V Trstu, sredo 14. aprila 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .V edmoiti J* moj*, iibau vaafco tred' cm* m tm ima je 4 gM. 60 kr, trn polu leta 2 gld. 30 kr., la četrt Im 1 *td. 10 kr. Za omami«, kakor tadi za poalanice *« plačaj«- ta navadno trulopno v ruto: 25 kr. če •« tinka 1 kral, JI, če m Itaka it krat, S« če t« u%k* a krat. Za črke po prostoru. Pri veikratem tiakanji je rrna t primeri mnajia. Nafta mladina. Mati prva vdahne detetovej dusi živenje, zbudi t njej misli; na njenih prsih očnti vprvič sladkost materinega božanj«. Z mlekom vred VBrcblje vtiske, katere nežno oko zapazi na materinem lici. Doječa mati je v blaženem stanu, nje oko naj se ne omrači, nje čelo naj sc ne zgrbanči, nje uita naj Be ne jere, marveč slad ki poljubi i materini nauki naj zazibljejo vtrujeno dete v mehkem naročji. Saj poznate rahločutnega slavčka, kako skrbno obleteva v gnjezdu ležečo samico, pita jo ter jej prepeva v kratek čas. To nežno živalico naj posnema skrbni oče, varaje naj, kakor on, svojo ženo — mater svojih otrok. Skrbi naj jej za živež, da bode lažje odgojevala svoje dete, naj je ne jezi in ne žali v materinem stanu. Gorje onim otrokom, katerim ne more mati dovolj kruha priskrbeti; oče je zanemaril družino, revni zaslužek je ali zapit ali zaigran; s praznimi roknmi se priklati tak roditelj domu, otroci prosijo kruha i on — njih lastni oče «e nad njimi grozi. Nesrečen on, nesrečni sinovi i hčere! Mati je navezana na dom, tam je nje gospodstvo. Okolo nje se vedno zbira mlada družina, kakor pisčeta okolo koklje. Dobra mati jim je vedno učiteljica, dečkovo radovednost tolaži z razumnim podukom, prošnjo nežne hčerke spolni s previdno opombo. Nje oko je vedno pozorno na vsak migljaj, na vsako otročje dejanje. Nič hudega se ne godi v njenej bližini. Nasprotno pa ravna malovestna mati; ona pušča otroke samim sebi, se podi jih od hiše, sama pa gre v društvo k bližnji sosedi. Tam se opravlja ta in ona, tam se na drobno razkrivajo pregrehe — svoje i drugih. Opravljanje, obrekovanje, laži in drugo zlo je navadni pogovor onih nesrečnih mater. Pogostoma i skoro vselej se pa tam blizu deca brezskrbno igro, ter nehote posluša grde pogovore svojih mater. Večkrat celo mati v naročji se sinkom se krega i dere nad sosedovo. Kaj menite, kakošni bodo nasledki takih prizorov ? — Žalostni. O da bi taka mati spoznala, ko to bere, svojo pregreho ter /a vselej odložila pregrešno opravljanje v pričo otroki Koliko manj prepirov in kletvine bi bilo. Otroci se ravnajo po roditeljih, le pazite skrivaj na njih pogovore i čuli boste o groza — materino kletvino! — Jabelko ne pade daleč od drevesa. Kedo bi si mislil, da otruk še a mlečnimi zobi zna tako spretno brusiti jezik z surovimi izrazi? Ni čudo, čuje danes, čuje jutre; in otrok, kateri ima živ, lehek spomin, zapomni si, Če tudi ne vć, kaj izgovarja. MOHAMED. Njegovo ponočno potovanje. (Dalje in konec). Borak pa hiti dulje, Mohamed se ne ustavlja spominjajo sc, da mu to ne bi spodobno bilo, ampak le Bogu vsemogočnemu in veličastnemu. Mohamed praša Gabrijelja. »Kaki glasovi so ti, ki sem jib čul ? in kaka devojka je bila ta, ki me je klicala" ? „Prvi glas je bil nečega juda. Da si ti njega poslušal, pojudilo bi se vse tvoje ljudstvo". „Drugi glas je bil nečega kristijana. Da si ti njega poslušal, pokristijanilo bi Be vse tvoje ljudstvo". „Devojka je bil svet z vso svojo nidemurnostjo, sč svojim bogastvom in zapeljivostjo. Da si njo poslušal, tvoje ljudstvo bi veselje tega sveta bolj ljubilo, nego izveliCanje ter bi' bilo pogubljeno". Ko gresta dalje, dospeta do vrat jeruzalemskega templja, kder Mohamed razjaha i svojega boraka priveze tam, kjer so konje privezovali prejšnji proroki. Potem stopi v tempelj, tu najde Abrahama, Mozesa in Iza (Jezusa) in mnogo druzih pro-rokov; ko delj časa ž njimi v družbi moli, spusti se iz nebes na tla svitla lestva, nje spodnji konec se vpre na „šakro" uli svetišča, na temeljni kamen, Jakobov kamen«. Naročnina naj «e ponija upravmetvii (Vcdntn Itomann št. lOfii. — V m druifo uredništvu. _ Nufraakirana piana *e no aprejemajn. — K/.kupim breg po*»l>na vrednotiti n>' vrurajo. — l'onameine ntvvilk. se dobivaju po lu kr. » okulicii Na 1'prmah. nn lJroaeku. v llarkoli, v Batov i ri. v sk.ilnji in M. MkikIhIpiii Da bi naši otroci toliko lepih izgledov imeli, kolikor imajo, žalibog, grdih, srečni bi bili oni i mi ž njimi. Očetje, vi ste navadno le malo doma, i ko pridete morda vtrujeni od dela, ne jezite sc nad svojimi sinovi, kader se plaho bližajo vašemu naročji, ne rotite se nad njimi, ne podite jih od sebe. Saj so vaši sinovi, vaše krvi. — Ljubeznjivo jih sprejemajte, poprašujte, kde so bili po dnevi s kom so sc igrali, ali so kaj slabega povzročili. Kader odrežete kos kruha beraču, dajte ga otroku, da ga on podari; s tem storite dvojno, trojno dobro delo, ker učite otrokn usmiljenja i ljubezni do bližnjega; beraču pa se tudi milo stori, ko mu nedolžno dete z nebeškim nnsmehljajem dar prinese; veselo priskače dete po storjenem dobrem delti k očetu ali materi i vidi se mu na obrazu i na očt-h „thit* dobrega dela. Kako to roditeljem srce blaži, to ve le tisti, ki ima sam otroke i navado, da po otrocih deli male darove. In berača kos kruha od nedolžnega otročiča ne nasiti le telesno, temuč razveseli mu tudi dušo. Koliko blaženosti v takem malem daru! Ne govorite vpričo otrok nikoli o hudobijah, katere ste slišali ali brali, vzlasti ne o samomorih, ker to je mladim ncžniin srcem najhujši strup; tudi ne pripovedujte o strahovih, da no zbegate vesele nedolžnosti. Svarite, učite in hvalite jib, hvaležni vam bodo še v poznih letih. Kako rad se še odrasli človek spominja lepih očetovih, materinih naukov, i drug jih — morda nže umrle — proklinja. Zakaj? Roditelji, bodite vestni, kletev ali blagoslov vaših otrok pride nad vag. Ako ste pit gojili prav ter ogludili pot nežnemu detetu, ne počivajte, Se veliko ver vna flnka. Otrokova prihud-nost je odvisna od vas. O tem pozneje. ti. jeni Purlani vzeli zvečer živino, kder jim je bolj kazalo, in semenj, ki je navadno eden izmej najboljših živinskih sejmov na Krasu, ni bil ta dan za nifi. Prodajalec, ki bi bil lahko Živino dobro prodal, moral se je vrnoti domu s živino. Priporočamo tedaj tistim, kateri imajo to dolžnost, naj pazijo, da se ne bodo godile take prevare i naj varujejo izgube prelahkoverne kmete. Na potu v Trst pa sem videl reči, nevarne človeškemu ži-venjn in živini, kajti vozniki, ki vozijo žaganicc v Trst, imajo tako zvane zagozde tako v voz zabite, da po 75 cm. do 1 metra iz voza štrlć, tako da, ko sc memo pelješ, posebno po noči si nisi zvest, da tc taka zagozda z vozu ne vrže ali živine ne poškoduje. Ker take zagozde po postavi ne smejo nad 10 do 15 cm. z voza štrleti, zatorej