TRGOVSKI IJST Časopi§ za trgovino^ industrijo in obrt, naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/t leta 90 Din, za lU leta 45 Diip., mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, dne 27. avgusta 1932. štev. 98. Pobiranje luksuznega davka po trgovcih V Službenih Novinah z dne 15. avgusta 1932. je v tarifi za pobiranje luksuznega davka določen glede predmetov pod točkami 11. do 23. za plačevalca trgovec. V glavnem gre tu za važne trgovske predmete, kakor za bonbone, čokolado, sire, milo itd. Bistvo te določitve obstoji v tem, da bi se za te predmete luksuzni davek ne pobiral niti pri uvozu, niti pri proizvodnji, temveč bi ga moral plačati trgovec, ki jih proda in po ceni, po kateri jih proda. Vsekakor bi bila ta dolžnost za trgovce jako dalekosežna, ker bi bilo izvajanje zvezano z nadležno kontrolo, poleg tega bi se pa luksuzni davek s tem, da bi se pobiral od zadnje prodajne cene, izdatno povišal. Težavnost izvajanja določila, ki gre za tem, da bi luksuzni davek plačeval trgovec, je uvidela tudi finančna uprava in je ministrstvo za finance, odelenje davkov z razpisom br. 65572 sporočilo finančnim direkcijam sledeče: »Pod redno številko spiska luksuznih predmetov, ki je tiskan v Službenih Novinah z dne 15. avgusta t. 1. se je vtihotapila pomota v tem, da je v rubriki 4 tiskan navodili znak (navodnice) namesto besedila »proizvodnik in pri uvozu«. Potemtakem se luksuzni davek na blago iz te tarifne postavke pobira pri uvozu in pri proizvodniku. Ko se popravi ta pomota v rubriki 4 za redno številko 11, se naj navodnice v isti rubriki za redne številke 12 do 23. berejo, kakor za številko 11, to je »proizvodnik in pri uvozu«. To priobčite vsem davčnim upravam in zainteresiranim podjetjem in jiii opozorite, da se luksuzni davek na blago, navedeno pod rednimi številkami 11 do 23. mora pobirati pri uvozu in pri proizvodnikih«. S tem je položaj za trgovino bistveno olajšan. Po tem popravku seznama luksuznih predmetov mora trgovec pobirati luksuzni davek edino za redno številko 11. tega seznama, to je za »vsa fina vina, ki imajo preko 15% alkohola ali preko 5% ekstrakta«. Za vse druge predmete se pobere luksuzni davek ob uvozu ali pri proizvodnji. S tem je trgovina obvarovana ne le nadležne kontrole, temveč tudi obsežne manipulacije in evidence za predmete, za katere naj bi po prvotnem seznamu pobirala sama luksuzni davek. Trgovci, ki so na podlagi prvotnega seznama vkalkulirali luksuzni davek za predmete, za katere bi morali po Službenih Novinah sami ta davek plačevati, naj to vkalkuliranje opuste, v kolikor ne prodajajo finih vin. Popisi zalog za pobiranje luksuznega davka po uredbi niso predvideni, trgovci bodo plačali ta davek, vkalkuliran v ceno samo za blago, katero so uvozili začenši z dnem 16. avgusta 1932 in za blago, katero ta dan še ni bilo ocarinjeno na carinarnici, odnosno od blaga, ki so ga nabavili po preteku 15. t. m. Težave našega izvoza Imeli smo te dni priliko govoriti z nekim našim izseljencem, ki se je vrnil po mnogih letih v domovino iz Argentine, kjer si je ustvaril dobro pozicijo. Pozna izvrstno argentinske razmere, prav tako odlično pa tudi življenje naše, skoraj 100 tisoč duš močne jugoslovanske kolonije. Je torej človek, čigar informacije drže. Vprašali smo ga, kakšni bi bili izgledi za naš izvoz v Argentino, ali imamo sploh predmete, ki bi jih tako silno razvijajoča se južno-ameriška republika mogla uporabljati in na kakšen način bi mogli naš izvoz še dvigniti. ' Odgovoril nam je, da prihaja zelo mnogo jugoslovanskega blaga v Argentino, toda vse pod nejugoslovanskim imenom. Naše češplje prihajajo na argentinski trg pod francoskim pečatom, naš les je cenjen le pod avstrijskim imenom is celo naš tobak se ponuja v Argentini kot češkoslovaško blago. Samo pod temi tujimi imeni pa more naše blago na argentinski trg, ker bi pod jugoslovansko firmo tako izgubilo na ceni, cja se sploh ne bi splačal niti prevoz blaga v Argentino. Seveda bi pa mogli še drugo blago uvažati v Argentino ter druge južno-anieriške dražve, pri današnjih razmerah pa le pW tujim imenom, ker nismo še prav nič skrbeli, da bi z dobro organizirano propagando razširili sloves naših pridelkov. Široki svet ne pozna nas, še manj pa našega blaga, zato more naše blago na svetovne trge le pod tujim imenom. Z drugimi besedami pa se pravi to, da moramo tujcem plačevati posebno pristojbino, da spravijo'naše blago na tuj trg tudi po silno zmerni ceni, da smo torej dvakrat udarjeni! Brez vsega ‘je jasno, da bo tujec zahteval lep dobfček zaToT da spravi naše blago v tujini v denar. Zanj je naravno naše blago važno samo v toliko, v kolikor daje njemu dobiček. Čim večji dobiček ima od našega blaga, tem bolj se bo potrudil, da ga proda, če se mu pa obeta le majhen ali samo zmeren dobiček, se sploh ne bo zanimal za naše blago. Čim večji pa je dobiček tujega posredovalca, tem manjši je izkupiček, ki ga dobi za svoje pridelke naš kmet. Zaradi dobička tujega posredovalca mora zato prodajati naš producent svoje blago še globoko izpod že itak usodno nizke svetovne cene, ali pa svojega blaga sploh ne proda. Dispariteta v ceni je tako velika, da