18. Stev. V Novem mestu 15. septembra 1887. III. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1, in 15. Tsacegs meseca. Cena jim je za eelo Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Soviee" nar leto 1 gld., pol leta 50 kr. — Naroènino in dopise tisniti dati, placa za dvostopno petit-vreto 8 kr, za sprejema J. KrajBC v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 ki-,, trikrat 15 kr. Našim gostilničarjem in njihovim gostom. Slovenci smo že precej aa pra-vem potu. Začeli smo iislati SToj jezik, spoštovati svoje ljudi; zaieli smo se potfgovati za svoje pravice, in tu in tam smo že kaj ukrenili, kar bode nam in našim sinovom koristilo. V „Dol. Nov." smo dajali v raznih zadevah in raznim stanovom že obilo naukov; največ naukov je bilo namenjeno našim kmetovalcem ; pa tudi rokodelcem smo svoje dni govorili dobrohotne besede. Zakaj smo si pa danes gostilničarje in njih goste izbrali? Te dni je bilo v odličnem slovenskem časniku čitati, da se dobé po gostilnah po Gorenjskem le bolj nemški časniki. To nas je napotilo, da si dovoljujemo besedo o gostilnah po Dolenjskem spregovoriti. Gostilne in krčme so zlasti ob cestah potrebne. V dobre gostilne človek že rad gre, če mu tuđi ni posebno potrebno. Katere gostilne so pa dobre? Tiste gotovo ne, v katerih ni snažno, v katerih je slaba jed in pijača, pa morebiti še drago po vrh. Takih gostilnic ne potrebujemo. Naši vrli Blovenski gostje, domoljubi slovenski naj se takih gostiln ogibljejo. A prosimo jih, naj se ogibljejo tudi tistih gostiln, kjer se le tuje vino, zlasti kako umetno vino, kako judovsko pančkarijo toČi. Domači, dobri kapljici dajajte povsodi prednost. Pa še nekaj naj nasi slovenski gostje terjajo od vseh onih krčmarjev, kateri se sami tega ne zavedajo. Slovenske gostilne in kavarne naj imajo Slovenske časnike, ne pa kakosne nemške judovske časopise. Sleherna velika gostilna po Slovenskem naj ima vsaj eden slovenski dnevnik, a gostilne po Dolenjskem si pa5 od kraja še lehko držé „Dol. Novice''. Mi tega ne priporočamo iz lastne dohičkarije, vsaj je naš list na čast Dolenjcem že precej razširjen. Mi govorimo te besede radi splošne omike, in ker to zahteva čast Dolenjcev in Slovencev sploh. Gost pride v krčmo, da se malo okrepča in opočije. Da mu ni dolgčas, vzame lisi v roko, da Česa poizve iz njega in se malo pokratkočasi. To stori domačin. Tnjec pa, ki pride v naše kraje, in vidi, da ima- mo Slovenci že obilo časnikov, zaČel hode koj lepše o nas misliti in se bode morebiti se našemn jeziku priučil. Kohkor stane časnik, tohko bodo krčmarju pivci več zaslužka dali, ko se bodo že zavoljo časnikov dalje v krčmi mudili. Čemu bi li nekatere kavarne tohko časnikov imele, ako bi se jim ne izplačale?! Vsaj Šteje n. pr. še novomeška kavarna kacih 10 časopisov, a med njimi menda le 2 slovenska; ljubljanske kavarne imajo po 10—30 časopisov. Velika kavarna v Zagrebu ima po 100 in več časnikov, in to skoro v vseh evropskih jezikih. O dolenjskem vinn. Neki gospod je napisal v ,Dol. Nov." prav zanimiv članek o dolenjskih vinih. Dovolite, da še jaz nekaj pristavim. Tisti gospod ima prav, da ima dolenjsko vino poprek premalo moči (alkohola), in če amerikanske trte prej