tudi tukaj opozorujemo tiste, ki imajo skrb za varnost ljudstva, naj pazijo, da se take ljudem in živini nevarne nerednosti ne bodo godile. Miroljub. Dopisi« Na Pivki, dno 7. aprila. Prejmi, draga „Edinost", malo vrstic iz nezmožnega mojega peresa, ali pravica in varnost za človeško živenjc ste me presi-lili, da ti naznanim nekoliko vrstic o potovanju s Pivke do Trsta. Veliki teden sem šel v opravkih v Trst in hotel nekaj živine na lokavskem semnji prodati, ali kupčija jo bila jako slaba in to so bili krivi Furlani, kajti oni so hoteli veliko živine in po prav nizkej ceni kupiti, zmenili so Be o tem i dajali na roko le po 1 gld., če tudi je tukaj pri nas imenovana kapara postavno na 10% vrednosti določena. Prodajalce so s tem večidel zapeljali i tako je mislil vsak, da ne sme drugemu prodati živine, če tudi bi jo lahko dražje prodal, do poznega večera. In tako so zrnen- S pomočjo angelja Gabrijelja teče Mohamed ko blisk po tej lestvi. Dospevši do prvih nebes potrka Gabrijelj na vrata. „Kcdo je tn" ? pravi nek glas. „Gabrijelj*. „Kedo še" ? „Mohamed". „Je-li sprejel poslanstvo"? »Da"! „Toraj dobro došel". Vrata se odpro. Prvo nebo je i/, čistega srebra, na bliščečem stropu vise zvezde na zlatih verižicah. V vsaki zvezdi je stružni angelj, da brani dajmonom (hudobnim duhom) v posvečena bivališča. Ko Mohamed vstopi, gre mu naproti star mož, in Gabrijelj reče „Tukaj je tvoj oče Adam, počasti ga"! Mohamed ga počasti. Adam ga objame ter pravi, da je on največji izmej njegovih sinov, in prvi mej proroki. Ta nebesa so bila polna raznovrstnih živali, bile so vse angelji, kakor je rekel Gabrijelj, katere prosijo v tej podobi za raznovrstne živali na svetu. Mej njimi je bil petelin bliščeče-bele barve tako čudovito visok, da se je njegov greben dotikal druzih nebes, če prav so bila petsto let oddaljena od prvih. Ta čudo. viti ptič pozdravlja vBako jutro Allaha se svojim petjem. Njego vo petje budi vse Btvari na zemlji, le človeka ne, vsi ptiči nje gove vrste pojo tekmovaje „Hallclujah". Sedaj gresta naprej v druga nebesa. Gabrijelj potrka na vrata kakor poprej. Prašanja in odgovori se vrste, vrata odpro in vstopita. Kritični politični pregled. Doninle dežele. Poslanska zbornica sc je 6. t. m. zopet odprla. Prvosedoval je tej seji slovenski poslanec baron Godcl-Lannoy. On je najprej poročal, kako ga je sprejel višji vojvoda, prestolni nastopnik Rudolf, ko mu jc v imenu zbornice čestital na njegovej zaroki i rekel, da mu je višji vojvoda naročil, naj zbornici naznani, kako ga je razveselilo splošno, odkritosrčno i živo sočutje za njegovo srečo, posebno od avstrijskega ljudskega zastopa, i da je uverjen, da bo izvoljena njegova nevesta prava Avstrijanka, katera bo njemu i novej domovini v vseh okolinostih zvesto na strani stala. Potem se je pričelo drugo branje državnega proračuna i finančne postave za leto 1880. Obravnave utegno dolgo trajati, ker sc jo 45 govornikov vpisalo za generalno debato, in sicer 21 ta in 24 zoper. Časniki prcbavljajo, da sc zveza treh cesarjev, avstrijskega, nemškega i ruskega, zopet oživlja. Take zveze po naših mislih pač ne bode več, ker ni potrebna i ne koristna, pa tudi nobeden ne more porok biti, da se o prvoj priliki ne strga. Take zveze bi se ugibala Uusija, ker sc jo o berolinskem shodu prepričala, koliko jo vredna; javno menjenje na Kuskem je neče, tedaj je tudi car ne bode hotel. Vsaka država naj skrbi za lastne zadeve i naj se ne vtika v razmere ptujih držav, pa bo najboljše. Zadnji petek je prinesla „Wiener Zeitung* lastnoročno pismo, po katerem je baron Ilolman na lastno prošnjo odvezan Blužhc skupnega finančnega ministra i na njegovo mesto imenovan ogerske državne zbornicc prvosednik Szlavi. Nov zajem 20 milijonov gold. v zlatu je finančno minister-stvo prisodilo Anglobanki. Kurz mu je 89 gold. 27 kr.; tako vi- Nebesa so bila vsa gladka kakor jeklo in so v bliščobi lesketala. Tukaj najde Noeta, ki Mohameda objame in ga imenuje največjega proroka. Dospevši v tretja nebesa vstopita z enacimi šegami. Bila so z dragimi kameni obsejana in prebliščeča smrtnim očem. Tukaj Bedi neizmerno visok angelj, čegar oči so bile 70 tisoč dni hoda narazen. On zapoveduje 100 tisoč bataljonom oboroženih. Pred seboj ima odprto ueizmerno knjigo, v katero zapisuje in iz nje izhrisnje. „Ta je smrtni angelj, o Mohamed, reče Gabrijelj, njemu Allah zaupa". V knjigo, ki pred njim leži, zapisuje imena onih, ki se imajo roditi, in briše imena tistih, ki bo odmerjeni svoj čas doživeli in zdaj mro. Sedaj gresta v četrta nebesa, ki bo bila iz samega najlep-šegu srebra. Mej druzimi angelji je bil eden 300 dni hoda visok. Obličje mu je bilo nemirno ter se je jokal. „To je solzni angelj, pravi Gabrijelj, ki objokuje pregrehe človeških otrok, in napoveduje nadloge, ki jih zadeno". Peta nebesa so bila i t najlepšega zlata. Tu sprejme Aron Mohameda, objame gu ter inu čestitu. V teh nebesih biva maščevalni angelj, ki kraljuje nad ognjem. Izmej vseh angeljev, kar jih jc Mohamed videl, bil je ta najgrši in najstrahovitejši. Zdelo se jc, da ima bakren obraz z bradovicami in cvetjem pokrit; iz oči so inu švigali bliski, v rokah je imel gorečo svetilnico. Njegov prestol jc bil mej ognjem, pred njim pa so ležale na kupu žareče verige. Ako bi prišel v pravi svoji podobi na zemljo, gore bi zgorele, morja bi se posušila in ljudje bi strahu Bkoprneli. On in njemu podložni angelji se maščujejo nad never-niki in grešniki. aocega knrza še nikoli pri nobenem sajma nasu vlada ni dosegla, i to je najboljše znamenje, da du sedanje naje vlade i veČine državm-ga zbora zaupanje raste ; ta zajem naravnost na laž postavlja centraliste, ki tožijo, da se finance slabe. Uže se je pričel ljnt boj v poslanskej zbornici. Centralisti ho začeli napadati vlado, da zatira NeinŠtvo i njo i državnozbor-sko večino, da je nezmožna za vladanje. Tisti možje, ki so toliko let le dolgove delali, davki poviševali, kmetištvo, obrt i trgovino zavirali, prometu pota zapirali, s tem in občnim polomom pripravili ljudstvo na beraško palico, zahtevajo zdaj od vlade, naj uredi avstrijske finance, katere so pod njihovo vlado tako Btrašno propale. Angleške Slovanom ugodno volitve uže tudi vplivajo na naš državni zbor. Poslanec Plener je tožil, da se večina avstrijskega zbora nagiblje k angleškim liberalcem in vlado svaril, naj se s temi nikakor ne peča, ker delajo na neodvisnost balkanskih Slovanov i hote vresničiti program generala Ignat jeva. Slovenski naš poslanec Herman je govoril za samoupravo posameznih dežel, povdarjal potrebo postave, po katerej bi se avtonomija dežel razširila, področje državnega zbora pa skrčilo na splošne državne razmere. Poslanec Adamck je krepko zavrnol predgovornika Mengerja, ki se ni sramoval klicati Nemce na boj