslovi, nato jih pa da prijeti.7 Sporno je, ali so bila v tem času stalna diplomatska poslanstva pri tujih vladarjih. Delovanje Zimrilimovih diplomatskih agentov v Babilonu bi še najbolj govorilo za pritrdilen odgovor. Vendar tudi tu ničesar ne izvemo o kakem akreditiranju, o' posebnem nazivu njihov© funkcije. Ničesar tudi ne čujemo o kakem babilonskem poslanstvu v mestu Mari. Zdi se, da je bilo poslovanje manjskih poslancev pri Hammurabi ju bolj posledica dejanskih potreb, kakor pa pravno urejeno. Tako je najbrž tudi v el-amairnski dobi zaradi večletnega zadrževanja tujih poslancev najbrž pogosto nastal tak dejanski položaj, da je vladar razpravljal po več let z istim-tujim poslancem.8 Dalje tam tudi opazimo, da se uveljavljajo strokovnjaki za zunanjo politiko prav z določeno državo. Tako velja v Egiptu kot po­ seben veščak za odnošaje z Mitansko državo Mane, z Babilonijo pa Haia, medtem ko imajo Mitanci za odnošaje z Egiptom posebno ugled- 2 Prim. V. Korošec, Mednarodni odnošaji po klinopisnih poročilih iz el-amarnskega in hetitskega državnega arhiva, v ZZR, XXIII, str. 319. 3 Prim, v uvodu str. 37, op 44. — Ker med el-amarnsko in hetitsko državno korespondenco splošno ni velikih razlik, je v nadaljnjem mišljena pod izrazom »el-amarnska« tudi hetitska državna korespondenca, kolikor ni morda izrecno . drugače povedano. 4 Marijska pisma omenjajo potovanje Saria, vladarja mesta Rasama, in Hammurabi ja iz mesta Kurda k Zimrilimu (II, 78. 5 ss.; II, 81, 8 ss.; II,' 82 7 ss m najbrž tudi v II 69 Rey. 9's.). V zvezi s temi svidenji razpravljajo pisma skoro samo o preskrbi (prehrani in pijači) gosta (II, 69, Rev. il' ss.; II, 82r8ss., Prav! NaJ ga PretePeJ<>! Mari ne more zlesti na osla (in 7 II, 73. 8 Prim. ZZR, XXIII, str. 370. 58 nega Gilia.9 Podobno so Zimrilimovi diplomatski agenti v Babilonu zlasti Ibâl-pî-El, Ibâl-El, Jarêm-Addu, Jaqqim-Addu in Lâ-ûm.10 Glede načina in oblik delovanja diplomatov je velika razlika med Hammurabijevo in el-amarnsko dobo. Zimrilimovi poslanci razpravljajo o perečih zadevah s Haommurabijem neposredno in ustno.11 Pri tem se morajo držati navodil svojega vladarja, ki ga sami stalno obveščajo o svojem delu kakor tudi o vsem, kar so važnega zvedeli. — El-amarnski diplomatski poslanci pa predvsem prenašajo pisma od domačega vla­ darja k tujemu vladarju. Njihove ustne izjave so upoštevne samo toliko, kolikor so v skladu s pismom, ki so ga prinesli s seboj. To načelo poudarjajo zlasti Hetiti.12 Zato obstoji diplomatska korespon­ denca v el-amarnski dobi pretežno iz medvladarskih pisem, medtem ko imamo v marijski diplomatski korespondenci v večini poročila, ki jih pošiljajo Zimrilimu njegovi poslanci iz Babilona, zelo redka so pa pisma med vladarji.13 V zvezi s tem je nadaljnja razlika. Poslanci el-amarnske dobe pri­ našajo naslovljencu obenem s pismom svojega domačega vladarja tudi njegova darila (šulmanu) in pričakujejo, da bodo tudi prejeli darila za svojega vladarja. Vladar, kateremu so prinesli darila, jih ne sme od­ pustiti brez primernih daril za njihovega vladarja.; zato jih včasih zadržuje po več let, da pripravi primerna darila.14 Pri neposrednem diplomatskem razpravljanju s Hammurabijem se taka darila še ne omenjajo. Pač pa velja že načelo, da tuji poslanec ne sme prej zapustiti dežele, v katero je bil prišel, preden mu njen vladar ne da pismenega dovoljenja (roûrtum);15 isto načelo velja, kakor moremo to sklepati, tudi v el-amarnski dobi.18 9 Prim. ZZR, XXIII, str. 368 ss. 10 Ibâl-pî-El: II, 20—26, pismo v RA, 33, 1936, str. 169—179 (gl. spodaj op. 15); Ibâl-El: II, 33 s.; Jarêm-Addu: II, 72—74; II, 76, 4; Jaqqim-Addu: pismo RA, 33, v. 7, 19, 22, 27, 46; Lâ-ûm: II, 76 s. 11 II, 21—25; II, 30—31; II 33—34; II, 76—77 12 Tako mu poročajo, da je bila Hammurabiju baje podarjena neka eužnja-ujetnica (II, 6), da so v Babilon prišli Rim-Sinovi poslanci in prinesli s seboj pismo za Hammurabijà (II, 72), o usodi ešnunskih poslancev v Babilonu (II, 73), o Išme-Daganovi mirovni pogodbi s Turukki in njej sledeči politični ženitvi (II, 40) ter o njegovem približevanju Hammurabiju (II, 49). 13 Prim. ZZR, XXIII, str. 371. V ARM, II sta objavljeni dve Zimrilimovi pismi Hammurabiju, babilonskemu vladarju (II, 67—68, tretje je objavil Ch. F. Jean v RA, 42, 1948, str. 77 s.), eno pismo Hammurabi ja iz mesta Kurde Zimrilimu (II, 78), pismo Halisuma, vladarja v Ilansurâ Zimrilimu (II, 62). 14 O tem prim. ZZR, XXIII, str. 347 se. 15 V RA, 33, 1936, str. 169—179 je F. Thureau-Dangin objavil in prevedel pismo, ki v njem Ibâl-pî-El poroča Zimrilimu o svoji intervenciji pri Hammurabiju, da bi on odpustil Hanejce, ki so mu najbrž prišli na pomoč. Za nas je zanimiv naslednji odstavek (v. 18—24) : »Dva dni potem, ko je Jakkim- Adad (posebni Zimrilimov odposlanec) izročil svoj potni list {mu-u-ur-ta-šu, v. 20), sva šla k Hammurabiju in Jakkim-Adad je zaprosil za svoj potni list. Tako (mu je odvrnil H.): »Soglašam, da odideš. Pojdi!