že nastaja vprašanje, če ima sploh smisla, da prodajamo svoje pridelke v tujino, ker postaja ta naša kupčija že podobna razmetavanju blaga v brezčenje. Dejstvo je torej,, da ima od izvoza našega blaga tuji posredovalec največji dobiček. Ta si bo hotel ta dobiček seveda trajno ohraniti, vsled česar je jasno, da bo naše blago propagiral in razpečeval le pod svojim imenom, ker bi drugače postal odveč. Če bi na primer slovele na argentinskem trgu naše slive kot jugoslovanske slive, potem bi mogli tudi sami direktno uvažati naše blago v Argentino in tuji posredovalec nam ne bi bil potreben. Ker pa so cenjene naše slive le kot francoski pridelek, zato nam je potreben francoski posredovalec, da potrdi francosko ime. S tem pa je naša odvisnost od tujega posredovalca zapečatena, obenem pa tudi usoda našega producenta, da leto za letom pridobiva iz zemlje njene pridelke le zato, da ima od njegovega dela glavni dobiček tuji posredovalec. Jasno je, da bo to stanje trajalo tako dolgo, dokler ne bomo znali z dobro organizirano propagando razširiti po svetu sloves svojega blaga. Pri tem bomo morali premagati še to nevarnost, da z nerodno zasnovano propagando ne bomo škodovali še samim sebi. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi mogli z napačno propagaindo povzročiti padec cen onega našega blaga, ki ga sedaj prodaja tuji posredovalec 'V tem primeru bi sebi le škodovali. Prav tako pa bi nam škodovala prezgodnja propaganda, če še ne bi bili za izvoz dovolj pripravljeni in bi naravnost od nas dobavljeno blago razočaralo kupca. Kljub vsem težavam pa bi vendar mogli * organizirati zelo uspešno propagando za izvoz naših pridelkov, če bi se dela lotili sistematično in po dobro prevdarje-nein načrtu. Tako je brez dvoma, da bi se mogla naša propaganda poslužiti naših izseljencev z največjim uspehom. Samo v Južni Ameriki je do 130.000 naših izseljencev, od katerih je zelo mnogo v močni gospodarski poziciji. Vsi ti bi mogli zelo izdatno podpreti našo propagando, če bi ta seveda znala, na koga se ima obrniti. Kataster jugoslovanskih izseljencev je zato prvi pogoj za uspeh naše propagande in ta kataster je treba čim preje izdelati in ga potem redno voditi. Vemo, da tudi izseljenci sami že želijo takšen kataster in da zato ne bo nobene resne težave, da do takšnega katastra pridemo. Drugi pogoj za uspešen izvoz je v organizaciji izvozne trgovine doma. Vse izvozu določeno blago mora biti tipizirano in prilagojeno tujim zahtevam. Treba bi bilo prirejati naravnost razstave blaga, kakršno mora prihajati na tuje trge. Obenem pa tudi razstave našega, za izvoz čisto pripravljenega blaga. V tem pogledu tudi delo ne bo posebno težavno, Če bomo svoje delo naslonili na dosežene uspehe. Naši vzorčni velesejmi so izhodišče za novo delo, zlasti pa je jesenski ljubljanski vzorčni velesejem naravnost že vzorna priprava za naš vsakoletni vzorčni izvozni velesejem. Redno daje jesenski velesejem jasen pregled naše kmetijske produkcije, letno kaže kvalitativen napredek te produkcije in letno širi sloves našega blaga. Samo še majhen korak naprej in jesenski ljubljanski velesejem bo naš prvi vzorčni izvozni velesejem in velik korak v organizaciji našega izvoza bo storjen. Spomladanski ljubljanski velesejem, to je naš vzorčni uvozni velesejem, jesenski, ko je žetev pospravljena, pa mora biti naš vzorčni izvozni velesejem. Raznovrstne so težave, ki jih mora premagati naš izvoz, silna je izguba, ki jo doživljamo leto za letom, ker je naš izvoz brez tujih posredovalcev nemogoč, a vse pogoje imamo, da vendarle z dobro propagando omogočimo našemu blagu dostop na tuje trge. Ali se bomo znali poslužiti teh ugodnih prilik? Ali se zavedamo, da je jesenski vzorčni velesejem ena takšnih ugodnih prilik? Na velesejmu zbrano blago naj bi tvorilo bazo za propagando našega izvoza. Izbrali naj bi se izmed razstavljenih predmetov oni, ki so za izvoz na tuja tržišča najbolj sposobni in primerni, in potem pošiljali našim poslanstvom, ki naj bi posredovala, da se vzorci razstavijo in da bi se na njihovem področju vodila propaganda za uvoz iz naše države. Sicer ne spada, strogo vzeto, tako posredovanje med naloge velesejma, jasno pa je, da bi mogel velesejem v tem pogledu razširiti svoj delokrog in v tej smeri praktično pomagati našim izvoznim predmetom v inozemstvu do večje veljave; našim ljudem pa do lažjega vnovčevanja svojih izdelkov in pridelkov. Trgovsko poročilo z Dunaja Po jugoslovanskih listih se razširjajo zadnje dni neresnične vesti o prepovedih uvoza raznega blaga tudi iz Jugoslavije, in čitali smo nasvete, kako si je treba uvozna dovoljenja priboriti. Temu nasproti glasijo naše informacije, da za jugoslovansko blago ni treba nikakih uvoznih dovoljenj. Pač pa je treba računati z mnogo večjimi stroški. Izvozniki našega sadja imajo pred očmi lanjske troške, kar pa treba korenito revidirati. Poleg povečane tovomine je letos naravnost podvojen prometni davek. Tako n. pr. je bilo še lani pri našem sadju 4V2V0 prometnega davka, letos torej polnih — 9°/o. Pri tem pa računa tukajšnja 'carinarnica vrednost blaga popolnoma samovoljno, in tako se je zgodilo zadnje dneve z naravnost