dozorijo, naj se tiste sadijo. Ali bo pa vino od tistih tudi tako okusno, na to si ne upam odgovoriti; kdor je skusil, že vé; jaz pa tistega še nisem pil. *) Reči pa moram, da dolenjsko vino bolj spoštujem kakor pisatelj Vašega članka: Pač rastejo v drugih deželah močnejša vina, pa davno niso tako zdrava in okusna, kakor dolenjsko. Tukaj v Celovcu se dobi oger, tirolec, Štajerc, avstrija-nec, pa najbolj obrajtan je dolenjec ali „mahr-wein", nekaj zavolj prijetnega okusa, nekaj pa, ker ni pokvarjen, iz drngih dežel pa je težko dobiti nepokvarjeno vino. Tn vendar se na Koroškem primeroma le malo Dolenjca izpije, čeravno ga vsi hvalijo. Kaj pa je uzrok? Prvi uzrok leži v ceni. Vinsko kupčijo imajo zdaj večinoma židovi v rokah, Oni ga kvarijo, da je strah. S špiritom mu dajo moč, z glicerinom pa sladkost, potem se lahko přilije mnogo vode, in to brozgo se ve da lahko po ceni dajo. Za 12 kr. ga res postavijo liter v Celovp^c, pa v takem vinu ni nič grozdnoga soka. Če hočeš pa dobrega in pristnega tirolca ali avstrijanca piti, je pa vehko dražji od dolpnjca; zato pisatelj nima prav, ako trdi, da se dobro vino iz drugih dežel lia amenkanske trto treba domače cepiti. Tred. ceneje dobi, kakor na Dolenjskem. Za Dolenjce bi biJa najveća sreča, ko bi se naredila postava, da se umetna in pokvarjena vina ne smejo prodajati ; potem bi Dolenjci svoje vino lehko na Koroško prodali,**) Na Ogrsko je daleè in tudi ogrska vina niso vsa dobra. Kar Dolenja Avstrija vina pridela, tega lahko sami DnnajŽanje izpijejo, in če bi kaj ostalo, so še Bavarci, Čehi in Moravci zadaj. Tirolci ga imajo še premalo za severno Tirolsko in Švico. Zdaj se pa izpije že več umetnega, kakor pristnega vina.***) Tukaj ljudje vina ne poznajo, da je le sladko in močno, pa ga hvalijo, Tukajšni krčmarji tudi ne grejo sami vina kupovat, ampak kupijo vse od agentov, največ od ogrskih Židov. Kupijo ga po 12 in točijo po 48 kr., zato je pa lahko krčma pri krčmi in vsi izhajajo. Ce bi se število gostilnic za polovico zmanjšalo, potem bi že smela priti prepoved zoper umetno vino, kajti kar bi gostilnic še ostalo, imele bi več gostov in bi lahko izhajale tudi z manjšim dobitkom pri litru, toraj bi lahko kupovale dobro pristno vino. Veliko število gostilnic je torej le na škodo vinorejcem. (?) Drugi uzrok, da se dolenjsko in štajersko vino manj kupuje, je narodna prenapetost nekte-rih Nemcev in nemškutarjev. liajši hvalijo še tako spomedrano avstrijsko, tirolsko aH ogrsko vino, da le Slovenci ne bi niČ prodali. To znajo židovski agenti v svoj prid obračati in se delajo v takih krogih ognjevite Nemce. To se bo pa že upet poleglo, kedar se napravi resničen mir med narodi. Pisatelj tudi miali, da bo dolenjska železnica udomačila pivo na Dolenjskem, Jaz pa tega ne verjamem. V Ljubljani je že dolgo železnica, pa kmečko ljudstvo izpije malo piva ; le prisiljeni Nemci in nekteri bolj gosposki Slovenci ga pijejo, masa ljudstva pa ne. Slovenec je že take narave, kakor Tirolec, da pije rajši vino, ko pivo ; še koroški Slovenci, ki ao tako daleč od vinogradov, niso veseli, če ni vina. Nemci pa žlanpajo pivo leto in dan. Ljubi Dolenjci! ako hočete sami sebi dobro, prosite vaše poslance, naj se potegujejo