« Ker pa je Jakkim-Adad želel, da Hammurabi obenem odpusti tudi Hanejce, je Hammurabi naenkrat 16 Prim. ZZR, XXIII, str. 372. 59 Pisma iz marijskega arhiva imenujejo v uvodu najprej naslov- Jjenca navadno samo kot »mojega gospoda«, za njim pa pošiljatelja pisma. Nato sledi takoj prava vsebina sporočila. Vladar večkrat za­ četkom ugotavlja, da je »cul naslovijenčevo ploščo (= pismo)«, katero mu je bil Poslal iz cesar spoznamo, da so bili vladarji po večini še nepismeni _ Mog manjskih pisem je preprost, izražanje je kratko m jedrnato. Razen nagovora »gospod« se za vladarja ne uporabljajo redno nobeni naslovi. Pisma el-amarnske dobe pa navajajo v uvodu vsaj glavni vladarski naslov pošiljatelja in destinataria." Nato sledi pred meritorno vsebino pisma se posebno pozdravno voščilo (šulmu).™ V njem sporoča pošilja­ telj pisma, da gre njemu, njegovim svojcem, njegovim vojakom, konjem in deželam dobro, ter izreka enake želje za naslovljenca, za njegove evojce m njegovo imovino. Medsebojno pošiljanje pozdravnih voščil velja kot dokaz za prijateljske odnošaje med dvema vladarjema.21 - enostranske zametke take klavzule najdemo že v nekaterih marijskih pismih. V svojem pismu IV, 20 se Išme-Dagan opravičuje bratu Jasmah- Adduju, da mu zaradi svoje prezaposlenosti ob nastopu vlade še ni mogel poslati svojega šulmu," svojega sporočila, da mu gre dobro. Podobno uporabljajo ta izraz Zimrilimovi funkcionarji, ko mu na koncu svojih pisem zagotavljajo, da je v vojski vse v redu.23 Išme- S>toTnea1\ilTaÄ°AH0,TeV' Č? **P treba Š§ POČakati P010«1 ° sovražniku. roälaosovrSnlf ;•• rta,nîé? P^e?f\d?e! Ko bomo imeli POP«1^ po- АГЋ • • • ?» (= Jakkim-Adada) bom odpustil in nato naj gre?« iriM'nT^ ga ?ahk°. S-k ?pam°' Љ Je Zimrilimov poslanec ob svojem SS„!à°î™7„'Êaa"fe-ali ie to •**» "*"* •»Ä «Ä, " Večina Pjsem se začenja z besedami: »Mojemu gospodu pover Tako (pravi n. pr. Ibal-El tvoj služabnik (.suženj')', (II 33-38) EiCovo nismo w«m Ä« začeMa o^rmurabiiu *W -Tako (р^Ахтр1гОЈ ;„„i,u! o^—*8). — Med očetom m sinom kakor tudi med brati in sestrami je namesto »služabnika« ustrezna sorodstvena označba (oče, sin brat SaT S^Ä^mW^™1 ^ Jas^h-Adduje^IšmtDaganSomtr1n jasman-Addujem, med Zimnhmom in njegovimi sinovi (II 57 ss ) brafnm (II, 65) sestro (II, 66) in ženo (»gospodarico dežele«) (II 117) '' Samsi-Addu to mnogokrat ugotavlja, n. pr. I, 6, 5- I 9 5-1 in 4. itd • isto З^^Дш^Ш*.*. I, V 4Pin išme-bl'gan5v ìv^' pZCtt ћЂ Ж"* А^ДГ* П-42'8 P- z -éconcilìallònl' izvfììank* salima,™ •£»T h^' Rev" ?.6 > ,za uznika. Od salimum jè zlS™, HZ! K- ша "fcmafon (= v prijateljskem duhu) piše v II, 25, 16 Ì™G ,™r. ?28 JU- ~ Pnm- Delitsch' HWB, str. 664 s., Dèi mei! » £"£• ZZR' ХХШ> str- 324ss- 23 v • ?S Sln' -ARM' IV' str37' Prevaja: »des nouvelles de ma santé, vTg3a0 «5Г& sgsredtbrV ЧПв ^ ï^^^^ïlfe^ cije'sfv^Vev.Kflf^ fg ££ Nek°Iik° dra*«*«» *»™Ia" 60 Dagan pripominja na koncu nekaterih svojih pisem Jasmah-Adduju, da gre njemu in njegovim vojakom dobro in da naj brat, ki za taka «poročila večkrat iprosi, nima nobenih skrbi.24 Kibri-Dagan uvršča v večini svojih pisem klavzulo, da je v mestu in okolišu Terqa vse v redu in jo povezuje z ustrezno ugotovitvijo glede božanstev Dagana in Ikrub-Ila. Klavzulo postavlja takoj za uvodom.25 Prav tako zatrjuje Zakira-Hammû takoj za uvodom svojih pisem Zimrilimu, da je v mestu Quattunân in v okolišu vse v redu.26 V treh Hammurabijevih pismih, ki jih je objavil J. R. Küpper v RA, 42, 1948, uporablja babilonski vladar izraz šulmu v pomenu prijateljskega sporočila, ki naj mu ga marijsti funkcionarji pošiljajo o Zimrilimu in njegovi vojski, ev. tudi o tamkajšnjih Hammurabijevih zavezniških kontingentih, medtem ko se poročila o sovražni vojski imenujejo temu™*- Po doslej povedanem lahko ugotovimo, da iz preprostega diplo­ matskega pisma v Hammurabi jevem času, ko si vladarji sami še raz­ meroma redko dopisujejo, nastane v el-amarnski dobi mnogo bolj togo formulirano pismo. Pri tem je posebno zanimiv razvoj klavzule šulmu. Spočetka je to samo priložnostno enostransko sporočilo o lastnem zdravju in redu v vojski, medtem ko Hammurabi imenuje šulmu tudi sporočila o zavezniku in njegovi vojski. V el-amarnskih medvladar- skih pismih pa je šulmu že nepogrešno skrbno dvostransko formulirano pozdravno voščilo, ki poroča naslovljencu o lastnem zdravju in ugodju in izraža želje za njegovo zdravje in ugodje. Ta razvoj nam postane laže razumljiv, če upoštevamo, koliko večji pomen imajo v el-amarnski dobi pisma med vladarji samimi. Iz nekaterih poročil Zimrilimovih poslancev si lahko napravimo precej jasno sliko o diplomatskih sprejemih na Hammurabijevem 24 V Šamši-Addujevih pismih najdemo to klavzulo skrajno redko (I, 4, 18 s.; I, 55, 18). Išme-Dagan jo uvršča v nekaterih pismih, in sicer večinoma na koncu pisma, redkeje takoj za uvodom (IV, 34, 5 s.; IV, 42, 5). V njej spo­ roča bratu, da gre dobro njemu (IV, 38, Rev. 20') kakor tudi njegovim vojakom (I, 135, 21; IV, 24, 32 s.; IV, 34, 5 s.; IV, 42, 5). Včasih omenja tudi svojo' delav­ nost (IV, 67, 24 s.) ali želi, da se brat ne vznemirja (IV, 25, 25 s.) ali ga poziva, naj mu tudi on redno poroča o sebi (IV, 24. 