Prirodopisno - natoroznansko polje
-Tj-t-                                  Lot na gazele.
M)jsak kraj naže zeinlje ima po kntero domaSo žival, brez katere bi  ljudjž
^ali  ne  mogli biti,  ali  bi pa zelii  težavno  živeli  brez uje.    Tak.5 bi   7
t krajih, po katerih mi živimo, Ijudje zM ti-žarno izhajali, ako bi ne imeli
]   konja in krave.    V severnih   mrzlih   krajih ob bregovih ledsnegs morja.
kjcr na,?e doniače živali ne raorej« živeti, oadu je Bog Laponcem ustvaril
severnega jplena, ki jim nadomestnje konja \a govedo, kozo in ovco.
Ia ako se v mislih prestavirao a mržlih snežeaih poljin v žaročo puščavo, li se enako pegčenemu morju razprcstira po vtlikem delu Afrike ia po so-sedajik azijanskih zeruljab, naSli bomo kamelo, ki ondotDiis prubivaleem nadomestuje našo tovorno in vprežno ži?ino.  Brez te močae, trpežae iu hitre
živali bi ljudjč nikakor ne mogli živeti pu onih tročih pnstinjah, katerih ne oživlja nobeua živa voda, in po kateiih žareče sapft sežgd vsako bilko, ki bi morda botela pogaujati v jalovem pesku, Tein di;želarn je kamela ali velblod ncprecenljive vrednosti. Kaj je karaela Arabcem in Egipčanom, o tem vam je 07rtec" m& muogo povedal, takiato tudi o njenem življeoji in njinih lastnostih. Danes naj vam povem samo toliko, da se s kamelaini liodi tudi na lor. Znano je, da je kamela jako hitra žival ter zna še tpolje dirjati kakor naš konj. Arabci razlikujcjo dre prsti kamel, namre« pnstinjsko in poljsko kamelo. Pastinjska kamela je laža, Sibkejša in hitrejša, a poljska, ki žiti ni obdelnnej zemlji, je teža, ok6rnejša in počasnejša.  Prva je izvrstna
ja ježo, a drnga je močen tocornik. Pravijo, da dobn pustinjska k&mela preteče za 12 nr 25 milj (Sez 18 Mirijametrov) daljare. Sonioi celd pri-poveduje, da je neki Bednin na gvojej kamelt jezdil iz Kabire r Egipt do arabske Meke, to je 200 naših milj (151 Mirijametrov), ter da ni ve<5 potre-boval nego 5 dui, kar pa skoraj nt,  da bi verjeli.
Nu ako je taniela res tato hitra. pctlej je golovo priprayna, (ia se ž DJi) hodi tudi na lor. Ali paziti jc Irelja, da se kam ae zazri'. ker je kainela jako plailjiva, ter se časi tudi najmanjše stvari ustraši. Denajnja podoba ram kaže lov s kaiuelo na gazele ali antilope. Gazele so najbližje sorodnice nase divje koze; uekoliko manjše so od srue, pa so omogo tanjš« in gibkejSe od nje. ŽM v severnej in notraDJej Atrikr, najreč po planinah. Pa*5 se sarao po dnevi, najrajše zjutraj za blada in proti vceeru. Ako je njih bistro ok6 ugledalo, tenko ubo zaslišalo ali dober nos zafobal kako nevarnost, hitro jo pobričejo, kakor bi jih nesel vibar, najrajše na kak griS, od koder iinajo razgled na vse strani. Bežf-če gazele je kaj prijetno gledati; človeku se zdi, bakor bi po zraku letele, ker vedno z vapnii štirimi nogami ob jedaem od-skukujojo od zemlje. Arabci jih zel<5 radi preganjajo na svojih hitrih kamelah, in ko se približajo spehanej živali, vržejo jej med noge težek krppelec, da jej prebije tenke koati. Gazelino meso je jako okusno, koža se potrebuje za različne stvari, posebuo aa obleko. Vjeta mlada gazela se da udomačiti, ter je krotka, kakor kaka drugu domafa živai. Zato jih lovijo vsi od u&j-manJBega siromaka do največjega bogatiaa.