kričečo doslednostjo, da je bil zaračunan novi dvoj-nati prometni davek tudi od dvojnatc resnično vrednosti. To se je zgodilo posebno pri svežih češpljah. Vrhu vsega tega računajo železnice pri plačilu tujih valut še posebno valutno doklado 23% od danes naprej. Do kakih horendnih razlik utegne priti, pokaže nadaljnja praksa, o čejner bom točpeje poročal. Kakor pa znajo na Dunaju navijati stroške navzgor, tako prav neznosne razmere na dunajskih trgih uničujejo c^ne našim pridelkom. Tako n. pr. je bila cena prvim češpljam 50 do 60 grošev. V nedeljo je pa prispelo semkaj okrog 30 vagonov češpelj, kar je po primeru poprejšnjih let le malo in bi še ne smelo vplivati na cene, je letos pa že ta ponedeljek cena padla do 37 grošev, včeraj na 35 in 30 grošev, danes pa že celo do 25 grošev, ker znašajo stroški najmanj 15 grošev, lahko izračuna vsakdo sam, kako se take pošiljatve na Dunaj izplačajo. Dunajski trgovci v svoji mizeriji menijo, da bo mogoče naše izvoznike prav temeljito skubsti. Sprejeli so vsi zapored jako komodno stališče, da mora biti njihova stojnica vsak večer izpraznjena, in to po vsaki ceni. Tako smo videli slučaje, da so prodajali naše češplje po 20 grošev, vrhu tega po 2 kg tare za koške, kakor da bi ti izvoznika nič ne stali. Vse to bodi v dokaz, kako upravičen je bil moj klic: nikar ne silite z blagom na Dunaj. Porabite ga kakorkoli doma in poiščite si druge trge, samo ne pitajte Dunajčane s svojim lepim blagom za bagatel- Or. Igor Taviar specijalist za notranje bolezni fisacja ssj?- ««0?» V V\Jx J V 0.^X1. V v>. mm ne cene. Te razmere tudi pokazujejo, kako strašno propada to ‘ prebivalstvo, ki ne more najpotrebnejših pridelkov kupovati, ako mu jih več kot na pol zastonj ne vsiljujete. Zato pa bodi edini odgovor ta: nikar na Dunaj z našimi pridelki. Pri takih razmerah ni mogoče n. pr. gasili češpelj na Dunaju prodati po cenah, ki bi zagotovile našemu kmetu vsaj 50 para za kg. Da je prišlo že preteklo nedeljo samo na Dunaj nad 30 vagonov češpelj, je dokaz, da vse dosedanje izkušnje naših izvoznikov še niso izmodrile. A. G—k. Medič-Zankl steiu* kemično čiste, olepšane in navadne pr-ter suhe fasadne barve. UGODNOSTI ZA IZVOZ ŽITA Prometni minister je dovolil, naj se tarifa za izvoz pšenice, rži, ječmena, z ržjo pomešane pšenice in moke, ki velja od 1. avgusta t. 1., razširi tudi na ostale mlinske proizvode. Izjema so otrobi, za katere velja posebna izvozna olajšava. GOSPODARSKA POGAJANJA MED FRANCIJO IN SOVJETSKO RUSIJO Sovjetska vlada je pooblastila svojega poslanika v Parizu, da se službeno pogaja š francosko vlado o političnem in gospodarskem sporazumu med Francijo in Rusijo. Vse Iva ovce na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne Jezike DOBRA VINSKA IN SADNA LETINA V AVSTRIJI 1 Po sedanjih poročilih bo v Avstriji trgatev zelo dobra. Grozdje je zeilo polno in obilno. Ze sedaj računajo is padoe>m visokih cen. Navadno vino se nudi na Dunaju vključilo s trošarino že po 60 grošev (4’80 dinarjev) za liter. Tudi sadna letina bo zelo dobra iin tako bo imela Štajeraka 20 tisoč vagonov jabolk m izvoz, Gradiščanska pa 2000. Tudi na Koroškem računajo z izvozom 2000 vagonov sadja. Kaj nam bo pokazala letošnja »Ljubljana v jeseni« Letošnja velesejmska prireditev Ljubljana v jeseni«, na katero se z vso vestnostjo in ljubeznijo pripravljajo mnogo-brojni sodelavci, nam bo podala nov dokaz marljivosti in kulture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega in gospodarskega značaja. Kmetijska razstava bo obsegala strokovno-poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem. Priključena ji bo razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi 3. in 4. septembra živinorejska zadruga »Jugomontafon« in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »Živa-lica«. Pripravlja se tudi velika razstava plemenskih konj. Seveda na kmetijski razstavi ne bo manjkalo poljedelskih strojev in orodja. Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem priredi dne 8. septembra Jugoslovanska kinološka zveza. Razstavljenih bo preko 800 teli najzvestejših spreinjevalcev človeka. Alpinska razstava bo zelo zanimiva in slikovita. V dioramah, modelih in slikali bodo prikazane naše ponosne planine v letnem in zimskem času, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, koče in zatočišča, oprema alpincev in gorskih lovcev, smuški šport, plezalne ture itd. Sodelujejo vsa naša športna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svojem botaničnem, geološkem in meteorološkem institutu. Alpinski razstavi bo priključena tujsko-prometna razstava, ki jo organizira tujsko-prometni svet banske uprave Dravske banovine. Že lanskoletna taka razstava na velesejmu je zadivila vse obiskovalce, letos pa bo prikazan še nov materijal. »Razstavo slovenske knjige« prirode letos prvič slovenska založništva in knjigarne. Znaki boljšanja v Nemčiji in Avstriji V različnih .industrijskih panogah v Nemčiji ise kažejo znaki pripenjajočega se kupčijskega poživljenja, čeprav to poživljeni© večinoma ne obsega vse skupine’, teni'več je le delno. Poživel« se je prodaja strojev in jeklenega blaga, prodaja električnega toka