33; IV, 87, 15 ss.). V IV, 69 omenja Jasmah-Addujevo prošnjo, naj mu Išme-Dagan redno poroča o sebi; isto pri­ čakuje tudi on od brata. 25 Tako v II, 84, 5 s.; II, 86—89, v. 5 s.; II, 90, 5 s.; II, 93, 5 [s.]; III, 10, 5 s.; III, 12, 5 s.; III, 13, 5 s.; III, 17, 5 s.; III, 29—34, 5 s.. 37, 5 s.; III, 39—42, 5 s. itd. Ni pa te klavzule v pismih n.pr.-II, 83; II, 85; III, 1—9; III, 11; III, 14—16; III, 18—28; III, 35—36; III, 38 i. dr. Zdi se, da jo opušča zlasti v poročilih o nujnih, perečih zadevah. гв ц 79_82, v. 5. — Prav po tej klavzuli lahko sklepamo, da je bil on Zimrilimov namestnik v Qattunânu. "»a Hammurabi pošilja dvoje pisem (št. 51, RA, 42, str. 35 ss.; št. 54, str. 37 s.) Bahdi-Limu, marijskemu dvorskemu prefektu (cf. J. R. K upper, RA, 42, 35), -tretje (št. 52, str. 40 s.) pa Puqaqumu, ki ga poznamo kot avtorja pisma II, 120. V vseh treh pismih naroča Hammurabi, naj mu naslovljenec pošlje »sporočilo (šulmu, Kupper: des nouvelles de) o Zimrilimu, sporočilo o njegovi vojski (četah)«, (v 54, 12 ss. tudi »sporočilo o mojih četah, ki sem jih poslal Zimri­ limu«) (51, v. 4 s.; 54, v. 10—13; 52, v. 25 s.). Neposredno nato sledi naročilo glede vesti (temu, Küpper: renseignements) o sovražnikovi vojski. 61 ЉаТ^ F] y ^ЛЈ P1SnU П' 23 ™ П- 76- Ko sta mari jska diplomata ki y*Zimri-Addu Prejela nova navodila od Zimrilima, se takoj prihodnje jutro napotita v Hammurabi jevo palačo. Že >ob zori sta pred vrati palace«," kajti v opoldanskih urah preprečuje vročina oprav­ ljanje uradnih poslov. Ko prideta na notranje dvorišče, kjer jima nadenejo posebno sprejemno oblačilo,2« opazita tamkaj poslance drugih, držav.2« Končno prideta pred Hammurabija, ki ima okrog sebe tri svetovalce, Љ varujejo tajnosti" Nato povzame besedo (»poprime zadevo«)31 тал-ijski odposlanec in razloži Hammurabiju željo svojega vladarja. Pri tem opazi, da svetovalci šepetajo Hammurabiju na uho svoje nasvete.32 Nato mu Hammurabi odgovori in pove svoje mnenje o dohcm zadevi. Kadar poslanec ni bil zadovoljen s Hammurabijevim govoriP^m' mU Je UgOVarJaI' na kar Je babilonski vladar zopet od- Diplomatski jezik je že v tem času skrbno izbiral besede. Ibâl-pî-El poroča Zimnlimu, da izpolnjuje njegovo navodilo, naj »govori Hammu­ rabiju samo prijazne (»dobre«) besede«.3* Tudi Hammurabi spretno pridobiva s svojo ljubeznivostjo. O tem priča Ibâl-pî-Elovo poročilo Zimnlimu(II, 31 5-12): »Kadar .... kaka zadeva vLmirja ftSfeO Hammurabija, takrat mi piše in nato grem k njemu, kjer se (ravno nahaja. Kakršna koli je zadeva, ki ga vznemirja, on mi jo pove. O vseh lospoduT ° Ìh gOVOrÌ Z menOÌ' Staln° P°rocam svojemu Predtoet razpravljanja je urejanje različnih vojaških in političnih vprašanj, ki se pojavljajo spričo tesne zveze36 države Mari z Babi- lomjo. Umenja se tudi nameravana sklenitev zavezniške pogodbe med riammurabijem m Zimrilimom.37 „~/° foliti™em Pomenu njene vsebine gre marijski korespondenci prednost pred el-amarnsko. Le-ta namreč razpravlja o faraonovih že- mtvah s hčerami prednjeazijskih vladarjev, ki uporabijo to priliko za neprestano moledovanje za faraonovo zlato ali srebro. Pri tem se stalno pritožujejo, da so faraonova darila premajhna in da on predolgo za- 27 II, 23, 4—8. r„K,;? 41'-?6' 6: »?.s*°Pila ?va na dvorišče palače«; II, 76, 8: (tu gredo k Hammu­ rabiju trije marijski poslanci, v. 7 s.): »otlekli so nam (slovelno) oblek™ - TT 7fi q2^8 N ^osltnT kralJa (mesta> Kurde... je vstopil (hkrati) z nama.« (sliv'Jnó) obÌekon/amàadeJCem' kl *° VSt0pÌlÌ (hkrati) Z nami- - ** slekli tajuoWstnso2VnanaSA пје^^' ^^ ^^ " ' ' M d™* 31 П, 23, 15. II, 2з! Rev23^11^' 2 S': >ТО Ìe Šepetal na Uh0 SV°Jega eoepodoc; primerja, 33 Prim. RA, 33, 1936, str. 171 ss. v. 24 s., 26 ss., 36 ss 34 II, 24, 5 s., 8. 36 Prim. II, 21-25, II, 30-31, II, 33-34, II, 76 38 Prim. II, 21, 11 s. - Citat spredaj v uvodu v op. 36. 37 II, 77, prim, spodaj! 