zoper Slovane. Def tint :hori, kakor se od več krajev poroča, skličejo se Se le jeseni, potem pa bodo dalj časa zborovali. Od druge strani pa se trdi, da se imajo suiti uže meseca maju i da obravnajo proračuna za leto 1880 in 1881, ker se jeseni ne sklifejo Biskup Strosmajer, največji hrvaški rodoljub, ki se j«* nže dalj časa vzdrževal vsake politike, pozdravil je pismeno novega bana grofa Pejačeviča. Han je šel takoj v Djnkovar obiskat ga Hrvati so tega zelo veseli. Finančni odRck ogerske zbornice je nasvetoval, naj vzame vlada 40 milijonov goldinarjev na posodo, da se na novo sezida mesto Segedin, katero je lansko leto reka Tisa pokončala. Tuje dežele. Crnogorska vlada je prejela gotova poročila, da hočejo Arbanasi Podgorico napasti. Zato so se tam začele delati utrdbe i pomnožila se jc posadka. Crnogorski knez je sprejel predlog glede uredbe deželne meje, kakor jc turška vlada želela, To prašanje je tedaj v načelu rešeno, če Be pa reši tudi v dejanji mirno, to še ni gotovo. Bismark se zopet kuja; prosil je nemškega cesarja, nuj mu dovoli, da odstopi, ali cesar njegove odpovedi ni sprejel. Bismar-ku marsikaj ni po volji; naletel je na nasprotje v notranjih pra-šanjih, sovraštvo do Rusije ni rodilo zaželenega sadu, volitve na Angleškem so hudo zudele železno njegovo dušo, toraj se ui čuditi, da se kuja razžaljena buča. Iz Peterburga se poroča, da je ruski kancler Gorčakov na smrtuej postelji. Kakor strela z neba, tako so zadele volitve na Angleškem angleško vlado. Ona se jc nadejala gotove t sijajne zmage, bila pa je jako hudo pobita. Beaconsfeldovega ministerstva ure so štete, Kuski časniki se tega vesele ter upajo, da se v vzajemnem poruzuinljenji reši vshodnje prašanje i da so pali zadržki, ki so ovirali kulturna dola v Aziji. Pri nekem volitvenem skodu je Gladstone mej drugim rekel: „Jaz ne verujem, da so Avstrijci, Nemci i Francozjc nasprotniki angleškej liberalnoj politiki. Kes je, Madjari so jej fanatični sovražniki; teinu nasproti pa so jej privrženi slovanski Avstrijci, katerih jc trikrat več, nego Ogrov. In celo, ako so Nemci in Avstrijci uiojej politiki protivni, privrženi pa so jej drugi narodi, kakor Kusi, balkanski Slovani in Italijani, katerim so bili liberalci vedno prijatelji, konscrvntivci pa sovražniki vsem tem i malim državam v Evropi in Ameriki." Na Angleškem jc bilo doslej izvoljenih 34<» liberalcev i 227 konservativcev; prvi bodo tedaj imeli mid 100 poslancev več od poslednjih. Tc sijajne zmage sc vesele vsi narodi, ki ljubijo pravico i svobodo, vzlasti Slovani. Zapustivši ta grozoviti kraj, gresta v šesta nebesa, ki so bila iz prozornega kamenja „Ilazala" (Karfunkel). Tu biva angelj, ki jc polu snežen, polu ognjen, in vendar se sneg ni tajal in ogenj ni ugaša). Okoli njega stoječi kor an-geljev nižje vrste je klical neprenehom: ,0 Allah, ki ai združil sneg in ogenj, združi svoje hlapce o spolnovanji tvojega zakona". „To je, reče Gabrijelj, angelj varuh nebes in zemlje, on jc poslal angelje ljudem tvojega naroda, da bodo verovali tvojemu poslanstvu ter jih je a tem poklical v božjo službo". „Dotle bode tako ravnal, da pride sodnji dan". Tu je bil prorok Mozes, ki se je razjokal, ko jc zagledal Mohameda, vsi drugi proroki so se ga veselili. „Zakaj se jokaš?" vpraša Mohamed in Mozeg odgovori: „Ker vidim potomca, ki jo poklican, da v raj pripelje več ljudi svojega naroda, nego sem pripeljal jaz nevernih izraelskih otrok". Od tod gresta v sedma nebesa. Mohameda sprejme očak Abraham. To bivališče izveličanih jc iz božje avitlobe in tako neizmerno veličastno, da človeški jezik tega nemore povedati. Dosti je, da opišemo lc enega teh nebeščanov, da vemo, kaki so drugi. Večji je, od vse zemlje ter ima 70,000 glav, vsaka glava ima 70,000 ust, vsaka usta imajo 70,000 jezikov, vsak jezik govori 70,000 jezikov in vsi ti neprestano pojo hvalo najvišjemu, Ko Mohamed premišljuje to čudovito bitje, nevedoma se pomakne k lotosovemu drevesu rSidratu, ki raste na desnici nevidnega Allahovega prestola. Veje tega drevesa se razprostirajo dalje, nego jc daljava mej zemljo in solncom, pod njegovo senco poje slavo Bogu več angeljev, nego je peska v morji, v rekah in v vodah. Listje je podobno slouovemu ušesu na tisoč nesmrtnih ptičic skače po njegovih vejah, ter poje veličastne koranove verze. F*ravila „Gospodarskega društva v Skednju". Ime in tedti ilruitra. 1 V Skednju se u stanov lj a v zmislu postave ud 0. aprila 1873, zadruga ali društvo z neomejenim poroštvom se icdeicm v Skednju pod imenom „Gospodarsko društvo v Skednju, vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom". Namen druitra. §. 2. Namen tega druitva je: u) 1'oBojevati svojim družabnikom nlogam primerne svote proti obrestim. h) Pospeševati kmetijstvo z nakupom karega kmetijstva ali zemljišča, katero društvo na lastne stroške vzorno obdeluje, da postane vzoren vinograd, drevesnica i. t d. katero zemljišče potem služi gospodarjem v poduk in društvu v dobiček. Društvo ima tudi pravico nakupovati ali najemat potrebnih prostorov za shrambo svojih pridelkov, kupovati kmetijske stroje, kakor so mlatilnice, drevesa i. t. d. ter posojevati jih svojim družabnikom in tudi nedružabnikom proti primerni odškodnini. Društvo sme v prospeh kmetijstva tudi najemati potrebno osebje, kakor so poljski čuvaji i, t. d. c) Konečuo sme društvu v dosego svojega namena najemati denarja tudi od drugih društev in osob, ki nijso njega udje. Denarna nreihtra. M. Denarna sredstva društva so: a) društveni fond; A) deleži družabnikov; c) denarji sprejeti na posodo na družbeni kredit; d) denarji naloženi na obresti. Druttveniki. §. 4. Število družbenikov je neomejeno. Društvenik je lehko posamezen, ali pa skupna osoba. Kedor želi poHtati ud, naj poda prošnjo, ali pa naj se oglasi osobno pri ravnateljstvu, katero ga more sprejeti ali pa ne, kakor vidi, da je društvu koristno. §. 5. Vsak sprejeti ud uživa še le potem vse društvene pravice, kadar jc podpisal pravila. §. U. Kedor ne izpolnjuje dolžnostij, določenih v teh pravilih, zgubi pravice dmštvenika po določbi ravnateljstva. Posebno mora ravnateljstvo izključiti iz društva: o) tiste ude, ki vkljub trikratnemu opominu ne doplačajo svojega deleža; h) take ude, ki se puste tožiti zarad jim po društvu posojenega denarja; c) take ude, katerim hc lehko dokaže, da delajo na kvar društvu in spodkopavajo njega dobro ime. §. 7. V slučaju smrti dmštvenika ima po njem vdova, ali njegov neposrednji naslednik pravico, vstopiti v društvo, in uživa vsa prava, pa ima tudi vse dolžnosti uda. §. 8. Kedor želi iztopiti dobrovoljno iz društva, ima podati ravnateljstvu pismeno odpoved; ravnateljstvo pa mora dotično pismo predložiti se svojim predlogom na sprejetje ali ne občnemu zboru, kateri konečuo odločuje, če se ima sprejeti ali ne odpoved iti s kakimi pogoji. Prenehanje druitva. §. 