za^ tako postavo, ki bo nekrščenim in krščenim Zidom prepovedala, narejati in prodajati ametna, pokvarjena in zdravju Čestokrat škodljiva vina, za postavo, ki bo zmanjšala število zakotnih gostilnic, — potem pridejo za vašo vinorejo kmalo boljši easi. ' F. H. **) Taka postara obstoji žo teě let. '•'"I Jo Toliko Te6 vpitja, ktilior pa istine. Vred. Vred. Kaj je novega pa avstrijskem cesarstvu? Zadnji list je omenil, ob kratkem kako znajo Slovenci odlikovati svoje može. Slavnost je veljala starosti in buditelju koroških Slovencev prei. monsig. A. Einšpilerju. — Dne 4. sept, pa so y Slovenjem Gradci jednako tudi počastili Štajerci ter ž njimi vred drugi Slovenci, dà, Slav-jani sploh, druzega jeduako zasluženega moža Davorina Trstenjaka. Ni prostora, da obširneje tu omenjamo njegove zasluge, zlasti na zgodovinskem polji. Omenimo uaj, — to naj bolj svedoči njegove zasluge —, da je povodom te slovesnosti došlo 146 telegramov in 102 dopisa v listih, — iz mej teh tudi V. J. Strossmayerja, škofa Dija-kovarskega —, in dr. J. Missije, knjezoškofa Ljubljanskega, Iz Ogrsl(ega se poroča, da se bode proti koncu meseca sešel v Budimpešti ministerski sovet, ki določuje skupni proračun za leto 1888. Odšli bodo tja skupni ministri, ministerski predsednik Taaife in finaniSni minister Duuajevski. Predsedoval bode pa cesar sam, ki se bode odpeljal po končanih vojaških vajah v Budimpešt. O tej priliki bode odtvoril tudi cesar sam ogrski državni zbor. Kakor poročajo časopisi, obiskal bode minister Kalnoi(y nemškega kanclarja in ministra Bis-marka tekom tega meseca. Gotovo bodeta obravnavala za obe državi zanimive reČi. To seveda bode tajno ostalo, kar bodeta sklenila. Iz štajersltega se poroča, da bode poslanec Mih, Vošnjak iuterpeloval v državnem zboru na-učnega ministra GauČa, zakaj se ní izvršil držav-nozborski vkrep, po katerem bi se morala otvoriti za šolsko leto 1888 slovenska paralelka na gimnaziji v Celji in Mariboru, Tudi Kranjčanjem je prepovedal vzdrževati I. razred na svoje stroške. Dolenjski poslanec g. Fr. Šuklje je tukaj pri shoda to ministerstvo tudi grajal. Imel bode tudi priliko, v državnem zboru to obistiniti ter se onim pridružiti Tudi na Moravském je narod vedno bolj razdražen radi naredeb naučnega ministra. Ogrska vlada bi rada dala v najem kraljevske železninske tovarne, ki so deželi požrle blizo osem milijonov. Najemniki ponujajo le sto tisoč gold. Glavnica bode toraj nesla le malo odstotkov. Dne 9. t, m, je bil izvoljen za državnega poslanca v Praškem Starem mestu mladočeški kandidat profesor Blažek proti kandidatu, katerega je predlagal Rieger. Dne 4. t. m. se je pripeljal presv, cesar v Nitro, da se vdeleži vojaških vaj. Ob tej priliki so se mu poklonile razne deputacije. Zlata vredne so besede, ki jih je govoril ob tej priliki ■■K Deki deputaciji: ^Brezpogojna ravnopravnost v vsakem oziru je zahteva praviČDOsti". — Te be-Bede našega priljubljenega vladarja ao pa5 vredne, da si jih zapomni vsak avstrijski državljan, osobito pa oni, ki odločujejo narodom pravice. Kaj je novega po širokem svetu? V Belgiji so dne 4. t. m, odtvorili katoliško-socijalni shod v Brnselji. Navzoč je kardinal-nadskof Rajraski in mnogo druzih. odličnih