62 držuje njihove poslance. Političnih vprašanj se pisma le redko dotikajo. Znatno resnejša v političnem merilu je hetitska državna korespondenca, ki je nastala v državi z drugačnimi gospodarskimi in družbenimi raz­ merami. Zato v njej nimajo darila med vladarji več velikega pomena, pač pa stopajo v ospredje politične in vojaške zadeve.38 Kakor smo že omenili, se v korespondenci Zimrilimove dobe niti ne omenjajo darila, ki naj bi si jih vladarji redno pošiljali. Pač pa služi ženitev za utr­ ditev političnih zvez. Šamši-Adad, ki je dolgo očital mlajšemu sinu, da si še ni ustanovil »hiše«, ga oženi s hčerjo Išhi-Adduja, vladarja mesta Qatanum; pozneje najdemo tasta kot Jasmah-Addujevega za­ veznika.39 Zimrilimu sporoča njegov funkcionar kot posebno važno novico, da je Išme-Dagan sklenil mir s Turukki in da bo svojega sina oženil s hčerjo njihovega prvaka Zazija.40 Kako so ženske veljale v tej dobi za manjvredne, priča okolnost, da nobena izmed obeh nevest ni imenovana po imenu. Y medsebojnih stikih vladarji skrbno varujejo svojo formalno enakopravnost in neodvisnost. V pismih se neodvisna vladarja nago­ varjata kot »brata« (ahu), s čimer izražata tudi, da obstoje med. njima dobri odnošaji. Bratski nagovor el-amarnska korespondenca dosledno uporablja,41 Hetiti pridejo zaradi njega celo v spor z asirskim vla­ darjem.42 V-doslej objavljenih marijskih pismih se Zimrilim v svojih pismih, ki jih piše Hammurabi ju, imenuje njegovega brata,43 isto stori njegov poslanec, ko govori z babilonskim vladarjem.44 Hammurabi pa govori o Zimrilimu kot o »gospodu« dotičnega poslanca, ali kratko o Zimrilimu.45 Pač pa imenuje Hammurabi vladarja dežele Jamhad »brata«, ko mu ta pošlje svoje čete na pomoč.46 Tudi Šamši-Addu ime­ nuje »brata« Išhi-Adduja, kralja mesta Qatanum,47 ko želi oženiti Jasmah-Adduja z njegovo hčerjo. Podobno imenuje ešnunskega vla­ darja »brata«, ko želi od njega doseči, da bi mu izročil neke politične ujetnike.48 Pozneje se Išhi-Addu označuje kot brata napram svojemu zetu Jasmah-Adduju.49 Odvisni vladarji pa se v pismih označujejo ali 38 Prim. ZZR, XXIII, str. 296 ss., 305 ss. 39 I, 24, 3—14; I, 46 (cfr. I, 45; I, 48); II, 51. *° II, 40, 4 ss.: »Išme-Dagan je sklenil mir s Turukki. Zazîjevo hčer vzame za svojega sina Mût-asqurja« (v. 5—8). — Najbrž je tudi Zimrilim omožil svojo hčer z Aškur-Addujem, vladarjem mesta Karana, da bi svojega vazala pri­ klenil nase. Prim. J.-R. Kupper, RA, 42, 1948, str. 42, op. 2. 41 Prim. ZZR, XXIII, str. 330 ss. " ZZR, XXIII, str. 334 ss. 43 II, 67, Is.; II, 68, Is.: »Hammurabiju povej: Tako pravi Zimrilim, tvoj brat«; enako v pismu B 615, ki ga je objavil Ch.-F. Jean v RA, 42, 1948, str. 77 s., v. 1 s. 44 II, 24, 10: »Zakaj zadržuješ služabnike svojega brata?« 45 »tvoj gospod« v II, 21, 6, Rev. 10', 14'; II, 25, 13,14; Zimrilim v II, 21, 23, 19. *• II, 71, 11, 15. « I, 24, 10. 48 I, 27, 16, 20, 24, 30. 49 II, 51, 3. 63 kot sinovi napram očetu,50 ali celo kot služabnik (»suženj«) napram svojemu gospodu.51 V poznejši el-amarnski in hetitski meddržavni korespondenci ima velik pomen »bratstvo« (ahutu),*2 izpeljanka od a/m = brat. S to be­ sedo označujejo trajno prijateljsko razmerje med dvema neodvisnima vladarjema, ki vzdržujeta prijateljske stike, kar formalno pokažeta s tem, da si redno pošiljata poslance. Ustanovitev bratstva med vladar­ jema, njunimi sinovi, obema deželama se proglaša v meddržavni po­ godbi med Ramsesom II. in Hattušilom III. (1273) kot bistvo pogodbe." .mfvn,Jski korespondenci »e že uporablja beseda »bratstvo« v istem političnem smislu, čeprav le redko. Predvsem ga uporablja Išme-Dagan v svojem pismu, v katerem obvešča svojega brata, da je po očetovi smrti »stopil na prestol hiše svojega očeta«.54 Jasmah-Adduja pripoznava za neodvisnega vladarja m mu predlaga, naj si najprej prisežeta »trdno55 prisego«, nato »se bova jaz in ti sesia in bova ustanovila bratstvo med seboj za vedno.«56 Prav to, da naj se med rodnima bratoma tako bratstvo šele ustanovi, nam priča, da je bratstvo v Hammurabi j evem času že poseben pravno-po- litičen pojem, ki ni v nobeni zvezi s krvnim sorodstvom. Zanimivo je, da že sedaj pomeni ustanovitev bratstva pravi namen pogodbe med vladarjema dveh držav. — Drugič najdemo ta izraz »bratstvo« v očitku neznanega pisca, češ da se Išme-Dagan podobno neiskreno približuje Hammurabiju, kakor je njegov oče Šamši-Addu neiskreno pošiljal za­ gotovila o bratstvu vladarju mesta Ešnunne.57 V drugih mednarodnih pogodbah, ki so v tem času samo pogodbe med vladarji, se pojem bratstva še ne uporablja, kolikor smemo to trditi na podlagi pogosto precej poškodovanih besedil. 4Vi.PÌSmU *' 3 PriP°veduJe Jasmah-Addu, da sta njegov ded Ila- kabkabû asirski kralj, in marijski vladar Jaggid-Lim »prisegla med seboj trdno prisego pri bogovih«.58 Kakor Jasmah-Addu nadalje trdi, je pogodbo prekršil Jaggid-Lim.59 и Od Asircev ogroženi vladar Abi-Samar bi želel doseči, da bi mu lah- dunlim pomagal. Zato ga imenuje »svojega očeta« (v. 6), sebe pa proglasa za njegovega sina, svojo hišo za njegovo (Rev. if—13*). — Podobno se najbrž označujejo kot sinovi nasproti Zimrilimu tudi vazalni vladarji v II 61—64 ITim -zlasti II, 61, 5 ss., kjer pisec izrecno poudarja, da vsa njegova mesta pripadajo Zimnlimu inda so oni (piščevi svojci?) njegovi sinovi. Primer iz pozne asirske dobe v ZZR, XXIII, str. 331. 51 Tako piše Hammurabi (najbrž vladar mesta Kurda) v II 78 1—4- >Mojemu gospodu povej: Tako (pravi) Hammurabi, tvoj služabnik*-' prim op. 30 v uvodu. 