9. Društvo jenja: a) če to klene občni zbor, pri katerem morati biti nazoči najmanj dve tretjini udov in od nazočih glasovati najmanj dve tretjini za nehanje; b) če društvo pride v konkurz; c) po povelji vlade po §. 37 postave 9. aprila 1873. §. 10. Ako društvo prestane na eden ali drug način, ima likvidacijo prevzeti iu voditi v tisti dobi poslujoče ravnateljstvo; po končanej likvidaciji razdeli se premoženje mej ude, deležem primerno. DruMveni deleži. §. 11. Vsak družabnik mora imeti vsaj 1 društveni delež znašajoč for. 20:— (dvajset); vendar pa sme vsak deležnik uložiti toliko deležev, kolikor mu ljubo. Deleži se vplačujejo ali na enkrat, ali pa v obrokih po b gold. in sicer precej pri vstopu v društvo prvi obrok in potem vsake tri mesece f. 5:— do konečnega doplačenja. — Na vsak delež sme družabnik zahtevati iu pod nižje navedenimi pogoji dobiti posojilo do f. 200:—. Posojila. §. 12. Posojila se dajo udom: a) na osobni kredit po številu društvenih deležev, ki pa imajo znašati najmanj 10°/o posojila; l>) na zavarovani kredit. §. 13. Kedor prosi posojila na osobni kredit, ima se oglasiti pri ravnateljstvu; ravnatelj predloži prošnjo v odborovi seji, odbor pa sklepa z absolutno večino nazočih, če se ima dati posojilo in s kakimi pogoji. — Ravnateljstvo in odbor pa sme dati posojilo le proti menjici na 3 ineseee, plačljivi v Trstu, na katerej je zunaj prosilca samega, saj še ena osoba, katero smatra odbor ko zadostno jamčljivo, v uienjični zavezi. — Odbor sme zahtevati tudi dva ali več takih porokov. f 14. Posojila na zavarovani kredit se morajo dobivati: «) na vrednostne liste, h) na dragocenosti, c) un blago in izdelke, d) izjemno tudi na hipoteke. 15. Obresti za taka posojila določi odbor po razmerah. Porohtvo. §. 16. Dokler društvo obstoji, jc ono porok za zgube in dobičke, prvič bč svojim fondom. — Ko bi tega ne bilo zodosti, se dotični znesek razdeli na deleže družabnikov, in ko bi v slučaju velike zgube tudi ti ne zadostovali, v ravno tej razmeri na privatni imetek družabnikov. — Če bi se tako vezanih deležev dru-štveniki deloma doteknili, morajo društveniki take deleže dopolniti ali na enkrat, ali pa v obrokih. Na slučaj razpada društva so udje poroki po §. 53 postave 9. aprila 1873. (Dalje prihodnjič). Njegov sad jc milejši od mleka in slajši od medu. Da so vso božje stvari skupaj, zadostoval bi jim v hrano en sam sad tega drevesa. V vsakem semenu je huriska (nebeška devica) v razkošje pravovernim. Izpod tega drevesa izvirajo štiri reke, dve tečete v sredino raja, dve pa se dalje ter se spremenite v Nil in £ufrat. Mohamed in njegov nebeški voditelj stopita v Al Memur ali v molitvenico, ki je iz rndečih hijacintov ali rubinov, okrog nje gori neštevilno lučic. Ko Mohamed stopi čez prag, ponudijo mu tri posode, v eni je belo vino, v drugi mleko, v tretji pa med. On pije iz posode, v katerej je bilo mleko. „Prav si storil, reče Gabrijelj, dobro si izvolil, ako bi bil pil vino, zašlo bi bilo tvoje ljudstvo na kriva pota". Sveta hiša je podobna Kabi v Meki in stoji prav nad njo v sedmih nebesih. V njo pride vsak dan nad 70,000 najvišjih angeljev. Prav ob tem času so imeli sveti obhod, Mohamed se jim pridruži ter gre sedemkrat okrog nje. Gabrijelj ni inogel dalje. Sedaj prehodi Mohamed hitreje, nego jc misel, neizmerni prostor. V enem kraji je bila pekoča vročina, v drugem pa silna tema. Iz teme stopivši strahu koprni, ko vidi, da jc v Allahovi bližini in sicer le dva lokova streljaja od njega. Njegovo obličje je krilo 20,000 zugrinal, ako bi človek pogledal v njegovo veličanstvo, pogled bi ga uničil. On stegne svoji roki, eno si dene na prsa, drugo položi Mohamedu na ramo; pri tej priči prešine njega Bilen mraz, da /.drgetii po vseh udih. *) Petem je imel občutek zamaknenih, okrog pa so je širila •) Nu, Turek ne Lom; v Inku uinlu nebesn iu«> iiii- ne miku (Stavit). Domaće stvari. Dohodki velicega koneerta v Trotu. Od zedinjeuega odbora ^Edinosti" i Čitalnice smo prejeli račun o dohodkih i troskih velieega koncerta v gledališči „Fenic-e" na korist strada-jočiin v Istri, na Goriškem i Tržaškem. Inkasirano je bilo..............f. 1183.80 ltačun orkestra polka Hess......I. 150.— Istemu polovica potnega troška, večerja i priprave............» 70,— Kačnn gosp. Hermanstorlerja za gledišče „Fenice", svečava, postrežba i tiskarni troškovi............. 183.— Troškovi za posknšnje in priprave za igro, petje in godbo........„ 68.— Podpora pevskim zborom........ 100.— Hazni drngi troškovi........ „ 98.80 1. 668.80 Cisti dohodek f. 514,- Poslalo se jc: Slav. odboru za stradajoče v Pazinu . . . . f. 150.— „ „ „ Gorico . . . . „ 150.— Gosn. županu v Trstu........... 214.— t &i4— f. 5i4.— Srčna zalivala odboroma .Edinost" in čitalnice, vsem pododborom, gospej in gospodu Gerhcn, gospodom igralcem in pevcem. silno dobra vonjava, ki jo morejo umeti lc taki, ki so bili v božji bližini. Mohamed prejme od Boga večji del naukov, kar jih je v Karanu. Predpisano je bilo, da mora moliti vsak pravi vernik petdesetkrat na dan. Ko se umakne z božje bližine, sreča Mozesa in ta ga praša, kaj je zahteval Allah: „Da moram moliti 50 krat na dan", odgovori Mohamed. „Je li ti bo mogoče to zapoved izpolnjevati? Jaz sem to poskušal z Izraelci, pa zaman; vrni se in prosi, da se ti zapoved zlajša". Mohamed se vrne, zapoved se mu zlajša za deset molitev. Ko pa on razedene to Mozesu, ugovarja ta, da ni mogoče opraviti štirideset molitev na dan. Vsled njegovega sveta se Mohamed večkrat vrne, tako da se jc znižalo število molitev na pet. Mozes mu še ugovarja. „Misliš, da moreš zahtevati pet molitev na dan od tvojega ljudstva? Jaz sem poskušal pri Izraelcih, a bilo jc zamiim; vrni se in prosi, da se ti zapoved še zlajša*. „Ne, odgovori Mohamed, tolikokrat sem uže prosil polaj-sanja, dn sc sramujem". S temi besedami se poslovi od Mozesa ter otide. Po svitlej gredi se vrne pred juruzalemski tempelj, ter dobi „boraka", kakor ga je bil privezal. Sede nanj i ta ga odnese tij.i, od kodar ga je bil prinesel. Po Kriebitzach-u 0. Havuii. liosp deželni namestnik barun Preti;* je zadnji trdni popotoval po Fnrlaniji i bil povsod navdušeno sprejet. Ogledal si je vse ondotne znamenitosti, posebno pozornost pn je obračal na i brežne nasipe ob Soči, ki se prav zdaj delajo. !