mož. Razgovarjali se bodo o dolžnosti delavcev in o dolžnosti države, da se potega za delavce. Bog daj, da obrodi mnogo sadu in da prenehajo upori. Bulgarski knez Ferdinand bode odpotoval, tako vsaj poročajo časopisi, — ca svoje posestvo Vaac na Ogerskem. Predno je iel v Sofijo, objavil je poinradno svoj sklep, da hoče le kakih šest tednov ostati t Bulgariji, da se vlada sestavi. Na svojem posestvu se bode sešel sè svojo materjo, princesinjo Klementino. Če bode to res steiil, — in potem kot Bulgarski knez še prekoračil širno Dovavo ter prejel v roke Bulgarsko žezlo, kedo ve? — Saj od dné do dne dohajajo sporočila iz raznih držav, da mora zapustiti Bulgarijo. Seveda je drugo vprašanje, če vlade istinito tako menijo, ali le poročajo, da bi svet slepile. — V svojem zásobném življenji je pa knez veren mož. Ni ga skoro dne, da ne bi bil v kapelici pri sv. maši, katero bere duhovnik kapucinskega reda. Turški odposlanik je naznanil Serbiji, da je Turčija pripravljena pričeti zgradbo zvezne železnice iz Vranja v Solun, in da bode sultan ob kratkem podpisal dotiĚno pogodbo. Le denarja Turčiji vedno manjka, ker so blagajnice grozno prazne. Posojila pa ne more dobiti. Na Irskem ao se že pričeli nemiri radi postave, ki hoče zatreti „narodno tugu". Poslanca O'Briena eo zaprli, češ, da šunta najemnike k uporu. Piše se nam: Kretns ob Donavi 18. avgusta. — (Cesarjev rojstni dan in drugo.) Danes obhaja se po šimeni Avstrijskem cesarstvu 58. rojstni god na-žega svitlega vladarja. Vojaška posadka v Kremsu obhajala je vojno službo božjo pod milim nebom, v posebnem okrašenem šotoru. Sicer je nekoliko nadlegoval to slavnost dež, a vendar vršilo se je vse v najlepšem redu. Bog usliši prošnje, ki puhtijo danes iz pobožnih src cesarju vdanih avstrijskih prebivalcev ter ohrani nam vladarja še mnogo let! Vojaštvo cele gamizije ima danes prosto ter za 30 kr. pri možu menažo zboljžano. Letino v okolici Kremsa, posebno vinska, kaže izvrstno. Posebno vgajala je vinu precej gorka prva polovica avgusta. Tudi marelice io zgodnje hruške so se letos dobro obnesle. Jabolka obetajo tudi dobro letino. Čas je, da se nabirajo koŠčice in peške za jesensko in spomladansko setev ter da se pripravijo za to potrebne lehe (gredice). Kmetovalec naj ne zamudi časa, ko se približa prihodnja spomlad ter naj zasadi vsaj nekaj debele na prazne prostore, kateri mu niso v íast po Vaših vrtih. V 14. listu „Ljublj. Nov." berem v dopisa iz Dobrave med drugim tudi te-le verstice: Od začetka tekočega posta pa do sedaj (23. marca) vpisalo se je na novo v naši fari 500 oseb obojega spola v „družbo treznosti". Prelepa bratovŠina presv. Rešnjega Telesa pridobila je v tem času 56 udov; tudi k družbi sv. Mohora jih je letos iz dobrovske fare precejšnje Število na novo pristopilo. Žali Bog da kaj enacega se ne čuje iz vsake fare. V družbo sv. Mohora je vpisanih res prav mnogo udov, ali družbo treznosti ne pozna mnogi niti po imenu; in vendar koliko bi koristila ta družba našim slovenskim kmetom, posebno na Kranjskem. Ne bilo bi se jim potreba sramovati raztrganih slamnatih streh, katere kazajoča svoja „rebra" naznanjajo tujcu, da pokrivajo družino, katere glava je zaljubljena v žganje do