in plina. Siemensov koncern je sprejel v delo nove delavce. Industrija koles ima zopet več dela, in zaznamujejo nekatere tvrdke celo rekordno prodajo. Položaj avtomobilne industrije je relativno ugoden. Nekatere tovarne čevljev poročajo o rastoči prodaji. Po fotografskem materi-jalu se bolj povprašuje kot prej. V tekstilni panogi se pozna zboljšanje zlasti v tkalnicah platna in svile in se javlja v posameznih obratih celo poln obrat. Ce-bi v Lancashire izbruhnil štrajk, bi vsa nemška bombaževa industrija ugodno občutila. Se-rzijsko poživljenje se javlja tudi y volneni in linolejski industriji. Zato je tudi razpoloženje v vsej industriji odločno boljše. V prvi avgustovi polovici je v večini avstrijskih industrijskih strok nastopilo nalahno zboljšanje konjunkture. Brezposelnost na Dunaju je padla, čeravno je še zmeraj večja kot je bila lani ob tem času. Konjunktumo zboljšanje zaznamujejo zlasti kovinska industrija, fabnikacija čevljev, stavbna obrt, tujski promet, deloma tudi lesna, kemična in grafična industrija. V zvezi z zboljšanim tujskimi prometom je nekoliko padlo tudi število brezposelnih nastavljencev. Ljubljanski velesejem Posetnikoin jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra t. 1. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din BO-—. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico tudi pri velesejm-skem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikoin zasigurana. Naši likovni umetniki se bodo v lepo zaokroženi razstavi predstavili široki javnosti na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra. Razstava bo gotovo pripomogla, da se uveljavljanje upodabljajoče umetnosti tudi v našem vsakdanjem življenju še bolj poglobi, zanimanje za umetnost razširi na vse sloje in najširše kroge naroda. Istinita umetnina ni zgolj duhovna vrednota, ampak Obiskovalcu se bo nudil lep pregled plo-donosnega dela zadnjih deset let na književnem polju. Umetnostne razstave na velesejmu so že dobro poznane. Letos pa bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Žena v slovenski umetnosti«, na kateri sodelujejo malone vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Fotoklub v Ljubljani priredi jugoslovansko-amatersko razstavo umetniških fotografij s sodelovanjem najboljših fotoamaterjev iz vse države. Naše vrle gospodinje prirede veliko razstavo »Domače ognjišče«, ki bo prikazala pregled gospodinjskih šol, skavtske organizacije, telesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano, preproste in moderne plinske in električne kuhinje, tehnične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in surove hrane pred očmi obiskovalcev, konzerviranje in vkle-tenje sadja in sočivja, higijeno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava najnazornejša učiteljica našim gospodinjam in njihovim pomočnicam. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega velesejma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio in nešteto izdelkov za dnevno uporabo in pa sezonskih predmetov. Lepo obrtno razstavo priredi tudi naša zbornica in pa v lastnem oddelku tudi oddelek za pospeševanje obrti naše banovine. Kot posebni prireditvi za časa jesenskega velesejma omenjamo revijo narodnih noš, ki bo 4. septembra in pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev tl. septembra«*na velesejmu. Obiskovalci imajo na* podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo in naj ga ne bo med nami, ki si ne bi ogledal te prireditve. Saj bo ta razstava plod tisočih pridnih žilavih rok kmeta, delavca, obrtnika, gospodinje, kulturnega delavca in znanstvenika. AVSTRIJSKA NARODNA BANKA JE ZNIŽALA OBRESTNO MERO Dne 28. avgusta je Avstrijska Narodna banka znižala obrestno mero od 7 na 6 odstotkov. Dosedanja obrestna mera, ki je spadala med uajvišje v Evropi, je bila sklenjena 18. marca t. 1. Dotedaj je bila 8-odstotna. Znižanje so zahtevali gospodarski krogi, trgovina in industrija in tudi poljedelstvo. in je Narodna banka njih želji ustregla. Praktične posledice znižanja se bodo poznale prav za prav le pri debitor-jih; hipotekami krediti se pa skoraj gotovo ne bodo pocenili. V teh dneh se vršijo posvetovanja avstrijskih finančnih zavodov o vplivanju obrestnega znižanja na bančne kondicije, pri čemer se deloma pričakuje, da se bodo razmemo znižanju obrestne mere pri Narodni banki znižale za isto relacijo tudi kreditne kondicije. Že v 24 urah Sc 2S\S<£ T LSI UIUH klobuke jtd. gkroW in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenbureova ul. 3. Telefon St. 22-72 Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. vrednota v čisto strokovnem pomenu besede sploh. V zgodovini narodnega gospodarstva imamo še nedavne primere, da so se cele države in narodi že reševali iz najtežjih finančnih kriz z razstavo umetnin iz svojih zbirk, in cele aristokratsko rodbine, poražene od novega življenja, zapisane sicer poginu — so prišle na zeleno vejo s prodajo ali zastavo umetnin iz zbirk svojih prednikov. Celo Sovjeti so svojo piatiletko v veliki meri finančno podprli s prodajo umetnin. Zakladi umetnin so za vsakega posameznika, narod, državo neizčrpen vir kreditov. Navzlic krizi in težkim razmeram imamo še bogate ljudi med nami, ki naj aktivno posežejo s krepko roko v tempo slovenskega duhovnega ustvarjanja in podpro ta del naše inteligence. Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem mu v Ljubljani, ki se vrši od 3. do 12. sep-priredi dne 8. septembra t. 1. Jugoslovanski kinološki savez na jesenskem velesej-tembra. Razstavljenih bo preko 300 teh najzvestejših spremljevalcev človeka. $imdbe.P0UDEi5eiia»L? KU1'Š ANDJEO, SPLIT, Seton Watsonova ul. 1, se zanima za razna zastopstva tvrdk iz Dravske banovine. Pisati je tvrdki neposredno. INFORMACIJSKI BILTFN ZAVODA Z\ POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE Zavod /a pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu izdaja poleg glasila tudi informacijski bilten (Buleltin d’ informations economiques). Bilten izhaja v francoskem, nemškem in drugih svetovnih jezikih ter ima posebno rubriko za ponudbe našega blaga. Ponudbe domačih izvoznikov se uvrščajo v to rubriko brezplačno. Interesenli se zlasti opozarjajo na to rubriko. Obrnejo naj se neposredno na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. 3i ruMh oramiudi Združenje trgoveev v Ljubljani obvešča, da se vršijo na grem. trg. šoli popravni izpiti v pondeljek, dne 29. avgusta t. 1. od 2. do 6. ure popoldne. Kdor se ne bo javil v določenem času, bo moral razred ponavljati. — Vpisovanje v I. letnik gremijalne (trgovske šole bo od 1. do 7. septembra t. I. v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure popoldne. — Vpisovanje v 11. in III. letnik bo 5. septembra (pondeljek) od 2. do 5. ure popoldne. Vpisovalo se bo le proti predložitvi zadnjega šolskega spričevala. Vsak učenec(ka) vplača za 1. letnik 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Šolnina za II. in III. letnik znaša 500 Din. — Brez plačane šolnine ne bo nihče sprejet. — Redni šolski pouk se prične v pondeljek, dne 12. (septembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Razredi, ki pridejo v poštev ta dan, bodo razvidni na šolski deski, kakor vsa ostala navodila. — Odbor. lajnme makaroni, špageti, juhine zakuhe Dr. Albin Ogris: Trgovinska politika Vseučiliški profesor g. dr. Ogris, znan pisatelj v naši gospodarski literaturi, je poklonil naši javnosti novo aktualno knjigo: Trgovinska politika. V knjigi razpravlja o teoriji in predmetih zunanje trgovine, o bistvu in smislu trgovinske politike, o njenih metodičnih načelih, o sredstvih zaščitnega sistema, o trgovinskih pogodbah, o valutni politiki, o zgodovini trgovinske politike in o trgovinski politiki naše kraljevine. Posebno skrbno je obdelan zaščitni sistem iz vseh obstoječih vidikov. Knjiga ima sicer v prvi vrsti namen učnega pripomočka za slušatelje prava. Navzlic temu pa bo po svoji pestri vsebini in razumljivi, popularni razlagi dobro služila tudi praktičnim gospodarjem, ki se hočejo v sedanjih časih informirati, kako naj se izmotamo iz kaotičnega stanja, v katero je zašla trgovinska politika, ki tako globoko posega v naše gospodarske prilike. Knjiga obsega v velikem oktavu 333 strani in stane Din 135-—. Naroča se avtorju g. dr. A. Ogrisu, vseučiliškem profesorju v Ljubljani. Opozarjamo na današnji inserat Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 4.—11. septembra 1932. Razstava perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. sept. t. 1. Perutninarska razstava, ki jo priredi društvo »Živalca« hoče pokazati umno rejo perutnine po najmodernejših vidikih, t. j. z odbiranjem ali s selekcijo živali po nes-nosti. Znano je, da donaša perutninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa žal v zadnjem času silno nazadujejo in to največ vsled predrobnih jajc. Izgubili smo radi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo jako poučen, ker bodo razstavljene živali samo od priznanih rejcev. Razstava kuncev na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra t. 1., ki jo priredi društvo »Živalca« v Ljubljani, hoče pokazati rejo najrazličnejših priznanih pasem domače reje in izdelkov. Kunci bodo razstavljeni v ličnih kletkah. LJHBLJAlfSKf VELESEJEM »LJUBLJANA V JESENI" 3. do 12. septembra 1932 Kulturna in gospodarska rarstava: Kmetijstvo (razstava mleka, sira, meda, zelenjave jajc, vina). Perutnina, Lunci, goveja živina (3. in 4. IX.), konji (11. IX.), psi (8. IX.). Alpinska razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. Razstava „Domače ognjišče". Industrijski in obrtni oddelek. — Revija narodnih noš (4. IX.). — Tekma harmonikarjev (11. IX.). 