>.» se spodnja Soča vravnu, trebalo bi 800,000 gld. katere hoče vlada i/ državnega zaloga posoditi goriskrj deželi, ako deželni zbor prevzame poroštvo za povračilo. ljubljanske mestne volitve so izvršene, letos še na korist tiekej stranki, katera ni vredna, da j»* slovenski kruli, ker slovenske pravice z nogami tepta ter si prizadeva narod moralno umoriti; naj bo! trpimo še eno leto i če Ljubljana le hoče, če se skrbno pripravi na boj, zinore gotovo v prihodnjem letu v vseh treh razredih. — V tretjem razredu sta dobila narodna kandidata 170 i 175 glasov, nemčur.sk:t pa le 47. Tu so tedaj na rodnjaki v resnici si jajno zmagali i s tem pokazali* da je ljubljansko ljudstvo slovensko, rodoljubno. Dobila stu v tem razredu narodna kandidata po '20 glasov več, nego lani, nemčurska pa po 10 glasov manj, kar je veselo znamenje. — V drugem razredu so dobili narodnjaki *.!40, ncmčurji pa 2H0 glasov počez, tedaj so zmagali poslednji; če pa se pomisli, da so v primeri z lanskim letom pridobili narodnjaci 110 glasov, neniškutarji pa nobenega ne, tedaj je lep napredek tudi v tem razredu. — Enako je bilo tudi v prvein razredu, v tem bo zmogli iiemškutarji, ker so dobili 19 glasov več, nego domoljubi; pa tudi tn so v primeri z lansko volitvijo, zgubili 20 prvi glasov. — Naj bi LjubljanČanje te vspehe porabili; ako to store i delajo u že zdaj za prihodnje volitve, gotovo spravijo uže v letn 1881 vse svojo kandidate v mestni zbor i potem pokopljejo v Ljubljani v malo letih zadnjega nemčnrja. Volitve v ljubljanski mestni zbor. Volilcov v vseh treh in/redih se je vdeležilo 963, narodnjaci sn imeli 511, neniškutarji pa le 452 glasov ; to je neovržljiv dokaz, da so narodnjaci v večini, če tudi so le dva rodoljuba spravili v mestni zbor, nasprotna stranka pa osem. Sabotni „Slovenski Narod" je prinesel vest, da je bilo pri volitvi za prvi razred kacih 15 volilnih listov z nemškutarskimi kandidati bolj rumenkaste barve od onih, katere je magistrat mej voltlce delil. Tu se je tedaj morala zgoditi kaka goljufija. „Slov. Narod'* pristavlja še „in res se čuje, da sta se dva denarna kreditna zavoda vtikala v volitve po svojih re-prezentantih s terorizmom na volilce, ki sem ter tam kredita potrebujejo." Rujansku f i talniCA odpre letos svojo poletno sesono z veliko veselico, ktero prirede prostovoljno gospe rojanske Čitalnice dne 2. maja 1880. s tem le programom: 1. Govor predsednika. 2. Petje. 3. „Strup", vesela igra v enem dejanji. 4. Deklamacija. 5. Tombola. cn*kega, napotilo, da mu poslal blagi ; — a za denar jr bilo „joj"! To društvo ob ča veliko; ono jemlje blago v komisijo z najugodnejšimi pogoji, « no obeča lepe retie, s kratka: človrk, kateri ne I pozna takih siren, mislil bi, da prav zadene, ako se vrže v roke temu društvu. To društvo s • je o svojem ča«ti tudi priporočalo v m krm slovenskem listu pod imenom „prvo tržaško trgovsko društvo", uže anonca sauia na sebi jc kazala, da ne more biti nič posebnega na tem društvu. — Pred nekaterimi dnevi pa smo čitali v „Tricster Zeitnng", dam s pa čitamo v dunajskem listu mogo ga na jti. Ta za ljudsko blagost boreči se, pošteni časnik, „Commer/ieller Anzcigertt javno svaritev pred društvom „Triester pripoveduje še več druzih reči, ki jasno pričajo, kako zelo je Marktvercin"; — o tej svaritvi govore pošteni tržaški trgovci, da pokvarila nstavaška nesrečna doba na poln izobražene ljudi v nr- Razne stvari. lloher odtiovor V državnem zlioru je zadnji teden rekel Scharschmid: t eliom utegne ne žal biti, da se j« I!> v državne postave sprejel. Adamek pa mn je odgovoril: Ce je ta § res tako nevaren češkemu ljudstvu, tedaj si je gospod Streiuayr s tem, da ga ni izvršil, pridobil toliko zaslug /a češko ljudstvo, da je vreden, da se imenuje deželnim patronom na Češkem. Nihilist V Celovei. „Kiirntner Volksstimineu pripoveduje, da v Celovei straši nek nihilist. V nekej pisarnici je hotel nekdo uže dvakrat zažgati, vendar so obakrat ogenj se o pravem času zadušili. V tretje so našli celo papir v petroleji namočen, ali zopet so pogasili. Zločinca, pravi omenjeni časnik, iščejo, ali ne omenjeno društvo le sramoto dela tržaškim trgovcem. — Zatorej jc naša dolžnost, da slovenske trgovce tudi mi svarimo pred omenjenim dru*tvom. Pri tej priliki pa tudi javljamo, da smo sami pripravljeni našim domačim trgovcem na podlogi najboljših virov pošiljati iz ves tja o enej ali drugej na Slovenskem še niiilo znanej trgovskej hiši. Na dež. kmetijski šoli v tiorici so sc vršile — v slovenskem oddelku min. saboto, v italijanskem pa min. vtorek — javne semestralne preskušnje. Navzoči so bili zastopniki deželnega odbora in nekateri posestniki; italijanski oddelek je počastil tudi bivši minister vitez Chlnmceky. Ob vspehu na enem in drugem oddelku smo slišali prav pohvalno govoriti. V obče se. pri-poznavu in prepričali smo se tudi sami, da je dobila naša kmetijska šola po odhodu gosp. dr. Monii vse drugačno lice in da zdaj očividno napreduje. Obžalovati moramo In to, da je kmetija slov, oddelka šc vedno tako slabo oskrbena z gospodarskimi poslopji. (So'o). Preširen-Kliiuge von Edwurd Sam bulicr. Profesor Sam-baber jc preložil večidel Preširnovih poezij na nemški jezik. Ta prevod jc izmej vseh doslej na svitlo danili brez dvombe najboljši. Stolica madjarskega jezika seje napravila na zagrebškem vseučilišči; hrvaški uradniki se morajo učiti mudjarščine, ker brez tega svetovnega jezika ni zveličanju. Tak ukaz je dal finančni vodja David, ki hoče vse pomadjariti. Nemško gledališče v Peštu se je te dni pO soglasnem sklepu mestnega zbora zaprlo, ker Madjarom nič lic diši nemška kultura. Slovcnci smo tc kulture tudi uže tuko siti, da nam preseda. Tega posiljenega posojilu bi se uže prav radi iznebili. Komisija skupnih skladišč je imenovala gosp. Minusa za oskrbnika teh skladišč. Ta mož uživa občno hvalo, da je pošten, jako izobražen in veščak v trgovini. Neničursko gospodarstvo v Ljubljani. Nemčurski nemški zbor mesta Ljubljane je vzel veliko denarja na posodo ter ga jc nekoliko razposodil v Trst t na Dunaj po nižjih obrestih, nego jih mora on plačevati; z drugim denarjem pa hoče kupiti kolisej, neko staro, s cestnim blatom zidano, v jami zunaj mesta stoječo, nezdravo razvalino, ki sc vedno podira i krpa. To razvalino, v katerej še vode ni, hoče pripraviti za vojašnico. Vojaške gosposke gotovo ne bodo nustanovalc vojakov v nezdrave podrtine. Vdova Daleol, o katerej smo zadnjič poročili grozne reči, zblaznela je. Ko jej jc naznanil zdravnik, da sc je nje mož po „nakljnčbi" usmrtil, ostro ga jc pogledala ter odgovorila: „To sem slutilu". Od tega treuotku sc jej jc omračil um i ne spominja sc več moritve. Tako sc je odtegnola posvetne sodbe i konec je grozne drame, katero je povzročila nespametna pregrešna ljubezen. Naj bi ta žalostna dogodba prestrašila i spametovala vsacega, kedor premalo spoštuje zakonsko zvestobo. ISKRE. J)arovi i mi Ion nje morejo v vsako kočo, tudi skoz najožja vrata. Sreče darovi. Lačni jc vesel, ako mu daš perišče pšena; ako je pa obogatel, zdi se mu ves svet prazne slainc perišče; tako so sreče darovi razni, kdor jih vživa, ni še srečen vsled tega. Učenosti vrednost. Učenost je