Po otvoritvi osnovnih šol v Besnici, na Kokrici, v Naklem, na Orehku in v Trbojah lani poleti so v soboto, 29. decembra, odprli novo osnovno šolo še v Predosljah — Foto: — F. Perdan Leto XXVII. Številka 1 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk n^anj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 5. 1. 1974 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarji) 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Tito dočakal novo leto na Brdu V četrtek je sprejel predstavnike kranjskih delovnih organizacij Šola Josip Broz - Tito V Predosljah Prireditve že tečejo so v Predos'i u d?cembra- popoldne šolo ~ Že novo osnovno moprispevkorn \ / Je zeraJena 8 sa" delovnih občanov, prispevkom So lami v R°rgamzaciJ in občine. Za lem n« oTlC1' na Kokrici' v Nak-biK'7^„Prehku in v ^bojali, ki so b, e zgrajene ,„ odprte lani poleti, je osemletlf« >S Prva P°P°lna KS®tka. P« Programu gradnje šol sliah ki ,Z 19w." leta So'° v Predo- netnih .i*?®- 16 nava<*nih in kabinetnih učilnic, prostorno telovad- nico, dvorano in druge prostore, so imenovali po Josipu Brozu-Titu. Pokroviteljstvo nad šolo je prevzela Iskra-Elektromehanika Kranj, v kulturnem programu ob otyoritvi pa so nastopali učenci iz Predoselj. Učenci osnovne šole Predoslje so imeli doslej najslabše pogoje v občini. Pouk so imeli v dveh učilnicah v stari šoli iz leta 1860 in v kulturnem domu, kjer je bilo pet učilnic. 380 otrok je imelo pouk v treh izmenah. V novi šoli bodo imeli učenci višjih razredov pouk dopoldne, učenci nižjih razredov pa tudi popoldne. Razen tega sta v šoli dve sobi za otroško varstvo. Načrt za šolo je izdelal inž. Ciril Oblak, zgradilo pa jo je jeseniško podjetje Gradiš. Gradnja šole je veljala 15 milijonov dinarjev. Učenci in delovni kolektiv šole se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k izgradnji jn otvoritvi šole. A. 1. Prireditve ob prazniku škofjeloške občine so se že začele. Športna društva, organizacije in mladinci so pripravili številna športna tekmovanja in več kulturnih prireditev. Jutri ob 8.JO bo pri Bahaču v Žireh prvenstvo Čirov v brzopoteznem šahu. Oh 9. uri pa se bo začelo streljanje z malokalibrsko puško v Vincarjih. V torek ob 20. uri bo premiera jugoslovanskega filma Sutjeska. V sredo, 9. januarja, na dan praznika, bodo ob 12. uri v dvorani občinske skupščine podelili priznanja odličnjakom osnovnih šol. Ob 16. uri pa bo v kinu Sora slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili priznanja in občinske plakete najbolj zaslužnim kolektivom in posameznikom. Naročnik: V kulturnem programu ob otvoritvi šole je nastopil šolski mladinski pevski zbor pod vodstvopi MirjanerČepirlo — Foto: F. Perdan Predsednik delavskega sveta Iskre Henrik Peternelj je tovarišu Titu izročil najnovejši Iskrin telefon— Foto: F. Perdan Predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko je v soboto, 29. decembra, zgodaj popoldne prišel na Brdo pri Kranju. Počakali in pozdravili so ga član sveta federacije Edvard Kardelj z ženo Pepco, sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, podpredsednik predsedstva SFRJ in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher z že- _ no Lidijo Šentjurc, predsednik Poldrugo uro sta se predsednik Tito in žena Jovanka pogovarjala s predstavniki kranjskih delovnih orga- CK ZKS Franc Popit, predsednik nizacij. — Foto: F. Perdan republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, član republiškega izvršnega sveta Marjan Orožen, poveljnik ljubljanskega ar-madnega področja generalpol-kovnik Franc Tavčar, predsednik kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič in sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Stane Mihalič. V družbi svojih sodelavcev iz Slovenije je predsednik Tito z ženo Jovanko dočakal dobro razpoložen novo leto na Brdu pri Kranju. V prijetnih zvokih an- Nadaljevanje na 2. str. Poleg domačinov so se otvoritve nove šole udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine — Foto: F. Perdan Optimist sem Predsednik 'republike Josip Broz-Tito je v letošnji novoletni poslanici rekel, c[a nas čakajo v prihodnje številne in zahtevne naloge, vendar da je optimist. Jamstvo za naše nadaljnje uspehe so visoka zavest naših državljanov, enotnost naših narodov in narodnosti in idejnopolitična in akcijska sposobnost zveze komunistov. Rekel je, da je bilo leto 1973, v katerem smo slavili 30-letnico rojstva naše države, izpolnjeno z intenzivnimi prizadevanji in vsestranskimi akcijami za krepitev naše skupnosti. Ko je govoril o nalogah, je poudaril, da je zdaj najvažnejše, da ustavna določila uresničimo v praksi in da je potrebno, da bodo ha 10. kongresu ZKJ izvoljeni sposobni ljudje na odgovorne položaje v zvezi komunistov. Opozoril je tudi na naloge, ki nas letos čakajo v gospodarstvu in omenil, da se bomo morali srečevati s tako žgočim problemom, kot je energetska kriza. Za mednarodni položaj pa je menil, da je le ta kljub nekaterim ohrabrujočim dejstvom še vedno zapleten in negotov in da terja nenehno budnost. Nazadnje je vsem prebivalcem države, delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom J L A, varnostne službe čestital k novemu letu. Resolucija je sprejeta Nekaj dni pred koncem minulega leta so v zvezni skupščini sprejeli predlog resolucije o osnovah politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije za letos. Niso pa sprejeli zakona o osnovah varnosti v prometu. Sprejeti niso bili namreč amandmaji s ocialno-z dr a v s t ve nega zbora, ki je predlagal; da vozniki ne bi smeli imeti niti promila alkohola v krvi. Ponovno bodo o predlogu zakona razpravljali čez tri mesece. Na poslansko vprašanje, kako bodo višje cene bencina in nafte vplivale na naš promet in gospodarstvo, je član ZIS Blagoje Popov odgovoril, da bomo morali zaradi naftne krize v svetu že ta mesec sprejeti ustrezne rešitve, ki bodo v skladu z ekonomsko politiko in politiko cen. Sprejem tabornikov Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je ob koncu minulega leta sprejel predstavnike slovenskih tabornikov in se seznanil z nji: hovo dejavnostjo in s prihodnjimi delovnimi načrti. Taborniki so mu čestitali k novemu letu in se mu zahvalili kot dolgoletnemu predsedniku jugoslovanskih tabornikov. Opozorilo voznikom Avto-moto zveza Jugoslavije opozarja, da v Italiji še vedno velja prepoved vožnje ob nedeljah in prazničnih dneh za vsa zasebna vozila (razen avtobusov). I*repoved velja od polnoči s sobote na nedeljo do polnoči med nedeljo in ponedeljkom. Manjši obisk? V Turistični zvezi Jugoslavije menijo, da bo letošnji obisk tujih turistov v naši državi precej manjši kot lani. Splošen zastoj v mednarodnem turističnem prometu bo povzročila svetovna energetska kriza. Predvsfem se bo zmanjšal obisk zahodnoevropskih turistov. Ne le Zahodni Nemci, tudi tisti, ki prek Nemčije potujejo na oddih na jug, bodo najbrž morali ostati doma, saj se lahko zgodi, da ne bo moč zagotoviti goriva za vse avtomobiliste. Zmanjšal se bo prevoz potnikov z letali. V Veliki Britaniji dobivajo letalske družbe za 11 odstotkov manj goriva, JAT pa je na primer moral decembra ukiniti 16 rednih poletov v London. Manjši obisk pa nenazadnje lahko pričakujemo tudi zaradi napovedane podražitve bencina. n ^s m m, c% lur ' 5fS> Sobota, 5. januarja 1974 Tito dočakal novo leto na Brdu Jesenice Nadaljevanje s 1. str. sambla Avseniki je silvestroval do zgodnjih jutranjih ur. Med gosti, ki so mu opolnoči zaželeli srečo in dolgo življenje v dobro vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, so bili tudi Edvard Kardelj* Stane Dolanc, Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, Andrej Marine, Marko Bule, Miha Marinko, Vida Tomšič, Lidija Šent-jurc in drugi. V četrtek, drugi dan po novem letu, pa so prišli voščit predsedniku Titu in ženi Jovanki na Brdo pri Kranju predstavniki kranjskih delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. V imenu delovnih ljudi in prebivalcev kranjske