50% popust na železnicah. Legitimacije po Din 30*— se dobe pri de narnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in bilje-tarnah „Putnika“. Prenočišča preskrbljena. General Motors Corporation izkazuje za prvo letošnjo plovico samo 5,326.000 dol. čistega dobička proti 55,123.000 dol. v isti lanski dobi, torej za 90 odstotkov manj. Ameriške notacije surovega železa zaznamujejo prvič po dolgem času zvišanje; doslej so stalno padale. Sedež na Newyorški borzi je po dolgih mesecih prvič zopet dosegel ceno 90.000 dolarjev, dočim so doslej plačevali zanj povprečno 80.000 dolarjev. Konkurzov v U. S. A. je bilo v prvi letošnji polovici objavljenih 15.869 z obveznostmi 1081 mil. dol. proti 13.035, 12.459 in 10.566 v prvih polovicah let 1931, 1930 in 1929 z obveznostmi 894'4, 5147 in 301'6 mil. dol. Letošnje prvo polletje je bilo torej rekordno. Sueški prekop je paairalo v prvi lanski polovici 2845 ladij, letos 2501; dohodki so padli od 496'32 mil. frankov na 399-62 milijonov. Škoda je letos brej! dividende, dočim je bila lani še 281/* odstotna ali 90 K?. Cisti dobiček v znesku 9-23 mil. Kč (lani 67-83 mil. Kč) se prenese na novi račun. Bilanca je bila priobčena tri mesece pozneje kot običajno. Belgija bo najela novo notranje posojilo v znesku 1 milijarde frankov po 5% in s 100 odstotnim emisijskim tečajem. Posojilo se bo porabilo za zasilna dela. Med Hamburgom in Češkoslovaško bo posredoval izmenjalno kupčijo poseben v Hamburgu ustanovljen sindikat. Železna industrija v U. S. A. je zaposlena samo še s 15 odstotki, a razpoloženje je kljub temu zelo optimistično. Pšenični kartel v Chicago je ustanovljen s pomočjo velebank z glavnico 30 milijonov dolarjev. Prepoved na uvoz črnega premoga in koksa v Avstrijo je sedaj definitivno sklenjena, tako tudi na uvoz briketov iz črnega premoga. Dodatno carino na rž v Avstriji so dotočili s 4 zlatimi kronami za 100 kg, tako da znaša carina na rž sedaj 10 zlatih kron. Grška banka je znižala obrestno mero od 11 na 10 odstotkov. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 20. februarja t. L, ko je bila znižana od 12 na 11 odstotkov. Cena bakra je pričela v zadnjem času močno rasti; izvršili so se veliki nakupi. Studebaker, veliko ameriško avtomobil-no podjetje, izkazuje za prvo letošnje polletje zgubo 2,400.000 dolarjev proti čistemu dobičku 2 mil. dol. v prvi lanski polovici ter 2,570.000 in 11,180.000 v prvi polovici let 1930 in 1929. Češkoslovaška in Grčija sta podpisali provizorično trgovinsko pogodbo, temelječo na načelu največje ugodnosti. ©KIRIIE V^VVktrJlG najSdidmjk KLIiARNAIT-DEU I]UBI1ANADAIMAIIN0VA1S SLOVENI« TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 v vseh carinskih in železniških zadevah. Tarifi — Proračuni -Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov etc. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. Konferenca v Ottawi dovršila svoje delo Velikobritauska Amper,ijakia konferenca v Obtawi je zaključila svoje delo in kakor se uradno sporoča, je bilo na konferenci sklenjenih 17 dogovorov. Od teh je 12 sklenila Velika Britanija /. doniinioni, 5 pa so jih sklenili dominioni med seboj. Irska je sklenila dva dogovora, in sicer s Kanado ter Južno Afriko. Angleži so v splošnem z uspehom konference v Ottawi zadovoljni, ker bo kljub svojini mršavimi rezultatom dvignila trgovino. Bolj, ko angleški gospodarski krogi, pa so zadovoljni politični, ker je konferenca v Ottawi ponovno dokazala, da tvorijo dominijcni z Veliko Britanijo eno celoto, pa čeprav so formalne vezi dominijonov z materno zemljo zelo rahle. Toda bolj ko vsi dogovori, združuje dominijone in Anglijo zavest iste civilizacije, istega jezika in kulture ter skupne tradicije in ta nepisan zakon je močnejši od vseh napisanih dogovorov. Čeprav je bilo treba na ottaw-ski konferenci spraviti v sklad najrazličnejše in dostikrat zelo sebi nasprotne gospodarske interese, se je na vse zadnje to vendarle posrečilo in .to v prvi vrsti vsled vedno žive zavesti o kulturni enotni skupnosti, ki jo tvori velikobritanski svet. Ottawska konferenca je znova potrdila solidarnost dežel velikobritanskega imperija in ta njen političen uspeh je vsekakor vreden priznanja. 0 sklenjenih dogovorih pa se sporočajo te podrobnosti: Velika Britanija se obvezuje, da bo do- volila olajšave za uvoz avstralskega mesa. Foleg tega dobi Avstralija pfeferencijal za celo vrsto predmetov. Seznani teh predmetov bo šele objavljen. Nova Zelandija bo oprostila angleško blago od dosedanje dopolnilne takse, Anglija pa ji dovoli preferencijal za razne predmete. Južna Afrika bo dovolila Angliji razne olajšave za rudniške in druge stroje ter bo dovolila posebne pravice angleški tekstilni industriji. Nova Fundlandija bo dovolila Angliji razne privilegije, za kar bo dobila razne olajšave pri uvozu železne rude v Anglijo. A ngleSko-kanadski sporazum določa prost uvoz kanadske pšenice in mlečnih izdelkov v Anglijo za dobo treh let. Poleg tega se obvezuje Anglija, da uvede uvozne carine na žito, surovo maslo, sir, baker in na jajca. Kanada pa bo dovolila Angliji razne olajšave za uvoz angleških industrijskih izdelkov. Poleg tega sta se Anglija in Kanada dogovorile o skupnem nastopu proti dumpingu, zlasti ruskemu. Vsled teh novih carin se bodo cene sicer nekaj dvignile, kar bo produkcijo le oživilo. Ni pa bil namen povišanih carin, da se carinski zidovi utrde, temveč se je hotelo s carinami samo izravnati razliko v produkcijskih stroških dveh tekmujočih industrij. Ottavvska konferenca bo olajšala trgovino in v tem je njen, nikakor ne majhen, gospodarski pomen. ^TvcLuAtnJucu g^TEOKAROVlC- GRADIJČEstM- ^ Poj/c/ cdjn . • -A ‘Zicjcri. žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev 'v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah za čas od 11. avgusta 'do 