zaklad, varen vsacega tatinskega napada; množi jo, kdor jo hoče zapravljati; učenjaki so resnični bogatini, knezi jim niso enaki. Ona je dika možu, učiteljica učiteljem, donaša slavo i topi skrbi; ona je največja prijateljica, visoka i dična boginja. Prijateljstvo s hudobnimi, mlačnimi i pobožnimi ni vse enako; glej, pala je kaplja na razbeljeno železo i posušila se j«', pala je na rožo i sveti sc ko biser, pala je v školjko o pravoj uri i postala je biser. Marljivost i lenoba. Lenoba, telesu prirojena, človeku je sovražnica, marljivost nojvečja prijateljica; lenobo spremlja živenja gnjus, marljivost jasna zadovoljnost. Blaga žena. 0e ti je božja milost dala blago ženo, dala ti jc dvakrat živenje. Pet blagosti v Živenji: Vsakdanji kruli, dober prijatelj, blaga žena, priden sin, koristno delo. Nesmrtnost. Koliko kraljev jo zgnjilo z imenom vred, kdor pa jc sejal seme dobrih del, ostal je v nesmrtnem spominu. Puhla slava brez dobrih del jc podobna klasju brezi zrnja. Mati. Ni večje 6vitlobe od solnčne, ni večje milosti od materine, ako mati kara, mila je mati. Obrekovanje. Pošten i dober človek o vsacem pošteno misli i govori; hudoben je, kdor o druzih slabo misli ter jih obrekuje; — tnkim so v starih časih rezali jezike. Ako bi dan denašnji tako bilo, sila veliko ljudi bi brez jezikov okoli hodilo. Obreko-valca sc boj kakor kropa, krop dela mehurje i garje po koži, ako tc polije, ohrckovnlec ti grdi s hudobnim jezikom iine i poštenje. Ali kakor odpadajo garje, tako se poštenemu vrača dobro ime. Vednost. Ni nam potrebno vselej kaj vedeti, ali jako potrebno je večkrat, ako veš, da nič ne veš. Sreča ima zavezane oči, bedaka največkrat objame, ker jej pride največkrat na pot. Slavnih mož lastnostij si želimo, a grenke njihove osode sc bojimo. Nesreča krasi i diči človeka, kakor ruka krop; ona je marsikomu modrosti i kreposti edina šola. Hinavcu. Sovražim ga, kakor peklenska vrata, kdor misli drugače, govori drugače. (Iloiner). Resnica i laUaji tc ujezim /• resnico, nego se ti prikupim z lažjo. (Sencca). Modri človek se ne sramuje spoznanja svojih grehov, brez krivice hoče biti le budalo. Hvala. Mnogo boljše je, da te hvalijo drugi, nego da sc hvališ sam. Resnica je duhu to, kar očesu svitloba. Zakon je podoben zaprtej trdnjavi, ki so v njem, radi bi stopili iz njega, i ki so zunaj, radi bi prišli noter. (Dnmas). Želodec je svetli vladar. (Napoleon I.). Srce. Če vas srce svari, slušajte je, srce je božji glas. (Schillcr). Trebuh. Osel je, kogar privežejo k jaslim, pil se ne naje do sitega. (Friedrich Veliki). — Tega reka ne priporočamo v posnemanje, važen pa jc posebno zarad tega, ker je os, okoli katere se vrti pruska politika. F. V. tako, kakor tako osodo, katerih majhnih mestih i trgib, katere Nemec po vsej praviei imenuje „Kriihvvinkel". Jaku zanimiva knjiga jc prišla v nemškem jeziku na svitio v Ljubljani iz Hluznikove i njegovih nastopnikov tiskarnice. Izdal jo jć gospod Mencinger za izobraženi svet. Ta knjiga sc imenuje „der dilnvianisehe Coinet". V njej temeljito ili jako bistroumno mej drugim dokazuje pisatelj, zakaj in od keduj nema luna vode ter sklepu, da je luna zgubila vodo ob času vesoljnega potopa i da je s tem v zvezi tudi izgubljeni raj. Pisateljevo trditve so brez dvomu jako bistroumne i strogo na znanstvenpj podlogi; če se tedaj spoznajo zu resnične, potem nastane velik napredek 0 zvezdoznanstvu, znanji naše zemlje i svetovnej zgodovini. Z dobro vestjo priporočamo tedaj to knjižico vsem, ki nmejo nemški. — Dobiva sc v zgoraj omenjenej tiskurnici i naročajo jo vsi knjigotržči. Velja 50 kr. Bosensko nrlicologinio društvo. V Sarajevu jc nekoliko viših nraduikov sestavilo pravilu za bosensko ui hcologično društvo 1 mislijo tudi muzej osnovati, da se dragocene deželne starine ne raznosijo po svetli. Spridenost lin Ogerskem. Na Ogerskcm sc odkrivajo dan na dan goljufije, katere počenjajo mudjarski državni uradniki. Skoro ne bode tam nobene županije, katera ne bode imela svojih tatov. Tako je, da druzih ne omenjamo, nek prisednik sodišču v železnej županiji izneveril pred več leti večjo svoto, i da si je bilo to znano, vendur jc ostal v službi. Doslej je uže dokazano, da je ta sodeč pokradel H do 9000 gld. a pri vnem tem še ni ukazana preiskava zoper njega. V Kroustadtn jc nek gospodarstveni pristav pokradel 12,000 gld. v zadnjem letu. 1 tn tat se do danas ni obsojen. Na Mudjiirskcm sc godi prav na Turškem, zato pa bodo imeli Madjuri tudi prav kakor Turki. Škorec pevec. Zadnjo saboto jc prinesel nek mož iz Goriškega v Trst na prodaj škorca, ki jc jako lepo pel cesarsko pesem. Škorec je imel na trgu Pouterouso polno poslušalcev. Kuriš Melikuv. Vse novino po svetu sedaj mnogo pišejo o Loris Melikovn, kateremu je ruski car dal najvišjo oblast v vsem največjem ccsurstvn na svetu i ki svojo nalogo jako nmno spol-nuje. Nuj tedaj nekoliko črtic podamo svojim bralcem iz njegovega živenja. General Mihael Turielovič Loris-Melikov je Armenec, starega knežjega rodii, kakor to uže njegovo ima kaže. Itojen jc bil leta 1825. Loris je nek okraj v guherniji Tillis; Melik znači v armenskem, perziškcin in arabskem jeziku kneza, kralja; „ov" je imenu dodal, du sc glasi po ruski. Loris jc veteran kuvkuške vojne. Uže letu 1847 je bil častnik i pobočnik kneza Voronzova. V bitvuh proti Šamilu je bil jako srečen. V letu 1855, ko so llusi Knrs obsuli, bil jc uže konjici polkovnik. Tu sc je tako odlikoval, da inn je car podaril red sv. Jurja. Ko so Kugi vzeli Kars, prišel je ko zupovednik h generalu Muruvicvu. Petnajst let pozneje, ko je veliki knez Mihael kavkaske rodove pomiril, poslan je bil general Loris Melikov v Vludi-Kavku/. s častjo generala. K malu potem pu je dobil odpust zarad bolezni ter šel v Pariz. Leta 1877 je bil nazaj pozvan ter dobil neko veliko poveljstvo nad vojsko v Aziji. Ta vojska, katerej jc bil vrhovni poveljnik veliki knez Mihael, imela je tri oddelke; prvi oddelek jc prodiral proti črnemu morju, drugi proti Bujazidu, i tretji, nujvažniši proti Karan; tega je vodil Loris-Melikov. Da so početkom tc vojne Kurdi i Karapaki rajši pomagali Riiboui, nego Turkom, to jc edina zasluga Loris Melikova. On jc pridobil najvplivuišc osobe teh vojevitih Čet s prošnjo, darovi in obečunjem, da jih sprejme v carjevo vojsko. General Loris-Melikov, ki si jc leta 1877-78 v vojni v Aziji tako proBluvil, prišteva sc najprvim možem v politiškem in voj-niškem ruskem svetu; razen ruskega jezika govrui on francoski, armenski, tatarski, nemški i perziški in linsija nema boljšega moža za svoji; stvari v Aziji od njega. Javna zahvala. Podpisana odbora sc prav toplo zahvaljujeta vsem sodelal-ccm pri zadnjem koncertu v gledišču „Fenice", posebno pa gospej Milki Gerbčovi in gosp. Franu Gerbcu, nadalje igralkam gospo-dičinum 11 akcij in gospodom: Klavžar iz (iorice, Koricky iu Cenčič iz Trstu, potem gospodu Košuti in gospodom učiteljem i/, okolico in vsem vrlim pevcem tržaškim in okoličanskim, ki so največ pripomogli, da sc je koncert tako lepo izvršil. V Trstu, dne 13. aprila 1880. Odbor društva -Edinost". — Odbor slovenske čitalnice. TrŽllO pOrOČilO. j 'n — še vedno v najboljšem nagnjenji in se pro- dajata [Kj trdnih cenah — VVileo* se kupnje za t. 1.