Notulae ad floram Sloveniae 72   
Eclipta prostrata (L.) L. 
Nova tujerodna vrsta v flori Slovenije
New alien species in the flora of Slovenia
0447/3  Slovenija: Istra, Piran – mandrač, leg. & det. M. Kaligarič, avgust 2020.
Eclipta prostrata (Asteraceae) je azijska vrsta (Sto Ne 1970), a velja za bolj ali manj 
naturalizirano vrsto v večjem delu vseh kontinentov (razen Antarktike), predvsem v tropskih in 
subtropskih predelih, a tudi v zmernem pasu (Hol M & al. 1977; cakoVić & al. 2014). Znana je 
tudi kot rastlina v ajurvedski medicini s potrjenimi zdravilnimi učinki (npr. j ad Ha v & al. 2009). 
t uti N (1976) je sicer mnenja, da je neotropskega izvora; do leta 1976 je bila v Evropi zabeležena 
le v Italiji, Španiji in na Portugalskem. Nato se je vrsta začela intenzivno širiti po Mediteranu 
in JV Evropi: v Bolgariji, Grčiji, na Cipru, Albaniji in Črni gori in drugih delih Evrope –  
v Belgiji, Romuniji, Ukrajini in Turčiji (cakoVić & al. 2014; JeričeVič & JeričeVič 2017). 
Intenzivno širjenje po Italiji, npr. v Abruzzih  (c o Nti & al. 2019) in v pokrajini Lazio (Buo No 
& al. 2019), je navedlo avtorje, da so njen status od »občasnega pojavljanja« prekategorizirali 
v »naturalizirano vrsto«. V pokrajini Veneto velja že za invazivno vrsto (a No Ny Mu S 2020a). 
Presenetljivo je, da je »tujerodna flora Benečije Julijske krajine« (Bucc Heri & al. 2019) zaenkrat 
(še) ne omenja, saj je sicer razširjena že skoraj po vseh italijanskih pokrajinah. Kot ruderalka je 
vrsta bila najdena tudi v Avstriji in sicer v Salzburgu in na Dunaju (a No Ny Mu S 2020b) 
Eclipta prostrata je vrsta motenih, a vedno nekoliko vlažnih, pogosto tudi slanih rastišč, 
zelo prilagodljivih v spektru od ruderalne do plevelne vrste (npr.  med rižem). K temu 
zagotovo pripomore visoka produkcija semen; osebki lahko proizvedejo do 17.000 semen 
v eni rastni sezoni (p roStko 2012), rastlina pa lahko proizvaja semena že po 6–7 tednih po 
kalitvi (g upta 1992, JeričeVić & al. 2017). 
Glede na pojavljanje v bližnjih državah je bilo pričakovano, da se vrsta Eclipta 
prostrata pojavi tudi v Sloveniji. Avgusta 2020 smo jo našli v razpokah zidane morske 
obale v piranskem mandraču (kvadrant 0447/3), kar spominja na edino hrvaško rastišče na 
Korčuli, ko je bila najdena na produ in pesku ob morju, torej tudi izpostavljena povišani 
slanosti (JeričeVič & JeričeVič 2017). Tudi črnogorsko nahajališče je le 300 metrov od 
morja, na fosilni obmorski sipini (cakoVić & al. 2014). O prilagodljivosti na slane razmere 
sicer poročata že v ar SHNey & SHar Ma (1979). 
Vrsta je bila v Piranu najdena v negostoljubnem okolju zidanega mandrača (slika 1), v 
družbi z ruderalnimi vrstami, kot so Eragrostis minor, Eleusine indica, Conyza sumatrensis. 
Poleg navedenih tujerodnih vrst se na območju piranskega mandrača pojavlja tudi luskasta 
nebina (Aster squamatus), ki je ponekod v piranski občini že invazivna (Seča, Sečovlje). V 
neposredni bližini piranskega mandrača, na podobnem, ruderalnem rastišču j ogaN (2018) 
navaja pojavljanje še dveh tujerodnih vrst: Dichondra micrantha in Soleirolia soleirolii. 
Možnosti za vektor vnosa je več: ker je to pristanišče, bi lahko bil pomorski promet, vendar 
je verjetneje, da gre za vnos s človekom (npr. na obuvalih; je promet tu zelo omejen), saj je 
mandrač izredno obljudeno območje, provenienca obiskovalcev pa je izredno pestra.
Motenih, rahlo slanih rastišč je na stiku morja in kopnega obilo, zato je pričakovati, da 
se bo vrsta še dalje širila. Toda četudi se bo vrsta širila, je do tega, da bi izpolnila kriterije za 
invazivnost, verjetno še daleč.

Hladnikia 46: 66–84 (2020) 73
Slika 1: Eclipta prostrata iz piranskega mandrača 
Figure 1: Eclipta prostrata from the port of Piran
LITERATURA
a No Ny Mu S 2020a: Portale della flora d‘Italia 2020.1: Eclipsa prostrata. http://dryades.units.it/
floritaly/index.php?procedure=taxon_page&tipo=all&id=5559.
a No Ny Mu S 2020b: Global Biodiversiyt Information Facility (GBIF): Eclipsa prostrata. https://
www.gbif.org/species/5384950).
Bucc Heri , M., f . Bo Scutti , e . p ellegri Ni & f . Marti Ni , 2019: La flora aliena nel Friuli Venezia 
Giulia. Gortania 40: 7–78.