20. avgusta '1932. A. OTVORJENI KONKURZI* Dravska banovina: Ferenc Jurij, zidarski mojster, Ljubljana; Kmetijska eksport-na zadruga, registrirana zadruga z omejeno zavezo, Maribor. Savska banovina: Kolarič Leo, trgovina drva i ugljena, Zagreb; Reich Izidor, Dalj; Rosenberg Jakob i dr., Zagreb. Drinska banovina: Kajon Izak M., trgovec, Višegrad. Donavska banovina: Adler Josif, trgovec, Bačko Petrovo Selo; Fekete Danilo, Subotica; Futo Tošo, krojač, Subotica; Ma-lenčič Aleksa, ostavina pokojnoga, Velika Kikinda; Markovič Milisav, trgovec, Bože-vac; Milojevic V. Aleks, trgovec, Kragujevac. Vardarska banovina: Čirič Petar — Liaky —, krojač, Skoplje; Jankovič A. Sava, trgovec, Surdulica; Šerifovič H. Čazim, trgovec, Prizren. Beograd, Zemun, Pančevo: »Glorija« M. Al. Petrovič i drug, lastnica Jovanka Kovačevič, Beograd, Pašičeva ul. 19; Jovanovič Z. Gjoko, trgovina manufakture, Zemun; Vidas Leon, trikotaža »Golub«, Beograd. B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA. Dravska banovina: Ahlin Angela, trgovka v Ljubljani; Flerin Rudolf, posestnik in ključavničarski mojster, Mengeš; Hofler Josip, trgovina z muzikalijami in godbe- nimi instrumenti, Maribor, Ulica 10. oktobra; Kos Marija, trgovka, Zagorje ob Savi; Lekič Božo, trgovec, Maribor, Dravska ulica 8; Rau Ivan, trgovec, Sv. Bolfenk na Kogu; Rosenberg Marko, veletrgovina z mešanim blagom, lastnik Milan Sessler, Ljutomer; Skok Anton, trgovska žaga in lesna trgovina, Domžale; Starovašnik Antonija, trgovka, Vitanje; Veselič Ivan, vinogradnik in trgovec, Ormož. Savska banovina: Bačič Milan, trgovec, Cabuna; Filipec Marko, Velečko Završje; Fischof David, trgovec, Vinkovci; Hrbud Janko, pekarski mojster, Zagreb, Rehar 7; Miškulin J. Ante, trgovec, Gospič; Reprezentanca L. Miiller k. d., lastniki Ljubo Miiller i Jakob Miiller, Zagreb, Samostanska ulica 6; Stančič Marko, trgovina po-modne robe, Zagreb, Nikoličeva ulica T\ Šterk Juraj, Vukova Gorica. Vrbaska banovina: čonlagič Hamdija, Celinka turška. Primorska banovina: Skoke-Perina Mijo, trgovec, Radišič; Nunč Petar pokojnog Mate, trgovac, Drinovac. Drinska banovina: Papo M. Josef i sinovi, Sarajevo. Dunavska banovina: Čavič Branko, lastnik tvrdke »Divota«, Novi Sad; Langer Bernat, trgovec, Velika Kikinda. Vardarska banovina: Miloševič Milan, krojač, Leskovac; Vajer Anton, trgovec, Veliki Bečkerek; Vasič R. Dragotin, trgovec, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Bauera Franja naslednici, vlasnica Katarina Bauer, zanatlijska radnja, Zemun; »Cer«, radio-nica rublja, sopstvenik Milovan R. Stefa- • novič, trg., Beograd, Kralja Milana ul. 18; Levi i Mandili, galanterija i manufakturna radnja, vlasniki Jakob Levi i Marko Man-dili-Modrohaj, Beograd, Vasina ulica br. Radovanovič Dragoljuh, tkač, Beograd, Tr-govačka 17; Tomič i sin, platnara »Zora«, vlasnik Tomanija Tomič, Beograd, Kralja Milana ul. 13; Vajs Samuel, agentursko komisionarska radnja, Beograd, Jevremova ulica 6. C. ODPRAVLJENI KONKIJRZI.* Dravska banovina: Gobec Mirko, zasebnik, Celje; Kocjan Ivan, trg. Šmarjeta 4. Savska banovina: Graber Rudolf, trgovac šešira, Bjelovar. Drinska banovina: Džanič Milenka i Džanič Djordje, Mandelos. Primorska banovina: Letica Andje žena Mateja, Drniš. Dunavska banovina: Blažič Tošo, Mo-krina. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.** Dravska banovina: Eisinger Vilko i Terezija, gostilna, Črna pri Prevaljah; Gorenjak Konrad, čevljarski mojster in sejmar, Celje; Reich Josip, tovarnar, Tezno pri Mariboru; Šarc Marija, modni atelje in posestnica, Ljubljana, Rutarjeva ulica 4; Tiselj Rezi, trgovka, Planina pri Sevnici; Tu-rad H. J., trgovina s konfekcijo, modnim in galanter. blagom in čevlji, Maribor. Savska banovina: Babič Mate, trgovec, Jablanica; Gjurčevič Gjure, Slatina; Kordič Dragica, trgovac, Gospič; Vojnovič Djuro, Mazin; Weber Marija, udova, Dalj; Zuckerberg Marko, trg. manufakturne in kratke robe, Osijek; Zuvič Nikola Mr. Ph., drogerija »Vesna«, Zagreb. Vrbavska banovina: Jovanovič Vladislav, Teslič; Kuprešanin Danilo, šeškovac. Primorska banovina: Jelič Jakov pok. Ante, trgovac, Murter; Torze E. Petar Mr. Ph., drogerist, Šibenik. Drinska banovina: Brača Gaon i drug, Sarajevo; Hirt Leopold, trgovac, Vukovar; Hradecki Gustav i Sava Kabiljo, jugoslovanska radiona rublja, Sarajevo; Mi-čevič Mičo, Gorazda; Radovič i Osmanagič, Sarajevo; Šiljkut Drago, Pazarič. Dunavska banovina: Andričin Živko Živkov Ljubinov, ratar, Stari Bečej; Srp-ska privredna banka d. d., Ruma; Šenk Moro, trgovec in žena roj. Šer Nina, Novi Sad; Trabak Jan, trgovac, Bački Petrovac; Zador Janoš, trg., Stara Moravica. Beograd, Zemun, Pančevo: Cevič Avram, Zemun; Dunavo-posavska banka, Beograd; Fodor Josif, trgovac gotovog odjela, Pančevo; Naumovič Todor, Štampar, Beograd. E. ZAVRNJENA PRISILNA PORAVNAVA: Primorska banovina: Petrič Anton, ne-protokoliran trgovec, Šibenik. * Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasijo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. ?kvicmc>bilislc>m v pc/asnilo? Na neprestana vprašanja avtomobilistov, ki imajo na svojih avtomobilih montirane najjafje amerikanske gumo »(JEN KR AL«, zakaj