52 Prim. ZZR, XXIII, str. 330 ss. 53 Prim. ZZR, XXIII, str. 332 s. 54 IV, 20, 5. 55 IV, 20, 22. Pridevnik dannum pomeni: trd(en), močan ipd Dos sin 1. c, ga prevaja kot solennel (enako tudi v I, 3, 9 s.). 56 IV, 20, 21—26. ,, . 57vn> 49> "• »Tako je bilo ravnanje njegovega očeta (v. 7), ...pošiljal mu (t. j. esnunskemu vladarju)) je bratstvo« (v. 11) 68 I, 3, 7—10. 59 I, 3, 11 s. 64 Z nameravano zavezniško pogodbo med Hammurabi jem in Zimri- limom se bavi pismo II, 77. Iz delno poškodovanega besedila sklepamo, da bi vsak sopogadbenik moral opraviti pogodbeno prisego v svoji deželi.60 S tem bi postal zavezan, da jo izpolnjuje; to obveznost ozna­ čujejo z rečenico napištam lapatum = »dotakniti se grla, zadrgniti, stisniti grlo«.61 Podobno orientalsko slikovito je pogodbeno vezanost med zavez­ nikoma označil Hammurabi, ko so dospele v Babilon zavezniške čete iz dežele Jamhad (v Severni Siriji). Tedaj je namreč veselo* ugotovil: »£)obro je, da je moj brat (= vladar Jamhada) poslal čete v Babilon in da je moj brat zvezal resice plašča z možem iz Babilona«.62 Simbolične obličnosti, ki so jih. uporabljali ob sklepanju med­ državnih pogodb, se omenjajo v dveh nadaljnjih primerih. Šamši-Addu pripoveduje, da je združil tri severnosirske vladarje v vojaško zvezo, ki so jo z njim sklenili zoper Sumu-Ebuha. Sklenitev pogodbe označuje s stavkom: »Pred menoj bodo udarili roko.«63 Kakšna simbolična gesta je pri tem mišljena, ni povedano.64 O primitivnih obličnostih pri sklepanju prijateljstva med dvema rodovoma: Hanejci in Idamarazijci, poroča Zimrilimu njegov diplomat lbal-El. Naprošen, da sodeluje — najbrž kot Zimrilimov namestnik — je dal ob sklenitvi zaklati mladega oslička, ni pa pustil zaklati tudi mladega psička in neke ptice, kar so vse za ta namen pripravili.e5 Kot uspeh svojega sodelovanja omenja, da je »naredil mir« (sa-li-ma-am... aš-ku-[u]n, v. 13 s.) med obema rodovoma. Usmrtitev oslička nas spo­ minja delno ohranjene pogodbe, ki jo je sklenil Mati'ilu iz Agusi-ja z asirskim kraljem Aššurnirarijem V. (753—745). Pri tej pogodbi je bil zaklan oven, da so na njem simbolično prikazali posledice, ki naj za­ denejo Mati'ilu-ja, če bi pogodbe ne izpolnil.66 Ker pa manjka v II, 37 točnejših navedb, ni mogoče dognati, kakšen pomen je imela usmrtitev oslička. V pismu II, 72 poroča Zimrilimu njegov diplomatski agent iz Babi­ lona, da je tja prišlo štiričlansko poslanstvo Rim-Sina iz Larse. V pismu, ki so ga prinesli Hammurabiju, mu Rim-Sin zagotavlja zavezniško pomoč: »Če se sovražnik obrne zoper tebe, bodo moji vojaki prišli tebi na pomoč. Če se pa sovražnik obrne zoper mene, naj pridejo tvoji vojaki meni na pomoč!«67 Tako klavzulo o zavezniški medsebojni po­ moči najdemo pozneje strogo paritetno formulirano v pogodbi med 60 II, 77. 61 K temu izrazu primerjaj razlago G. Dossina in Ch.-F. Jean a v ARM, II, str. 237. 62 II, 71, 10—15. 63 I, 24, Rev. 14' s. 64 D o s s i n, ARM, I, str. 221, domneva, da je bila to neka kretnja sovraž­ nosti zoper Sumu-Ebuha. 65 II, 37, 6, 10 s. 66 Prim. F. E. P ei s er, MVAeG, 3, 1898, str. 228 s.; Br. Meißner, Babylonien und Assyrien, I, str. 140. 67 II, 72, 13—16. 5 65 Ramsesom II. in Hattušilišem III., enostransko modificirano pa v hetit­ skih vazalnih pogodbah.68 Vsem doslej znanim medvladarskim pogodbam iz marijskega arhiva je skupno to, da vidijo bistvo pogodbe v medsebojni prisegi obeh vla­ darjev. Dobri dve stoletji .pozneje se pa v poročilu, da «ta (ok. 1430) babilonski kralj Karaindaš in asirski Aššur-bel-nišešu sklenila prija­ teljsko pogodbo., razlikujeta že dve sestavini: rikiltum (riksum, rikistum) m prisego (mamitum).*» Rikiltum je pogodbeno besedilo, ki ga vsak so- pogodbemik predloži drugemu, da ga s svojo prisego sprejme kot ob­ vezno. JNa tem razlikovanju je zasnovana hetitsko-egipčanska pogodba iz leta 1273. S potrebnimi spremembami ga najdemo zopet v hetitskih vazalnih pogodbah: išhiul — lingaiš.70 * Ob zaključku je primerno', da ponovno naglasimo, da utegnejo nadaljnje objave marijskih tekstov marsikatero tu izrečeno trditev лгпа* al\tudi orvreči- Vkljub temu je pa nesporno, da v mestu Mari (lell Hariri) najdeni klinopisni teksti vsebujejo gradivo, ki je za pravnega zgodovinarja zelo pomembno. Naj bo navzoča razpravica skromen izraz spoštovanja in hvalež­ nosti našemu tako zaslužnemu jubilarju, čigar dela so tako zelo važna tudi za našo domačo pravno zgodovino! QUELQUES REMARQUES JURIDIQUES SUR LES LETTRES DE MARI, PUBLIÉES JUSQU'À PRESENT (Archives royales de Mari, I—IV) Résumé I. Introduction Notre étude porte principalement sur les 452 tablettes de Mari, publiées /!!lS(A1Ba1i,iÌ(VdanS JeS W*1™ Premiers tomes des Archives royales de Mari (- AKM). Ces tablettes constituaient une partie des archives diplomatiques du royaume de Man, sous le règne