— eeneje, S kolonijali je bilo zadnji teden malo posla, prav tako z do- Jter je d0ala te dai ena ladija s tem blagom, mačimi pridelki; nekoliko več posla je bilo z rižem, mastjo, Rt< _ C(na lta]ijan|kegt riža je po8kočila, ker je zdaj več špehom, prasanja po tem blagu in ker je tudi italijanska vabita poskočila. Kava. — Mlahova trgovina, in posrečile so se le nekatere j prodaje zbog tega, ker so prodajalci tu in tam kaj odjenjali na cenah. — V nemških Inkab pa se cene še vedno trdno drže, prav tako v Ameriki. — Sladkor — se prodaja po dobrih cenah in ne kaže, da bi se cene znižale. Sadje. — Pomeranč in limonov je zadnji teden došlo mnogo na naš trg, zbog tega ao cene nekoliko padle; razno suho grozdje se prodaja po nespromenjenih cenah 1'etrolij — prodaja bc po trdnih cenah, ker imetniki so redki. V začetku prošlega tedna je celo cena bila f. 11-, a danes se uže lehko kupi iz prve roke po f. 10'/f . Domari pridelki. — S fižolom je malo kupčije za pojedine baže; z maslom nij še vedno nič kupčije. — Po pridelkih sploh jc prav malo pitanja. Žito — kupuje se po primerno nizkih cenah ; pa vse kaže, Trgovinsko. Olje. - Še vedno je prodaja v tem blagu prav slaba in kn-'dn "tegne kn.i poskočiti, povale so se niže baže s kakim popustom na ceni. I IjC* — brez spromnmbe. Cenik raznega blaga. Kava: Moka . . . Cejlon biser , plant. Olje: firm in najlneja..... srednja in '/» ,ilm .... , , native ........ Portorlco............. M al »I i ar native.......... La Guayra............ St. Domingo........... ................... Rio najfineja........... , fina............. , '/, flna in navadna....... Santo* navadna in tlna........ Java Malang............ ...................... Manilo............. Guatemala............ Sladka ikorja........... Nageljnovi cvečičl (šibice)....... Poper Singapore.......... , Ilatavia........... Piment Jamajka.......... Imber . ............. Sladkor avstrijski v Stokih ratlniran . . . , v kosih ...... Itn), jedilno navadno ........ „ Uno in najfinejšo namizno..... Lcvantinsko in Albanaško jedilno .... Corfit jedilno fino In najtineje..... Dalmacija jedilno fino In najfinejše . . . Istra < • ■ ... Laneno............. Pavoljno ali bombažno........ Kibje hamburško (a krone)...... ................... Jiadje: Pomeranče Sicilije (I zaboj)...... Limoni , (1 «M)...... Kaperi . fini........ . '/. ........ Rožiči pulješki........... . >L........... Mandlji puljeski.......... , romanski ......... , ................... , puljeiki grenki....... Lesniki novi ital........... . , istrski......... Češplje suho ii Bosne in Srbije nove. . . t . stare . . | [ it kranjske ln hrvatske . . . Pinjoli............. Fige Calamata v vencih....... . v vrečah ....... . pulješke v sodih........ , iz Smirno .......... C v obe Klein««........... , Cisme........... , .................. , Samoa črne......... Rozine Sultan........... Grofdlče (opaia) grško ....... ruda*« (korinte)....... alciljsko Lipari . . .. • ■ • Mi ali laško pšeno: Italijanski navadni do '/, Italijanski fini in najfinejši...... Indijski.......,...... slanina ln mast: Slanina amerikanska..... Mast Bankroft........... . Wilcox........... Loj dalmatinski.......... , tržaški ............ Stearina............. Svece iz stearine.......... „ iz parafine.......... PetroliJ » sodih............. v zabojih............ Dornati pridelki: Maslo štajersko I. vrst..... Maslo hrvatsko.......... Leća.............. Fižol svitlo rodeči......... . temno rodeči......... , bohinec........... , rumeni........... „ zeleni ............ , kanarček........... „ cukrenec (koks)........ . beli dolgi.......... . , okrogli.......... „ mešan no*.......... . »tari.......... Konoplje drobne.......... . debele .......... Proso belo............ Zelje kranjsko .......... Koran ............. Pšenica ruska........... . banaška in ogrska...... Koruza Galac, Ibraila........ , Odesa • • ;....... „ ogrska in banaška ...... . hrvatska.......... RŽ. Galac, Odesa.......... Ječmen............. Oves banaški, ogrski....... ■ • Žito: za 100 K.* od f. do f. 69 160 52 49 (12 30 .'14 :n 4t; t;o 44 44 46 47 :i7 34 58 33 3 4 66 30 7 no 108 107 125 30 »5 32 94 14 71 16 15 13 32 29 27 23 25 30 34 17 21 16 48 53 51 38 39 82 98 92 10 12 71 58 15 12 11 13 12 12 12 15 13 12 10 9 27 11 13 U 76 50 50 iao 35 30 34 20 24 17 52 51 40 100 100 12 76 65 16 12 U 13 13 12 13 60 50 Moka ogrska 0 1 2 3 50 50 50 25 eo _4 5 6 7_8 8 "„_ 9 25.M, 24.I0, ii.lUi, 21 '/„ !•'/,, 1»'/,, IMO, 1*-». 1U'A otrobi debeli............ , drobni . . .......... ajdova.............. koruzna .............. Vino in Špirit: Špirit rafinirani 36' hektol..... Rum Jamajka (liter).......... , Demerari „.......... , St. Jago ........... Vino clpersko (hektoliter)........ , Malaga (aroba)......... „ refošk Iz Istre (botelja)....... „ istersko (hektol.)......... , teran „ ........ „ vipavsko „ ........ , hrvatsko „ ........ . ogrsko „ ........ „ dalmatinsko , ........ Predivo konopljeno Ferrara.......... , Bologna.......... . Cenena.......... dolgo čiščeno ............ , , najtineje......... za dreto.............. Razno blago: Kafra............ Orehi levantinski........... Virh............... Oreški (Muškat)........... T.S................ Vanilja (t kilo)........ Žafran španjskl , ........ Galun............... Potašelj.............. Soda............... Rij domači in tirolski......... „ istrski . . . '......... Kolofonij amerikanski......... Votlec (Bimstein)........... Mjllo kandijsko........... , Corfii ............ Cunje............... Gobe za konje............ , za toaleto........... Ježiće Iz Alije........... g*««........... , domače........... Žveplo rimsko v kosili ......... sicilijansko zmljeto....... Ribe — polonovke novo........... . stare ........... Arnlki Yarmouth (1 sod)........ Sardelle istrsko , ........ Kože — usnje za poplate........... usnje teletina............ kravina bela in črna....... kole surove volovske domače...... dalmatinske in bosemke........ amerikansko............ kravje iz Indije........... telečje.............. jančje dalmatinske.......... zajčjo (100 komadov) ......... Volna bosenska ............. albaneška............. 8'ika............... iz male Azije............ istrska . . . . .......... Deske 1" debele in 7" široke za 100 komadov Les: . V ■ « iSkurete '/,' 8/9 10/14 8/12 10/14 8/12 10/14 za 1 cola Seno Hlama .Rameljnl'/,". .»