ne inse-riramo teh pnevmatik po časopisju, da bi se jih poslužili še drugi avtomobilisti, ker bi bili z njo zadovoljni tako, kakor z nobeno drugo znamko, pojasnjujemo tem potom, da za dobro robo ni treba reklame, ker se roba sama hvali. Dokaz temu je velikoštevilen odjem na gumah in do sedaj brez reklamacije najsibo to v izdelavi ali pa v materialu. Toliko vsem avtomobilistom v blagohotno pojasnilo in vednost, se toplo priporočamo z zagotovilom točne in vestne postrežbe ter beležimo z izrazi globokega spoštovanja. Generalno zastopstvo in zaloga »GENERAL« Tire & Rubber Export Co. Akron, Ohio, U. 8. A. Trgovina S. J. Rozman, Št. Vid nad Ljubljano. - Telefon Št. Vid št. 2. Preprodaja »Elektroindustrija« d. d.. Ljubljana. Gosposvetska cesta. HOTEL »METROPOL« (Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora., Telelon 27-37. Izvrstna restavracija in kavarna. — Na ra*' polago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba. Priporoča se F. MIKLIČ. Dobave. Direkcija državne železarne Va,-reš-Majdan sprejema do 31. avgusta t, I. ponudbe glede dobave 500 komadov vijakov z maticami in 500 kg fasadne barve; do 7. septembra t. 1. glede dobave 100 komadov, lopat za pesek, 800 kg žebljev, 350 kilogramov podložnik, 300 kg laikov za železo, 100 kg laka za modele, 50 kg laka za nazredčevanje, 50 plošč rebraste pločevine, raznega pribora za pozlačevanje, raznega orodja, 1000 kg karbolineja; do 14. septembra t. 1. glede dobave 1 nuimeratorja, raznih usnjatih jermen, železa, 20.000 kg ovsa, strojnih delov, 1300 kg bakrene vrvi in zobatih koles. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2400 kg riža; do 5. septembra t. L glede dobave 10.000 komadov krajnikov; do 6. septembra t. 1. glede dobave 100 m konopnenih cevi, 7000 kilogramov ovsa, 20 kg konopljenega tesnila, 1 prsnega stroja za bušenje, 500 komadov električnih varovalk, 5000 kg bukove* ga oglja, 60 kg bele kovine, 5 komadov smirkovih plošč, 30 komadov locenjskih žag in 100 'kovinskih žarnic; do. 12. septembra t. I. pa glede dobave 200 q živega apna in 400 m3 jamskega lesa. Obiščite autfomatfični bufet D A | - D A M XVIII. Zagrebški velesejem 0D 3. DO 12. SEPTEMBRA 1932. Splošni mednarodni vzorčni velesejem s specialnimi sejmi: Elektrika, radio, hotel, hiša, kuhinja, prehrambena industrija, tekstil, krzno, volna, zimski šport, narodna domača industrija in preproge, poljedelstvo in krma ter splošni sejem vseh vrst robe. Z vnaprej kupljeno potno legitimacijo Zagrebškega velesejma je na železnicah 50% popusta (brezplačni povratek), na jadranskih' parobro-dih višji razred za ceno nižjega. Legitimacije se dobijo pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih v vseh večjih mestih. Vstopnina 10 Din. Ponedeljek in petek 5 Din. Xj!.! • ■ i r • ■ ■ Stavbeno In pohištveno mizarstvo FRANC BERGANT Dravlje lOS poleg nove šole v Zg. Šiški IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podanih načrtih STAVBNO PODJETJE FRAIC MARINČIČ Vit-Glince (Iriatka c. 1J) pri Ljubljani izvršuje vsa stavbna dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti. W KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE U‘. 1 'rtTT LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RljALNE BLOKE ITD K Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon Št. 2263 Josip Verlič **£• -v«, f‘ Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave DUNAJSKA CESTA 33 ■ Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Totna postraiba — Ceniki na razpolago ■ Jjjf' 'X . ' V': '■ ; • , t*f; 7 I/ Ustanovljeno leta 1840 Kdar oglašuje, ■ * ftfs. f • V. (| r*- ta napreduje VELETRGOVINA kolonijalne ii Cjubljanai s, mletih diSav in rudninske vode. Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki Naročajte in širite »Trgovski list”! MLINSKO TEHNIČNE POTREBŠČINE plinska sita • Gonilna jermena Mlinski stroji l$liifski kamni vseh vrst BRCAR & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35 TELEFON ŠT. 27-26 — CENiKI BREZPLAČNO I - v VELETRGOVINA A. ŠARABON V L I (I B L j A N I priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ih mlini za dišave z električnim obratom Telefon St. 2666 Ceniki na razpolago! Mednarodni velesejem v Pragi od 4. do 11. septembra 1932 SVET0VII VELESEJEM NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake — Jugoslavija 25% (ehoslovaška 33% — Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije tfaje: ALOMA COMPANV PUTIIK ČEHOSLOVAŠKI AIcLzandrova cesta 2 Gajeva ulica (za nebo- KONZULAT tičnikom) TTTvT Vcdne turbine vseh vrst za pogon mlinov, hydr. central, tovarn, žag i t. d., avtom, regulatorjev za pritisk olja in varovalk, kompletnih garnitur za pogon mlinskih kamnov, kakor tudi venecijanskih jarmenikov, nihal in krožnih žag, kladiv na vzmet, transmisije izdeluje iovacna tuvbin G- F. Sclmeiter, Škofja loka, Dravska banovina Najnižje cene! Telef. interurb. 8 Prvovrstna priporočila! Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek -> Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d- d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja dr. IVAN PLES8. — Za TrgovakMERKUR< kot Izdajatelja in tiskarja: 0 MICHALEK, Ljubljana.