445
Mojim   prijatlom.
Ker sploh je navada,                   V veselja živite
Dan prvi u let'                             Dni, tedne, cel' let',
Si vošiti: v sreči                         Da nič ne opari
Let dokaj živet',                          Življenja Vam cvet.
Tud jez se približam                    Denarja na kupe
Prijatli  do Vas,                           Bog naj  Vam da,
Darujem Vam želje                       Naj  bode papirnat,
Za srecniši čas.                            Al zlat, al' s srebra!
Naj sreča velika                           Ker Bog sam je rekel:
Vas vodi po svet',                       Ni dobro živet'
Da bote to leto                             V samoti na svetu,
Lizali zgolj med!                          Vam vošim deklet!
Bolezen naj zgine                         Najboljo, najzalšo,
Na veke od Vas,                          Kar svet jih ima,
Požirajo sline                                In ktera 'ma dnarce.
Zdravniki cel čas!                        Naj vsaka Vas štima.
Karkolj se polotfte,                      Prijatli naj bodo
Prav steče naj se,                       Vam vedno zvesti,
Naj delo prav vsako                     če se pa pokvar'jo,
Spod roke Vam gre!                    Naj vrag jih pesti!
In kadar končate Na zemlji svoj tek, Pred Vam naj poda se
Hudoba  u begi
V Ljubljani.                                                                  Klara R.