občine je zaželela srečno novo leto predsednica delavskega sveta tovarne Tekstilindus Olga Abramovič. Predsednik de- lavskega sveta Iskre Henrik Pe-ternelj je izročil tovarišu Titu najnovejši Iskrin telefon, članica kolektiva Kokre Kranj Ruža Sreč ni k pa Jovanki Broz slovenske narodne vezenine in šopek. Dobro razpoložen se je predsednik Tito zahvalil za čestitke in se potem poldrugo uro na sprejemu, ki sta se ga udeležila tudi predsednik ĆK ZK Slovenije Franc Popit in predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, pogovarjal o družbenem in gospodarskem razvoju kranjske občine. V prisrčnem pogovoru je tudi rekel, da bo ob priliki obiskal kranjsko Iskro in novo osnovno šolo v Predosljah. Nazadnje pa je rekel, da novo leto začenjamo z dobrimi obeti tako glede našega notranjega razvoja kot tudi glede mednarodnega položaja Jugoslavije. A. 2. mmSL . iS ^pH 0 m*. r ..........m....... r iB f%fl| iS * ^ | k Kraigherjevi nagrajenci V prostorih republiške gospodarske zbornice v Ljubljani so včeraj opoldne svečano podelili nagrade Borisa Kraigherja za leto 1974, ki jih je razpisala republiška gospodarska zbornica kot moralno in materialno priznanje gospodarstvenikom za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij. Nagrade po 25.000 dinarjev je petim slovenskim gospodarstvenikom izročil predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič, predsedniki delavskih svetov petih organizacij združenega dela pa so prevzeli diplome. Svečanosti so se udeležili najvidnejši predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in javnega življenja. Letošnje Kraigherjeve nagrade so dobili: inž. Janez Beravs, glavni direktor Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj za organizacijo in vodenje Save od 1963. do 1973. leta; inž. Vojo Djinovski, direktor Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine za organizacijo in vodenje Steklarne od 1947. do 1973. leta; Ivan Kočevar, glavni direktor Splošnega gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesta za organizacijo in vodenje podjetja od 1956. do 1973.leta; Tine Ravnikar, glavni direktor Lesnina Ljubljana za organizacijo in vodenje Lesnine od 1962. do 1973. leta in Zdravko Praznik, direktor Ekonomskega centra v Mariboru za učinkovito posredovanje in pospeševanje sodobnih metod pri organizaciji in vodenju proizvodnje ter poslovanja v delovnih organizacijah in za regionalne študije severovzhodne Slovenije. Častno diplomo, ki jo je ob tej priliki dobila Sava Kranj, je prevzela inž. Zdenka Juran-čič. — A. Z. — Foto: F. Perdan Sindikat za telesno kulturo in šport Pretekli teden je bila v Tržiču 45. redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na njej so pregledali predvsem materialno poslovanje sveta v letu 1973 in se seznanili z nalogami, ki čakajo sindikat letos. To je predvsem seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij, ki bo 11. januarja, volitve tržiških delegatov za konference strokovnih sindikatov pri republiškem sindikalnem svetu, priprave na volitve in evidentiranje možnih kandidatov ter delovanje in pomoč pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Delegati za konference republiških strokovnih sindikatov morajo biti izvoljeni do 20. januarja. Trži-čani bodo imeli svoje predstavnike v štirih strokovnih sindikatih. O pripravah in poteku volitev se bodo dogovorili na seminarju, ki bo 11. januarja. Ko so obravnavali pripraVe na spomladanske volitve, so ugotovili, da ima sindikat pri tem odgovorno in težko nalogo. V Tržiču so doslej evidentirali okrog 80 možnih kandidatov za delegate, morali pa jih bodo okrog 300. Sindikat si bo prizadeval, da bo med evidentira- nimi čim več žena, neposrednih proizvajalcev in mladih. Ko so razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil in ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, so člani sindikalnega predsedstva ugotovili, da v gospodarskih organizacijah ni večjih težav. Slabše je v negospodarstvu, kjer