grla. Koliko gospodarjev vže je prišlo samo po pitju žganja ob premoženje in zdravje ter potem z celo družino na beraško palico, v nadlego in stroške sosedom. Gnjnsi se mi omenjati vseh nasledkov, ka-koršni pridejo na dan posebno pri kmetiških fantih. Le ene dogodbice, kateri sem bil sam priča, naj še omenim. Prišel sem po opravkih v neko prodajalnico raznega drobnega blaga, in kakor je navadno, tudi žganja (eruša). Notri sedel je oče, dobro znani žganjar, pri sebi imel je pet let starega sinka in triletno hčerko; pil je ravno žganje. Ko ga jaz opomnim, da je žganje nezdravo, nasmehne se mi, rekoč: Pojdi, pojdi, glej, kako ga radi pijo moji otroci ; in dal je otrokom strup, ter smejé nadaljeval: Ako otrokom ne škoduje, škodoval bode li meni?" Gnjusil se mi je ta odgovor. Z žalostnim sercem odšel sem. Ali bi ne bilo mogoče vsta-noviti po slovenskih farah družbo treznosti, katera bi gotovo marsikaterega moža in mladenča otela prezgodnje gomile? Dragi, mili narod slovenski; naj se ti že odpró oči; dvigni se na noge, na čvrsto krepko delo! Bog in pomoč njegova in gotov je vspeh; ne pusti se zapeljati s strupom, kakor divji In-dijani v Ameriki, katere trebijo polagoma iz po-veršja zemlje tuji naseljenci ravno s strupenim špiritom. Na zdar! Krivčev. Od sv. Štefana pri Gradcu 22. avgusta. Tukaj se je vršilo minulo tiedeljo, to je 21. aTg. cerkTanje aU kakor tukaj pravijo: „Kirchfest." Začetek je bil ob deTetih zjutraj, pr?iČ procesija krog cerkve po pokopališču. — ŽanimiTO je bilo Tideti, ko je slo kakih 30 devic, belo oblečenih pred najsTetejšim. Vsaka je bila z veucem v podobi kroni na glavi okrašena; v belih rokovicah so nosile šopek cvetlic, iz katerega je molela nekoliko goreča sveča. Po dovršeni procesiji gredé v cerkev molijo trikrat ponovljeni Vater-unser ; vse ene in iste besede izgovarjajo, in sicer tako glasno, da se ne sliši zvončkanje pred sv. rešnjim telesom. Tu mi je tudi omeniti, da ljudstvo v cerkvi vse drugače glasno moli s duhovnom, kakor pa pri nas na Kranjskem. Postavim tri Božje čednosti ali molitve pa litanijah, vse tako glasno molijo, da se človeku v resnici čudno zdi, če še tega slišal ni. Je^ pa to jako lepo. — Potem je bila pridiga sv. Štefana, katero je ljudstvo prav mirno poslnšalo. Ni bilo ne tistih šepetajogih po-balinov pod zvonikom ali v kakem kotu, kakor 86 ua KraQjskem sem ter tje nahajajo. Ne rečem, da vsi v cerkev gredo! Je bilo še sicer v njej dosta prostora. Ali kateri ne mislijo moliti, tudi v cerkev ne gredó, druge motiti. Ugodna prilika se mi je ponudila opazovati marsiknj tu in tam zanimivega; tudi običaje tukajšnjega ljudstva, ki je sploh prijazno in dobro. Pri farni cerkvi je dvorazredna šola in kakor Je videti le le nova. O njej pa ne vem druzega povedati, kakor to, da otroci iz Šole gredé lepo človeka pozdra?ljajo z besede „Gottlob." — Tistega smerdljivega žganja tako ne pijó tukaj kakor na Kranjskem. Prav prav malo ae sem ter tje vidi, da bi se tisti pogubljivi strup užival; saj se pa še ne dobi ae po gostilnah, raznu prav kakega finega, ki je pa ttjdi drag, tako da ga ljudstvo ne more tako v obilni meri vživati. — Pač pa imajo neko drugo pijačo, ki Je pa drugače več vredna; in to je tako