des quatre derniers rois avant la dispari­ tion de cet Etat du Moyen-Euphrate. Sur le premier roi Iaggid-Lim ainsi que sur son fils et successeur Jahdunlim nos sources sont assez maigres. La plupart de nos tablettes appartiennent aux deux phases suivantes du royaume de Mari. C'est d'abord ^interrègne assy­ rien», quand le royaume de Mari dépendait de l'Assyrie et quand le roi assyrien Šamši-Addu I. installa à Mari son fils Jasmah-Addu comme régent Apres la mort de Šamši-Addu, c'est Zimrilim, fils de Jalidunlim, qui devient 68 Prim. Hethitische Staatsverträge, str. 68 s. 69 Prim. Hethitische Staatsverträge, str. 23 s. 70 Prim. o. c, str. 21 ss. 66 roi de Mari. Il y règne longtemps en étroite union avec Hammurabi, le grand législateur de Babylone, qui finalement s'empare du territoire de son an­ cien allié. ' . La documentation abondante, que nos tablettes contiennent est interessante à différents égards pour des recherches juridiques. D'une part, les lettres de l'époque assyrienne ainsi que celles de la cor­ respondance de Kibri-Dagan, gouverneur de Zimrilim à la ville de Terqa, avec son seigneur, nous offrent des renseignements précieux sur la structure du royaume de Mari et sur ses conditions sociales et économiques. D'autre part, les lettres envoyées à Zimrilim par ses agents diplomatiques nous rendent possible d'observer le développement des relations internatio­ nales et de ses formes aux jours de Hammurabi, roi de Babylone. Comme sources supplémentaires à ces lettres viennent en considération: pour le premier groupe, la correspondance de Hammurabi avec Samaš-hasir et avec Sin-idinnam, ses gouverneurs à Larsa, et pour le deuxième groupe, la correspondance internationale provenant des archives de Tell-el-Amarna et de Hattušaš. II. Conditions sociales et économiques Le royaume de Mari, comme les autres États de l'antiquité, était basé sur le classement de sa population en hommes libres et en esclaves. Cette division fondamentale exerçait une telle influence sur la façon de penser, qu'on appelait dans nos lettres tous les citoyens esclaves (wardum) envers leur souverain, qui était adressé en seigneur (bëlum). L'esclavage résulte à Mari surtout de la capture à la guerre. Les prison­ niers forment une partie du butin que l'on partage entre les combattants. D'après une lettre (II, 13, 7 s.) le roi aussi obtient quatre esclaves comme son lot. Le nombre des esclaves à Mari ne semble guère avoir été très considé­ rable. D'après une remarque de Samši-Addu, le prix d'un(e) esclave était de neuf sicles d'argent en moyenne. Aucun esclave ne peut arriver à la liberté par la fuite. Samši-Addu ordonne à son fils de saisir aussi tous les fugitifs libres et de les faire amener chez lui. Quant aux fugitifs politiques, le roi d'Assyrie prend des dispositions différentes selon le cas. La population du royaume de Mari était assez hétérogène. Il y avait des Benjaminites, «une peuplade nombreuse et turbulente» (Küpper, 166) et des Hanéens, qui «ne sont sédentaires qu'à demi» (Kupper, 170). Ils sont comman­ dés par leurs cheiks (suqaqu). Chez les Hanéens on peut déjà observer des différences économiques considérables. Au point de vue économique, le royaume de Mari était plus avancé que l'Assyrie. C'est pour cette raison que Samši-Addu demande à son fils non seulement des artisans, mais aussi différents produits, nécessaires à son armée. L'économie de l'époque est presque complètement basée sur la terre et son exploitation. On fait p. ex. espérer à un gouverneur d'a-voir à sa disposition de la terre arable en abondance (I, 18). Les revenus d'un gouverneur se composaient régulièrement de blé, d'huile et de vin. De même la fortune du roi consiste en troupeaux et en domaines, qui lui fournissent du blé. Comme déjà M-Küpper a bien observé, dans la cor­ respondance de Kibri-Dagan il n'est jamais question d'impôts en argent (RA, 41, 173). Des grandes quantités de blé sont ramassées dans le palais, ce qui donne au seigneur la possibilité de prêter du froment au peuple à l'occasion d'une famine. 5* 67 L argent devient assez tardivement une commune mesure de la valeur des choses. La proportion de valeur entre l'argent et le cuivre c'est 120 contre 1. Dans ces circonstances il est facile à comprendre que le souverain ainsi que ses gouverneurs se procurent souvent par des corvées la main-d'œuvre dont ils ont besoin pour le maintien du système de l'irrigation, pour la rentrée de moisson, pour la tonte des moutons. Un renseignement très remarquable sur la propriété des champs nous est fourni dans la lettre ARM, I, 6. Samši-Addu ordonne à son fils, qu'il ne par­ tage pas de nouveau les champs au bord de l'Euphrate entre des Hanéens, pour ne pas provoquer des plaintes nombreuses. «Que chacun conserve sa possession ancienne!, (v. 36 s.). Seulement les champs, ayant appartenu à un mort ou a un fuyard, peuvent être donnés à celui qui n'en a pas (v. 38 s ) .Mous en pouvons conclure que dans un passé pas très lointain on avait donc encore partage des champs périodiquement entre des cultivateurs. Mais ^?