Buo No , S., a . Scoppola & S. Magri Ni , 2019: Eclipta prostrata (L.)L. (Asteraceae). In: Notulae 
to the Italian alien cascular flora. Italian Botanist 7: 157–182.
cakoVić, d., , d. STešeVić, S. VukSanoVić & k. t a N, 2014: Colchicum cupanii Guss. subsp. 
Glossophyllum  (Heldr.) Rouy, Datura innoxia Mill. and Eclipta prostrata (L.) L., new floristic 
records in Montenegro and Western Balkans. Acta Botanica Croatica 73 (1): 255–256. 
c o Nti , f ., f . f alci Nelli , v . g iaca Nelli , M. p aolucci , g . p iro Ne , a . p roietti , f . Sti Nca & f . 
Bartolucci , 2019: New floristic data of vascular plants from Central and Southern Italy. 
Fl. Medit. 29: 212–222.
g upta , p .l ., 1992: Seed germination study of Eclipta prostrata Linn. Advances in Plant 
Sciences 5, 187–198.
Hol M, l . g ., d . l . p luck Nett , j . v . p a Nc Ho & j . p . Her Berger , 1977: The World s Worst Weeds: 
Distribution and Biology. University Press of Hawaii, Honolulu.
j ad Ha v , v . M., r . M. t Hora t , v . j . k ada M & k . p . Sala Skar , 2009: Chemical composition, 
pharmacological activities of Eclipta alba. J. Pharm. Res., 2(8): 1129–1231.
JeričeVič, M. & n. JeričeVić, 2017: Eclipta prostrata (L.) L., a new alien species in Croatian 
flora. Nat. Croat. 26(1): 105–108.
j oga N, N., 2018: Dichondra micrantha Urb. Nova adventivna vrsta slovenske flore. Hladnikia 
42: 77–78.

Notulae ad floram Sloveniae 74   
Perić r. & S. rilak, 2017: Eclipta prostrata (L.) L. (Compositae), an advenitve species new to 
the flora of Serbia. Botanica serbica 41(1): 89–93.
p ro Stko , p ., 2012: Eclipta Identification Control in Peanut (C 869) CAES publications. 
University of Georgia, College of Agricultural end Environmental sciences, pp. 1–4.
Sto Ne , B., 1970: The Flora of Guam. Micronesica, 6. Guam University Press.
t uti N, t . g ., 1976: Eclipta L. In: T. G., Tutin, V . Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. 
H. Valentin, S. M. Walters & D. A. Webb (eds.): Flora Europaea 4, 141. University Press, 
Cambridge.
v ar SHNey , S. p . & B. D. SHar Ma , 1979: Responses of saline and non-saline populations of 
Eclipta alba to soil salinity. Canadian journal of plant science 59: 539–540.
MiTJa kaliGarič
Utricularia bremii Heer ex Koell.
Ali Bremova mešinka (Utricularia bremii) uspeva tudi na Bloški planoti (Notranjska)?
Does Utricularia bremii also thrive on the Bloke plateau (Notranjska, Slovenia)?
0253/1 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirje na SV delu 
povirnega barja ob potoku Bloščica, 767 m n. m. Leg. & det. B. Dolinar, 12. 8. 2020; 
J. Slatner, 20. 8. 2020.
0253/1 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, vodno okno v JZ delu 
povirnega barja ob potoku Bloščica, 765 m n. m. Leg. & det. B. Dolinar, 12. 8. 2020; 
J. Slatner, 20. 8. 2020.
Bremova mešinka (Utricularia bremii) je evropska vrsta (l auBer & w agNer 1996: 972), 
razširjena v srednji, severni in vzhodni Evropi. Uspeva v stoječih vodah, močvirjih (j ogaN 
2007: 584), povirnih in visokih barjih. V naši bližini se pojavlja na Avstrijskem Koroškem in 
Južni Tirolski (f iScHer & al. 2008: 777). V Furlaniji Julijski krajini velja Bremova mešinka 
za izumrlo vrsto (http://dryades.units.it/FVG), medtem ko na Hrvaškem ne uspeva (MiHelj 
2000: 47). Na Madžarskem se vrsta pojavlja nam najbližje v kvadrantih 9069/1 in 9069/2 
severno od Blatnega jezera (d éNeS & k irály 2015:185).
Podatki o pojavljanju Bremove mešinke v Sloveniji segajo v sredino 19. stoletja, ko je 
rastlino v Kožuhu pri Babni Gorici na Ljubljanskem barju leta 1858 popisal C. Deschmann 
(d eScHMaNN 1858: 81, w raBer & SkoBerNe 1989: 328–329). V prejšnjem stoletju se zaradi 
uničenega življenjskega okolja na tem nahajališču Bremova mešinka ni več pojavljala (p uc 
& al. 1991: 302, SlatNer 2019). Pojavljanje U. bremii na Ljubljanskem barju navaja tudi E. 
Kramer (kraMer 1905: 110–129). V herbariju Univerze v Ljubljani (LJU) se nahaja le pola 
(LJU101113894) z Bremovo mešinko, ki sta jo avgusta 1942 v bližini Celovca nabrala E. 
Mayer in K. Ronniger.
Na Bloški planoti smo v povirnem barju pod vasjo Godičevo našli primerke mešinke 
(Utricularia sp.), pri kateri so se cvetovi in vegetativni organi na rastlinah razločno razlikovali