imenovaui „Most", tega dobiš v vsaki krčmi, in prav ceno. Jaz začetkoma nisem vedel, kaj je to ; videl sem pa jako pogosto „Most" piti. Slednjič le vprašam enega o tej pijači. Le ta mi hudomušno odgovori : „Ali ne veste, kaj je to, ali še niste nikdar pili?" Pravim: ,ne" «No", odvrne, odkod ste pa doma, ali pri vas nimajo tacega : „Malo čudno me gleda potem pa nadaljuje; To je „Apfelmost" ; tu ga dobite povsod največ pa pri kmetih; oni ga doma iz jabolk delajo, potem pa prodajajo; največ ga pokupijo krčmarji, ker dobro vedo, da ga lahko BpeČajo. V gostilni ga dobite po 10 kr. liter, pa dobrega. „Ho" mn sežem v besedo, „zdaj pač Vam lahko verjamem, da to mora dobro biti, da ste le povedali, iz Česa je. Nadalje pravi : In to je tudi zdrava pijača, veliko bolja, kakor tisti „Bier", ko Še ne veste prav za prav, iz česa ga delajo. lu potem sem tudi sam videl pri kmetih, da je. gospodar družini prinesel pošteno mero mošta, jabolčoika h kosilu. O, ako bi se tudi na Kranjskem tako delalo, gotovo bi ne bilo toliko žalostnih pritožeb, da kmečki stan propada, Pa zuabiti mi bo kateri odgovoril, da ni na Kranjskem toliko jabolk, da bi se dalo v toliki meri jabolČuik delati. Vem, da jih ni, in jih tudi ne bo, dokler ne bodete drevja v toliki meri zasadili, kakor ga je tu. Tukaj so drevoredi ob cesti z jabolki in sploh s sadnim drevjem zasajeni. Na Kranjskem pa po tacih krajih le divji kostanj vidiš, 6;sto se vidi pri kmetih na Kranjkem sem ter tje lipa pred hišo ali divji kostanj. Ako vprašaš, zakaj je to, dobiš navadni ta odgovor „zavoljo lepiSega." Tu se jim pa lepše zdi, imeti pred hišo sadno drevo. To pa ni le lepo, ampak tudi koristno. Tako tudi ob cestah se vidi v dolzih ravnih črtah sadno drevje zasajeno. To je lepo, to ! Drevju pa tudi znajo malo pomagati, da bolje z veseljem rodi. Tako na primer sem videl oni dan, kako je kmet drevju zalival, ko je bila malo suŠa pritisnila. Na vozu je imel narejeno nekako 3 metre dolgo trugo, v njej je na vrt vode pripeljal, in kaj počasi med drevjem z živino prepeljaval, in k vsakemu drevesu nekoliko vode odtočil. Jaz pravim: „Ali bo kaj koristilo to," „Kaj pa da," odgovori, saj vidite, da je že jako suho. Ali Vi nič ne pijete, kadar se dfibro nakosite in ste žejni? Videč možiček, da me je v zadrego pripravil, hiti nadaljevati; „G-nojno je zadosti, zdaj je pa suSa, moramo pa zalivati da bo ložje rastlo. Prašam dalje: Alitudl gnojite? „Seveda", reče in se malo nasmehne, ^pojte pogledat" in možicelj brskne z nogo površno prst strani, in mi pokaže gnoj okrog drevesa. Prašam zopet: S čim pa gnojite? „Ja" pravi „dobro je, kar je; najboljše so pa smeti, ki se okrog hleva pometo." Vem, da si Je mož mislil, odkod je le ta, ki ne ve, da se mora sadju gnojiti. Jaz sem pa drevo ogledoval; spodaj je bilo tako gnojno ; mej vejami lepo snažno, ne jedne krive ali suhe vejice ni bilo zapaziti; vse čedno obrezano. Od zgoraj pa zopet polno, tako da je bilo drevo veselje gledati. — Jablana so v teh krajih polna, in tudi hrušek in Češpelj je precej videti. Žito tudi prav lepo posebno pšenica! Zdaj prav močno mlatijo ; nimajo pa tacih čepov, kakor na Kranjskem ; imajo neke polene navezane na ročajih in a tem bijejo po