иЛ, eP°que de Šamši-Addu la position des possesseurs des champs s'était déjà tellement affermie que le roi d'Assyrie ne veut plus laisser «bouleverser les champs» (v. 3?). Néanmoins ce n'est pas encore la pleine propriété individuelle du sol, car le roi dispose a son gré des champs d'un mort ou d'un fuyard. Les champs ne se transmettent donc pas encore de père en fils. Ainsi nous y assistons a une évolution qui est en train de substituer le régime de la propriété indi­ viduelle du sol au régime initial de la propriété collective, mais cette évolution n est pas encore achevée. Reste à savoir, si cette évolution avait lieu à ladite epoque seulement dans le pays au bord de l'Euphrate. Il est intéressant d'observer que Hammurabi, lui aussi, exprime dans sa correspondance avec Samaš-hasir la même maxime: «Leur ancienne possession comme ils la possèdent, qu'ils la possèdent.» (RA, 21, 43). C'est au fond le même principe quon retrouve dans Ledit du préteur romain: «Uti eum fundum nunc possidetis, ita possideatis» (Festus, Bruns, Fontes 7, II, 24 233) De différentes remarques occasionnelles dans nos lettres nous ' pouvons conclure qu au moins une grande partie du sol appartenait au roi de Mari qui en faisait fréquemment donation aux diverses personnes. Outre cela o^1SomtJaU¥1l_deT.la Pr°Priété individuelle du sol. C'est une lettre (III, 17, ^7-29 de Kibn-Dagan que nous trouvons une distinction nette entre l'orge duf palais; (se um sa ekallim) et l'orge du district qui constitue la redevance (se um sibsim sa hahim) (Kupper, RA 41, 179). Enfin, c'est du système d'irrigation que la fertilité du pays en depend. Four cette raison son entretien et son extension représentent une préoccupa­ tion capitale du roi ainsi que de son gouverneur. III. Sur la structure de l'État L'État de Mari était une despotie. Son souverain est «seigneur» (bëlum) envers tous ses sujets qui ne sont que ses mardum («esclaves», serviteurs). Le titre de roi (sarrum)> n'est employé qu'incidemment. En qualité de maître absolu le roi tient tous les rênes du gouvernement entre ses mains. Afin d assurer la continuation de la dynastie, il faut d'abord que le roi «fonde sa maison». Samši-Addu, après avoir fait plusieurs reproches à cet égard a son fils Jasmah-Addu, enfin le marie avec la fille du roi de Qatanum. fr.n co,mmandant en chef de la force armée le souverain fait assez fréquemment le recensement, afin d'établir une liste des hommes soumis au service militaire. Il semble de même parfois qu'à cette occasion aussi le par­ tage et 1 arpentage des champs eurent lieu. 68 Le territoire de Mari comprend plusieurs districts (hahum) et quelques royaumes vassaux (Kupper, RA, 21, 163). Grâce à la correspondance de Kibri- Dagan, gouverneur à Terqa, nous sommes assez bien renseignés sur l'admini­ stration du district de Terqa. Quoique la compétence d'un gouverneur fût très étendue, il était néanmoins obligé de demander pour chaque décision une instruction de son souverain. D'autre part le gouverneur était tenu d'informer son souverain de tous les événements qui étaient arrivés à sa connaissance. Dans l'État de Mari on rencontre parfois la tendance à l'intimidation du peuple. Bahdi-Lim propose à Zimrilim de trancher la tête d'un prisonnier et de la faire~promener dans les villes des Hanéens, afin que ceux-ci prennent peur et qu'ils se rassemblent rapidement quand ils seront convoqués (II, 48). D'autre part le souverain aime à consulter ses conseillers avant de prendre une décision importante. Les informations qui lui parviennent sur différents problèmes, ont égard aussi aux causes sociales et économiques de ces pro­ blèmes. C'est p. ex. la famine qui pousse des Turukkéens à leurs razzias, c'est le manque de pâturages qui mène des Benjaminites avec leurs troupeaux vers le Haut-Pays. • ' Le souverain choisit ses collaborateurs à son gré. C'est Šamši-Addu qui confirme ou désapprouve les propositions de Jasmah-Addu. — La première condition que le candidat doit remplir, est celle d'être taklum, c'est-à-dire, «sûr», sur qui on peut compter. — Le serment des fonctionnaires n'est men­ tionné que chez les agents recenseurs, nommés par le gouverneur Kibri-Dagan (III, 19, 17). Les fonctionnaires obtiennent du roi pour leur entretien des champs à cultiver, du peuple de leur pays ils reçoivent du blé, de l'huile et du vin. Périodiquement le roi leur donne des vêtements et des bagues en or de cinq et de dix sicles (II, 74, 20 ss.). Sur la vie du peuple, en particulier sur les habitants de la capitale, leur situation sociale et économique, nos sources nous apprennent très peu. — Les Benjaminites