• DANILO JURCA O NEKATERIH AKTUALNIH PROBLEMIH OTROŠKEGA VARSTVA
Bodo morda naši vrtci prazni?
Leta 1980 smo namenili za otroško varstvo 1,78 odstotka družbenega proizvoda, leta 1984 pa je ta delež znašal le še 1,33 odstotka. 11 dve številki zgovorno pripovcdujela, kako že pct let zapored za to dejav-nosl (prav nič boljše slanje pa ni tiidi na drugih področjih družbenih dejavnosti) dajemo v.se manj denarja. I o ni samo napak, ampak je tudi nera/sodno, sajje cilj vsakega naroda njegova prihodnost. Ta prihod-nosl pa so naši otroci. Letos se je prvič priptiilo, da v meslni resoluciji otroško varstvo ni več označeno kot dejavnost prednostnega pomena.
f Podrobnosti o tetn, kaj v tem letu lahko pričakujemo na lem področju, si lahko preberemo v povzetkih poročil sisov družbe-nih dejavnosti in materialne proizvodnje, ki so ta čas že v raz-pravi po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Danila Jurca, predsednika skupščine naše obcinske samoupravne in-teresne skupnosli za otroško var-stvo, pa smo zaprosili, da neko-liko obširneje spregovori o zade-vah, ki so v tem trenutku najbolj aktualne.
»Kljub manjšim sredstvom poskušamo v vrtcih ohraniti vsaj dvs^jodročji na takšni ravni, kot sta bili doslej: kakovost vzgoj-nega dela in ustrezno prehrano. Lani smo z izrednimi napori za-poslenih v WO in ob polni pod-pori vseh skupnosti na ravni mcsta dosegali med letom takšno povečanje denarja, da je prehra-njevalni program ostal neokr-njen,« je povedal Danilo Jurca.
Po podalkih iz junija 1984 je v na.ši občini predšolskih otrok sta-rih do šest let 7415, vrtce pa obi-skujc 4486 otrok, kar je kar 60,4 odslotka. To je zdaj več kot v drugih Ijubljanskih občinah, z iz-jemo Centra. Otroci čakajo na sprejem v vrtec le še v Novih Fu-
žinah. Kakšni so načrti na tem podroeju?
»Ko bo dograjena stanovanj-ska soseska Nove Fužine, bo najbrž še vedno v vrtcih premalo prostora za vse otroke. ki bi jih želeli obiskovati. Vendar je v le-tošnjem letneni planu kot tudi v smernicah za naslednje srednje-ročno obdobje načrtovano, da bomo na tem območju letos s preureditvijo stanovanj v blokih zagotovili 280 novih mest, pri-hodnje leto pa naj bi zgradili v vzhodnem delu soseske samo-stojni vrtec za 270 otrok.«
Prav v tem času se veliko piše in govori o tem, da rodnost na Slovenskem upada. Vznemirja ta pojav tudi naše delegate?
»Prav pred nedavnim je biia delegacija na skupščini republi-ške skupnosti otroškega varstva pobudnica za sprejem ukrepov, ki naj bi že v naslednjem srednje-ročnem obdobju. še zlasti pa do leta 2000 in dalje, pripomogli k zaustavitvi padanja števila roj-stev v Sloveniji. To pa je pove-zano z več dejavniki: od druž-bene pomoči staršem, zlasti mla-dim družinam, do rešitve stano-vanjskega problema, zaposlitve in ustreznega zaslužka po delu. Pomembna družbena pomoč naj bi bilo tudi podaljšanje porodni-škega dopusta na eno leto. Pri tem naj bi to pravico, sicer v kraj-šem času, imele tudi kmetice, ne-zaposlene matere in študentke.«
Takšni ukrepi bi seveda po-magali ublažiti tudi druge pereče probleme, s katerimi se ta čas ubada naša družba.
»Ni brez pomena, da bi s tem zmanjšali potrebo po večjih družbenih sredstvih za jaslične
oddelke, izdatke zdravstvenih skupnosti za čas odsotnosti star-šev zaradi nege in bolezni otrok, trenutno nezaposlenim pa bi omogočili, da bi se — pa čeprav samo za leto dni — zaposlili. Če vse to upoštevamo, mislim, da jc družbeno upravičeno podpirati predlog, da bi bilo nadijmcstilo osebnega dohodka za ves čas po-roclniškega. dopusta stoodstot-no.«
Otroški dodatki so že nekaj lel tako nizki, da jim skoraj ne gre več pripLsovati drugega pomena kot simboličnega. Se tudi na tem področju obetajo kakšne spre-membe?
»V lanskem letu se število upravičencev v Ljubljani prvič po nekaj letih ni zmanjšalo. V našem mestu je otroški dodatek lani prejemalo 25.336 otrok, tako imenovano pomoč po prosti presoji pa so delile komisije pri občinskih in mestni skupnosti otroškega varstva 876 otrokom. Z novim samoupravnim spora-zumom o socialnovarstvenih pravicah se bo družinam z več otroki občutno povečal znesek na otroka. Verjetno pa bi kazalo razmišljati tudi o znižanju pro-metnih in drugih davkov za otro-ško obutev in obleko. To dvoje zanesljivo  ne spada med luk-
suzne predmete.
Ta samoupravni sporazum predvideva tudi večji prispevek staršev pri plačevanju vrtca. Letos naj bi st stroški povečali za nekaj več kot 40 odstotkov.«
O dejavnosti na.še občinske skupnosti otroškega varslva smo spregovorili že prej, ko smo ome-nili pobudu naših delegatov. Kakšno pa je ludi sicer zanima-nje delegatov za lo področje na-šega življenja?
»Nasploh je v žadnjem času udeleiba delegatov iz združe-nega dela in krajevnih skupnosti nekoliko manjša. Zakaj tako, je težko zanesljivo reči, vendar je eden izmed razlogov prav gotovo ta, da se sredstva za to področje vsako leto določajo z indeksi in ostaja tako malo prostora za do-govarjanje in odločanje delega-tov. Prav obratno pa je z ude-ležbo na zboru izvajalcev. Ti de-legati prenašajo odgovornost, ki jo v viicih čutijo zaradi zmanjše-vanja sredstev, in pa želje in pri-pravljenost zaposlenih, da vzgojno delo še naprej razvijajo v zadovoljstvo staršev. Do sedaj je bilo to marsikdaj doseženo tudi v breme njihovih osebnih dohodkov.«
DARJA JUVAN