snopju. Tudi dosta lepa je komza. Ajdi Je bila pa su5a škodovala. -is. Domače vesti. (Imenovanje). G. profesor Stanger gre iz Novega mesta v Inabruck; na njegovo mesto pride goap. Anton Kerer iz Bočena. Nas rojak g. Ferd. Seidl dobil je stalno profesorsko službo oa realki v Gorici. Čestitamo ! (Državni poslanec Suklje) je imel TolilDe shode v Višnji gori, Kostanjevici in v Krškem. Volilci so mu povaodi zaupanje izrekli in mu dali gledé prihodnjega postopanja v državnem zboru popolno svobodo, poudarjajoč, da bode že znal kreniti po oni poti, po kateri bi Slovenci najprej došli do slovenskih šol, do slovenskega uradovanja in do boljšega materijelneg4 stanja. V Krškem ao se shoda udeležili vsi odlični domoljubi, tudi tistih veliko, ki zadnji pot niso bili volilel tega vrlega poslanca. (Državni in deželni poslanec gosp. Pfeifer) priSel je povodom živinske razstave v Metliko in poroŽal pri treh farah in v Metliki v gostilnici Ivana PeŽariča vpričo mnogih odličnih volilcev o svojem delovanju. G. dekan Ssmiški izrekel mu je v imenu volilcev popolno zaupanje. — Veliki Btroj za koruzo ružiti (robkati), ki ga je g. poslanec pri loteriji zadel, poklonil je darežljivi mož kmetijski podmžnici Metliški, ki se mu je za ta veliko vredni dar pismeno zahvalila. (UÊiteljako zborovanje), ki je bilo 31. avgusta v Novem mestu, vršilo se je kaj lepo. G. okrajni šolski nadzornik Lapajne pripovedoval je, kakošne so šole v tem okraju, in kako bi se izboljšale. G. o. Florentin ïïrovat je lepo govoril o rabi šolargkih knjižnic, g. naduči-telj Franke pa o sadjarstvu. Pri skupnem obedu so bile napitnice na presvitlega cesarja, g. vladnega svetnika Ekel-a, gosp. nadzornika Lapajna, g. učitelja Novaka (ki je letos še 40 leta doslu-žil), g. patra Florentiua in dr. (Poročilo črnomaljske šole) ima lep spis iz peresa g. učitelja Setine, ki govori o vi-noreji in trtni uši. Poročilo Krške ljudske šole pa prinaša med drugim postavne določbe o šolskem obiskovanji. (BI agoslovljenje cerkve) sv. Miklavža na Gorjancih vršilo se je pretečeni torek kaj slovesno. Ljudstva bilo je iz bližnjih in daljnih krajev silno veliko; tudi sosednih Hrvatov bilo je mnogo. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Obšimeji popis iz prijateljske roke prinesemo prihodnjič. (Čebelorejci) so se po večletni navadi zopet pretečeni pondeljek zbrati t Ljubljani pred frančiškansko cerkvijo, da medu in vosku ceno postavijo. Čebele so ss srednje obnesle, le v Ribniškem okraju prav dobro. Ker je bila ajda pri lepem vremenu v cvetju, smelo bi se pričakovati dobrega vapeha, a vsled suše in pomaaj-kanja vode je mnogo pridnih čebelic konec storilo, Vehke množine medu, ki so ga prinesli, prodali 80 po 22 kr, kilo največ g, Oroslav Dolencu. (Razstava goveje živine t Metliki.) Premije so dobili 1. Za bike: V, Jombart, graščak iz Kle~ vevža 40 giîld, ; F. Fabjan iz Gradišča 30 ; J. Jaklevič iz Radovič 30 ; F, NiČembar iz Tomaževega 25; J. Celič z Vinice 25; J, Bajuk z Božakovega 20; M. Kambič iz Metlike 20 gold, 2. Za krave: V, Jombart graščak 30 gl.; J. Šusteršič iz SemiČa 25 ; F. Schweiger, župnik na Radovici 20; B. SimoniČ z Boldreža 20; F. Guatin iz Metlike 20; M. Slobodnik iz Metlike 15; F. Mežnaršié