so se nalog, zapisanih v ustavi, lotili prepozno. Delno tudi zaradi tega, ker s problematiko niso bili dovolj seznanjeni. Na seji predsedstva so ugotovili, da je dal sindikat lani precej denarja za šport in rekreacijo delovnih ljudi, pomagal pa je tudi drugim organizacijam in društvom (DPM, slepi, kul-turno-prosvetne organizacije itd.). Na seji predsedstva so ocenili, da je dal sindikat lani več kot 2 milijona starih dinarjev za tekmovanja, ki jih je organiziral sam, ali v obliki neposredne pomoči športnim društvom in panogam, za katere je med sindikalnim članstvom največ zanimanja. Na seji predsedstva so sklenili prispevati 350.000 starih dinarjev za postavitev spomenika v Trbovljah, kjer je bil pred 50 leti spopad delavcev s pripadniki fašistične Orjune. J. Košnjek Na zadnji seji občinske konference ZK na Jesenicah so razpravljali o političnem stanju v občini v minulem letu ter ocenili družbenopolitične razmere v občini. Poudarili so predvsem pomen integracijskih gibanj ter uresničevanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so razrešili Albina Polka dolžnosti načelnika oddelka za narodno obrambo ter za vršilca dolžnosti imenovali Ludvika Zalokarja, dosedanjega referenta za pripravo civilnega sektorja. Za vršilca dolžnosti direktorja združenih vzgojno-varstve-nih ustanov pa so imenovali Teodorja Kreuzerja. D. S. Kranj Sredi tega meseca bo v Kranju skupna seja občinskega sindikalnega sve-ta in občinske konference socialistične zveze. Na seji bodo ocenili' gospodarski in politični položaj v občini in razpravljali o pripravah na volitve. Do seje mora biti v oDČini končano tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate v samoupravnih in drugih organih. A. Ž. Radovljica V torek se bodo na skupni seji sestali izvršni odbor občinske konference _____ socialistične zveze, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in predsedstvo občinske konference zveze mladine. Pred zaključkom evidentiranja možnih kandidatov za delegate samoupravnih in drugih organov (evidentiranje bo trajalo do 20. januarja) se bodo dogovorili za konkretne naloge v pripravah na volitve. Uskladili bodo tudi akcijski program, ki ga je na zadnji seji sprejel izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. A. Ž. Škofja Loka Včeraj so v Škofji Loki predstavniki kmetijskih in gozdarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, občinska skupščina in občinska konferenca SZDL svečano podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti. Podpisniki so soglašali, da kmetijski zemljiški skupnosti poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora nad izvajanjem kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti občinske skupščine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov. * -lb Industrijski kombinat . KRANJ sprejme za TOZD tovarne obutve v Kranju v redno delovno razmerje za nedoločen čas 15 delavk za delo v šivalnici in montaži in 15 delavcev za delo v montaži Interesenti naj se pismeno ali osebno zglasijo v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. Izvršilni odbor Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj objavlja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas 1. administratorke v oddelku za epidemiologijo 2. pomivalke steklovine Pogoji: pod tč. 1.: štiriletna ali dveletna administrativna šola; pod tč. 2.: starost nad 18 let. 4 •> Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 9. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Kranj objavlja pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF vjetu 1974 Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu 1974 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami dosegali uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju socialističnega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema in odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevali se bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Še posebej pa tisti, glede na to, da praznujemo 30-letnico Avnoja, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in po njej, prispevali h graditvi socialističnega samoupravljanja. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1974. Rok za prijave je 15. marec 1974. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Obrazce za predlaganje kandidatov dobe predlagatelji v pisarni obč. konference SZDL v Kranju (soba 199). Predloge sprejema Žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kranj ljubljanska banka V Peku podpisali samoupravni sporazum V sredo, 26. decembra, so v Kompasovem Garni hoteju na Ljubelju slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi petih temeljnih organizacij združenega dela v tovarno obutve Peko Tržič. Nove TOZD so: proizvodnja obutve Tržič, poliuretan izdelki, gumarna in plastika, izdelovalnica zgornjih delov Trbovlje in prodajna organizacija. Predsednica komisije delegatov za organizacijo TOZD in pripravo samoupravnega sporazuma Nataša Meglič je povedala, da samoupravni TH7nUm uPošteva solidarnost med 1 OZD, kar zagotavlja večjo socialno varnost zaposlenih. Podpisa Pekovega samoupravnega sporazuma so se udeležili najvidnejši predstavniki družbenega in političnega življenja občine. .jk Sestavljena organizacija ZP Iskra V četrtek,27. dec., so v Iskrini tovarni telekomunikacij na La-oorah podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela -- Združeno podjetje Iskra. takšno samoupravno organiziranost se je odločilo 23.000 sa-moupravljavcev v 55 temeljnih organizacijah združenega dela Iskre. Slovesnosti ob podpisu sta se udeležila v imenu slovenskega izvršnega sveta republiški sekretar za delo Pavle Gantar, v imenu ljubljanske univerze pa dekan elektrotehniške fakultete dr. Mirjan Gruden. A. Ž. Združena veterina Po predlogu sveta gorenjskih občin se Zivinorejski-veterinarski zavod^ Kranj in druge veterinarske službe Gorenjske združujejo. Pred nedavnim so se tudi na Jesenicah odločili za priključitev. ^ivinorejski-veterinarski zavod deluje že petnajst let in vsa ta leta navezuje tesne stike z veterinarji vse: Gorenjske. Zadnji dve leti pa se je Pojavila težnja, da bi se službe povezale, kajti tako bi bolje delovale, "osebno jeseniška, saj ima zaradi obmejnega prometa precej dela. D. S. Cenejša stanovanja SGP Tehnik Škofja Loka uvedel novo tehnologijo gradnje stanovanj Ob Partizanski cesti v Škofji Loki so 16. dec- razdelili ključe 55 stanovalcem, ki so se v teh dneh vselili v novo stolpnico. Stavbo je domače gradbeno podjetje zgradilo s pomočjo nove francoske tehnologije, ki je v gradbeništvo uvedla posebne jeklene opaže. Gradbeni postopek je s tem močno poenostavljen in zahteva kar tretjino manj gradbenih delavcev kot klasična gradbena dela. Glavna prednost zidave s pomočjo jeklenih opažev je, da pri njej ni treba obmetavati sten in naknadno vgrajevati cevi za instalacije. Tehnik je opaže kupil v Franciji in zanje odštel milijon dinarjev. Predvideva, da jih bo lahko uporabil pri gradnji najmanj 550 stanovanj. Nova tehnologija je skupaj z zelo uspešnim sodelovanjem, ki sta ga pri gradnji stanovanj razvila Tehnik in škofjeloško gradbeno podjetje Loka-invest pripomogla tudi do nižje cene. Kvadratni meter čiste stanovanjske površine stane 3140 dinarjev, kar je trenutno med najnižjimi cenami v Sloveniji, če ni celo najnižja. Gradbena dela so v tej ceni udeležena s 46 odstotki, obrtniška s 23 odstotki, inštalacije z 19 odstotki, izdatki za zemljišče, komunalno opremo in ostali stroški pa znašajo skupaj 12 odstotkov. Umetno jezero v Radovni Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine je bila odbornikom posredovana informacija o pripravah na gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem in o predlogu, da bi pod Policami zajezili Radovno ter tako pridobili potrebno količino vode za hladilni sistem nuklearne elektrarne. Odločitev, kako bo deloval hladilni sistem nuklearne elektrarne v Krškem, še ni dokončna. Možnosti sta dve. Odvišno