et les Hannéens ont leurs cheiks (suqaqu) qui correspondent aux maires (hazannu). Ils coopèrent quand il s'agît de la mobilisation des hommes, sujets au service militaire, de même du recensement. Ils sont respon­ sables de ce que la population se rassemble pour la corvée, et que des pâtres Benjaminites ne quittent pas le pays avec leurs troupeaux. Quoique nommés par le roi, les cheiks souvent défendent les intérêts de leur territoire avec fermeté. Les Anciens sont les représentants naturels du peuple d'un district. Leur position est fondée sur l'autorité de l'âge, plus tard probablement aussi sur leur position économique et sociale. IV. Les relations internationales Plusieurs lettres de Mari nous fournissent des renseignements précieux sur les rapports internationaux entre Mari et Babylone aux temps de Zimrilim et de Hammurabi. Une comparaison avec le correspondance d'El-Amarna, postérieure de 300 à 350 ans, et avec celle de Hattušaš, postérieure d'une siècle de plus, nous rend possible d'observer jusqu'à quel point diverses institutions et règles ont changé pendant ce temps. Quant aux bases des rapports internationaux, nous pouvons constater qu'elles sont restées les mêmes dans les trois périodes. Les rapports entre deux États ne sont en réalité que des rapports entre leurs souverains. Ceux-ci se reconnaissent mutuellement pour égaux et in­ dépendants par le titre de frère (ahu) qu'il se donnent. 69 Le contact entre les souverains est entretenu par leurs envoyés (mûr šipri). La situation juridique de ceux-ci n'est pas encore réglée, surtout en ce qui concerne le droit d inviolabilité et d'exterritorialité. C'est d'une lettre qui a ete publiée et traduite par le feu M. F. Th u r eau-Dan g i n en 1936 que nous apprenons qu'un envoyé de Mari ne pouvait quitter Babvlone, avant ?TOUrSm ne PermÌt de Partir en lui remettant s°n Passeport D'autre part quant aux questions détaillées il y a aussi des différences considerables entre la correspondance de Mari et celles d'El-Amarna et de Hattusas. ,.„,Au point de ,vue rformeL nous pouvons constater d'abord une grande différence quant a la fonction des lettres et des envoyés dans les rapports entre les chefsKl État. Les envoyés de Zimrilim négocient directement avec Hammurabi et discutent avec lui oralement sur divers problèmes. C'est pour­ quoi la majeure partie de la correspondance diplomatique consiste en compte- rendus des envoyés a Zimrilim, tandis que les lettres de souverain au souve­ rain sont tres rares A l'époque d'El-Amarna au contraire des lettres entre les chefs d État sont la forme régulière pour la communication des messages entre eux. La premiere cause du changement est certainement la distance entre les capitales respectives qui est plus grande. La position, des envoyés cependant a change en même temps; leurs déclarations orales ne sont valables que quand elles sont confirmées par les lettres qu'ils ont apportées Puis nous pouvons constater aussi des différences quant à la composition formelle des lettres. La correspondance de Mari, de même que celle de Hammurabi, est écrite dans un style clair et simple et évite les titres officiels autant que possible. Dans chaque lettre, une courte introduction, contenant le nom de 1 expéditeur et en général aussi du destinataire, est suivie par le sujet de la communication. Les lettres d'El-Amarna, au contraire, placent après introduction qu, est plus développée, encore une longue salutation (sulmu, dans laquelle l'expéditeur fait savoir au destinataire qu'il va lui-même 1еЉ«^ГмГне1еП ^mn temPS deS VOeUX t"3™ Sa Pedane. Dans quelques lettres de Man il y a d ailleurs aussi une courte formule de Sulmu, par laquelle disWcfvTnVbJeT16 deStmataire 1°e lui «м* q™ ^ée de Mari ou son rant?^iténtreVUeS entre leS dÌVerS souverains ^ très ra** dans toute tion^W.teXt? dVMari la e0™1™™ des tr«tés internationaux est men- i onnee plusieurs fois. Ceux-ci ne sont sanctionnés que par le serment Le mot rikiltum qui est tres important dans le traité entre Rames II. et Hattušiliš III ainsi que dans les traités vassaux hittites, ne se trouve pas encore dams nos textes. - Mais on rencontre déjà l'expression ahutu (= fraternité) wut dé signer 1 alliance créée, par le traité entre les deux parties; la même idle non est bien connue déjà du traité entre Ramses II. et Hattušiliš III. - Enfin il e^t rSï s; \u^rde la еаиЛткт d'un traité entre deux p«pw- Quoique les lettres, publiées jusqu'à présent, ne représentent qu'une petite partie des riches matériaux découverts, nous pouvons constater en conclusion quelles eclaircissent considérablement la structure interne ainsi que°esrek' tions internationales de l'État aux temps de Hammurabi Nons espérons que des publications futures', en particulier celles des textes économiques, jèteront encore plus de clarté dans leT questions traitées 70