iz Metlike 15 gold. 3. Za telice: K. Žigon iz Metlike 25 gl. J, Eckrt iz Gradaca 20; I. Haringiz Črnomlja 15; J, Matekovič z Radovice 10 gold. Javno priznanje sta še dobila V. Jomhart za bika in teiico in vitez Savinschegg za živinorejo sploh. Po loteriji, ki je imela 50 med temi dragocenih po 20, 30, 40 do 60 gold, vrednih dobitkov, bil je banket. Napijale so se mnoge umestne zdravice, krasna je bila zdravica g. deželnega glavarja grofa Thurna, ki je s toplim Čuvstvom in krepko besedo napil Belokrajini, sploh si je goap. deželni glavar s svojimii vitežkinai načini zagotovil pri naŠem ljudstvu lep spomin. Občno pozornost vzbudile so tehtne napitnice belokranjskih kmetovalcev č. Jureta Bajuka in č. Martina Pečftriča. Živela, to je glas naroda! (Naslednje srečke) so bile pri kmetijski loteriji v Metliki 29. avg. 1887 izžrebane: 66, 139, 296, 337, 369, 384, 430, 494, 597, 713, 734, 864, 958, 1450, 1445, 1493, 1613, 1615, 1998, 2013, 2038, 2071, 2380, 2419, 2447, 2492, 2757, 2822, 2847, 3086, 3130, 3224, 3441, 3533, 3534, 3581, 3681, 3719, 3727, 3757, 4327, 4483, 4492, 4699, 4714, 4755, 4769, 4807, 4903, 4970. (Ljudsko šolstvo novomeškega okraja.) Ta Šolski okraj ima sedaj 30 javnih ljudskih šol, eno zasebno dekliško šolo in eno šolo za gluhoneme deklice, Oi javnih šol ste 2 čve-terorazredaici, 6 je dvorazrednic, 22 pa enoraz-rednic. Na 7 Šolah je poduk celodneven, na 22 poludneven, na 1 pa deloma celo- deloma polu-dneven. 26 šol je slovenskih, 4 so nemške. 27 šol je za oba spola, 2 ste samo za dečke, 1 samo za deklice. Na vseh javnih šolah se je skazalo za šolo ugodnih otrok (od 6—12 leta) 6153 (3294 dečkov, 2859 deklic). Od teh je hodilo v šolo 2485 dečkov, 2169 deklic, skupaj 4654 otrok. Na privatnih šolah je bilo 166 otrok; torej je vseh obiskajočih biJo 4820. V višje šole je pa hodilo 69 otrok. Radi raznih telesnih ali dušnih hib ni moglo 67 otrok v šolo hoditi. Otrok pa, ki iz raznih drugih vzrokov niso mogli v šolo hoditi, je bilo 1363. Ti so še majhni pa imajo predalefi do šol, ker manjka t tem okraju še nekaj potrebnih učilnic. V ponavljalno Šolo bi moralo hoditi 1216 fltrok v atarosti oá 12—14. leta, a hodilo jih je îe 961. UíiteljeT v tem okraju je 36, učiteljic 5. Tseh razredov je bilo 42, a eden je r&di pomanjkanja nčiteljer bil pol leta zatvoren. 420 otrok je hilo takih, ki so šolo med letom silno zanemarjali. Šola za silo je bila ena (v Soteski s 35 otroci) zasebno dekliško solo imajo šolske sestre v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je bilo 131 deklet. V gluhonemnici pa 10 deklic. V nemščini se je podačevalo na 4 slovenskih šolah; na nemških šolah se pa slovenščina ni učila. Občine imajo 26 svojih âolskih poslopij, 4 občine imajo pa najete šolske hiše. Največ zadostujejo šole, a 3 poslopja oziroma eobe niso za rabo. Šolskih vrtov je 25 v okraju, nekateri 80 prav lepi. Učil še nimajo vse šole v predpisanem številu; šolarske knjižnice so na 24 šolah, ki imajo 2286 zvezkov. Telovadilo se je na 19 Šolah nekoliko; v ženskih ročnih delih se je le na 15 Šolah nčilo. [92-2] Objava. iitna Cftna v Novem mestu 12. septemb. 1887. Domaře pienîco mernik 1 gld. 85 kr , Dchclafe řorníe) 1 gld, 50 kr., Soriice 1 gi