/. v, . , . V, . [Dile 2" , 1'/,..... 2" mere nove , ... 1'/,..... Deske po 1" debele in 7" široke za , . 8/9 . , . . 10/14 . . 3/, . . »/I* . - J/, , . 10/14 , , ISkurete V," laške mire debele 8/12 , .....10/14 . Utemeljili 7," , i Dile 2" debele cola..... 1'/. . , ..... I Trumi od V, do */s kubični Čevelj . , - 7. do 7.1 IBordonali od 24'naprej . I Drva za kurjavo bukova sežeuj . . Oglje bukovo za 100 K.° . . • . po takih cenah prodaja se tukaj dobro volovsku (dun, cent) . . navadno konjsko ...... (škopa) ržena....... za steljo pšenično..... 850 colov 1200 , 1200 , 1200 , 1200 , 1200 „ 100 komadov 100 , 100 100 kom. 100 . 1200 1200 1200 1200 1200 100 kom. 100 100 v magaz za 100 K." od f. do f. 5 40 4 20 _ — IG — 21 — 10 — 12 _ 41 25 41 50 — 86 1 14 _ 57 _ 72 _ 32 _ 40 35 — eo — 10 — 12 — 1 — i '20 24 — 36 — 35 — 48 — IC — 20 — 10 — 14 — 11 — 16 — 10 — 15 — 45 — 47 — 52 — 54 — 42 — 44 — 72 — 83 — 7fi — 83 — 81 — 96 — 165 — 172 — 16 — 17 — 48 — 58 — 300 _ 375 — 1«0 — 600 — 38 — 58 — 10 — 75 — 8 76 9 — 21 — 22 — « 50 - — 7 26 7 60 ti — 11 — 4 — 8 _ 45 — _ — 25 — 33 — 16 — 18 — 5 — 17 — 9 — 35 — 24 — 28 60 12 60 18 _ 14 — 16 — 7 — 7 75 7 60 8 50 24 — 31 _ 20 — 23 — 20 — 21 60 15 — 24 — 165 — 185 _ 357 — 616 — 145 — 260 _ 110 — 134 — 70 — 100 _ 108 — 130 _ 125 — 150 _ 190 — 200 _ 60 — 80 — 25 — 28 _ 86 — 100 __ 110 — 115 — 140 — — — 120 _ — — 34 36 _ 49 — 50 _ 88 _ 90 _ 64 _ 66 _ 70 _ 72 _ 54 _ 56 _ 59 _ 61 _ 56 _ 58 _ 29 _ 30 _ 27 — 27 50 — 161 — 161 — 12 — I2i — 21 — 24 — 16 — 18 30 50 31 r.o 38 — 40 _ 68 _ 70 _ 50 — 52 _ 53 _ 54 _ 42 — 43 — 44 — 45 _ 46 _ 47 _ 24 _ 25 _ 23 _ 24 — — 13 — 14 — 11 — »M _ 37 — 38 — 40 — 42 — 49 — 51 13 _ 14 50 •j 60 0 75 1 20 1 30 1 — 1 10 1 40 1 70 1 20 — 1 " Dnč 10. t m. sta se odprla brez posebne slovesnosti prva dva magazina občnega ali skupnega skladišča. — S tem je torej storjen prvi korak za odpr»vno proste Inke — V avgustu lanskega leta so se še le začela posvetovanja zarad zidanja teb maga-zinov; a danes, komaj po »i mesecih zidanja, vidinio tli«- pred novo luko dve kolosalni zidalisči. .Skladišče št. 5 je takozvano negativno, to je skladišče za blago, ki bode dohajalo iz notranje Avstrije (Zollgebietsniederlage) in ima namen, da se v njem spravlja tako blago, ki je namenjeno v Dalmacijo, Istro, Hercegovino in Bosno. — Tako blago, na pr. maslo, suhe slive i. t. d,; se tam mora braniti, ako ga ho<"e odpošiljati trgovec v omenjene kraje s certifikatom, to je oproščeno colnine. Noben avstrijski pridelek, razen žita in moke, nij prost colnine, ako ga ne spremlja takozvani certifikat. — V magazinu st. 5 pa je dopuščeno, da trgovec tudi blago manipulira, to je, da eno večo partijo razdeli v več manjih, da iz enega soda masla ali druzega blaga napravi več manjših Bodov, sploh da z blagom tako ravna, kakor bi ga imel v domačem magazinu; a vse to se naravno mora goditi pod kontrolo čolnih uradnikov, kajti drugače bi sc lehko tudi godilo, da sc tuje blago odpošlje za domače in več takih nerednosti. — Ta magazin je torej velike važnosti in bode pospeševal trgovino za Istro, Dalmacijo in Hercegovino na najboljši način, — ker od blaga, katero bode hranjeno v njem, ne bode plačati skoro nič. Bode ta magazin tudi zadostoval vlakov rstnim potrebam, to nnm dokazuje njega velikost, meri namreč 1500 kvndialnih metrov in je ra/deljen v 14 enakih pregrajenih oddelkov, visok je skoro 4 metre. — liačnnjeno je, da na vsak kvadratni meter pride 10—12 kiintalov ali metričnih centov blaga; torej se lehko spravi v ta magazin 15,000 do 18,000 kvinta-lov blaga, ali 150 do 180 vagonov blaga. Odprlo se je pa včeraj se drugo skladišče št. IV, kije namenjeno sprt jemati vtakov rttno blago, ki jc podvrženo colnini, katero pa sme tam OBtati, dokler jc prodano in se le potem se plača eolnina od njega. To skladišče meri 4100 kvadratnih metrov in jc torej veliko veče nego št. 5. Do novega leta pa bodo sezidana še ta-le skladišča: št. I. bode merilo 3»00 kv. m., st. II. 4300 k. m., st. III. 3700 k. m., st. VI. 3900 k. m., Št. VII. 1300 k. m., st. VIII. 1300 k. m. Ta velikanska poslopjn morajo biti sezidana do novega leta; znamenje jc to, da morda uže z novim letom zgubimo prosto luko. — O manipulaciji v teb magazinih i. t. d. bomo sporočali kesneje, kadar ravnateljstvo izda natanjčna pravila. Listnica uredništva. Zvedeli smo od zanesljivih osob, da dopis v št. 13 iz zgornje Istre ni popolnem resničen i da je imel liamen žaliti vse časti vredne osnbe. Mi to obžalujemo ter prosimo še enkrat, naj vsak, kdor nam kaj poroči, pišo ii»to remicn. Mi niBmo vsevedni i boli nas, ako komu brez lastnega zndolženja krivico delamo. Listnica upravniitva. Gosp. F. K. v P. Prejeli 4 gld. 60 kr. !! Skoraj v dar!! Vsled likvidacije falirane velike fabrike o srebrar-stvu Britania na prodaj je teb le 45 kosov prav dobrih Britania srebrnih reči za le G gold. 95 kr. to je le četrtina zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer: 6 izvrstnih namiznih nožev, Britania srebro a pravimi angleškimi Brehrnimi ostrinami. 6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa. 6 teških žlic iz Britania srebra. C žlic za kavo iz Britania srebra najboljše vrste. 1 velika teška žlica za mleko iz Britania srebra. 1 Velika žlica za juho iz Britania srebra. 6 nodkladcev za nože iz Britania srebra. 6 nno ciziliranih pladCRj za postrežbo. 3 kupice za jajca iz Britania srebra. 1 km&na pletenica, teška iz Britania srebra. 2 krasna niizua svečnika iz Britania srebra. 1 mizni zvonček z srebrnim glasom iz Britania srebra. 45* kosov. Vsi ti kosi so zliti iz najboljšega Britania srebra, ki je edina na svetu znana kovina, ki ostane vedno bela, in se od pravega srebra šc po 20 letnej rabi ne loči, za kar se daje poroštvo. Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo se zdaj po le 6 gld. 95 kr. Napis in edino naročišče za c. k. avstrijsko-ogerske dežele: General-Dopot der I. engl. Britania-Silber-Fabriken: Blau & Kanu, Wien, I. Elisabethstrasse Nr. 6. 1'ošiljatev brez odloga proti poštnemu povzetji. (3) Dunajska Borsrt dne 13. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih....... . . . Enotni državni dolg v Zlata rentu .... 1860. državni zajem. . . 73 gld. 80 kr. srebru..........n "20 * ............. 89 „ 85 » ....................130 „ 25 „ Delnice narodne banke..........................840 gld. — kr. Kreditne delnice...................287 „ 90 London 10 lir sterlin............ . 118 B 85 Srebro...................— » — Napoleoni....... ......................9 . 45' C. kr. cekini....... ....................5 . 58 100 državnih mark...... ................58 „ 45 Ltitoik, društvo „Edinost". — IuUtelj in odgovorni urednik; Ivan Tosti. Tiik avstrijskega Lloyda.