toplotno energijo bi namreč lahko odvajali v zrak prek hladilnih stolpov ali pa toplejšo vodo vračali v Savo. Ker so nekatere dosedanje raziskave pokazale, da bi bil slednji sistem boljši, so načrtovalci začeli razmišljati, kje in kako zagotoviti potrebno količino vode za hlajenje oziroma za to, da v Savi ne bi nastopile prevelike toplotne razlike. Ugotovili so, da bi bilo treba povečati pretok Save v Krškem predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, ko je Sava najnižja. Tako so po več variantah ugotovili, da bi bila najprimernejša zajezitev Radov-ne. Če bo prišlo do uresničitve tega programa, potem bodo umetni zadrževalnik Radovne zgradili pod Policami. Za 57 metrov visoko pregrado bi tako nastalo prek 5,5 kilometra dolgo umetno jezero, ki bi bilo skoraj enkrat večje od Blejskega. Voda iz jezera bi lahko gnala tudi manjšo hidrocentralo, razen tega pa bi se potem pretok Save v Radovljici povečal od sedanjih 9 na 49 kubičnih metrov na sekundo. Ob morebitni uresničitvi teh predvidevanj, bi gradnja zadrževalnika veljala okrog 300 milijonov dinarjev, drugače pa bi bilo treba speljati tudi cesto. Rečeno je bilo tudi, da ta zajezitev ne bi ovirala gradnje Triglavskih žičnic. A. 2. Pojasnilo k članku »Asfalt v Polju« V četrtek, 27. decembra, se je oglasil v uredništvu Mirko Podgoršek iz Polja pri Vodicah, predstavnik vasi Polje v svetu krajevne skupnosti Vodice. Povedal je, da so nekateri podatki, napisani v sestavku »Asfalt v Polju«, ki je bil objavljen v 99. številki Glasa z dne 26. decembra na 4. strani, netočni. Povedal je, da je bila asfaltna prevleka vgrajena do hišne številke 11 v Polju in je stala 19 milijonov starih dinarjev in ne 48, kot je bilo zapisano. Denar je dala le skupščina občine Ljubljana-Šiška. Polovica vaščanov pa je sodelovala s prostovoljnim delom, katerega vrednost cenijo na 19,600.000 starih dinarjev. -jk Dragi mladi prijatelj J Čisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil. Ne morem si predstavljati, da ti v resnici fii več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan? Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki sijih želiš. Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko. Tvoj hranilnik J Jože Vidic - pomočnik generalnega direktorja Kompasa S 1. decembrom lani je delavski svet turističnega podjetja Kompas iz Ljubljane izvolil Radovljičana Jožeta Vidica za pomočnika generalnega direktorja. Jože Vidic bo še naprej nepoklicno opravljal funkcijo predsednika republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. 50 vikendov v Gozd-Martuljku V Gozd-Martuljku bodo v naslednjih letih zasebniki zgradili še 50 vikendov, in sicer severno od ceste prvega reda. Odborniki' občinske skupščine na Jesenicah so o zazidavi tega območja sprejeli zazidalni načrt, ki poleg gradnje počitniških hiš predvideva tudi izgradnjo manjše restavracije, ureditev ceste in vodovoda. D. S. Planika je sklenila leto z velikimi delovnimi zmagami Dograditev sodobno opremljenega skladišča izdelkov, dograditev novega proizvodnega obrata v. Breznici, skorajšnja izgradnja povsem nove tovarne v Turnišču in uspešno konstituiranje Podjetja v 3 TOZD so uspehi, ki so jih dosegli Prizadevni delavci kombinata Planike in na katere so z vso upravičenostjo tudi ponosni. sodobna organizacija proizvodnega procesa • ? dograditvijo skladišča gotovih 'zaelkov so sprostili precejšne prodore, kar omogoča, da z novo orga-iziranostjo proizvodnega procesa 7mg®*JO večJ° produktivnost in ^"jnjšujejo stroške poslovanja. *aRo so v tovarni Kranj z 850 prodanimi delavci lani izdelali povprečno 8000 parov razne obutve na an, letos pa nameravajo z enakim »teviiom delavcev in le z nekaj "ovimi stroji izdelati 8500 parov °butve na dan. Novo skladišče s skoraj 8000 kvadratnimi metri je resnično sodobno urejeno. Tekoči trakovi, ki se polavtomatsko preklapljajo, pripeljejo izdelke od zaključnega proizvodnega delovnega mesta (končne kontrole) do mesta, kjer je skladišče. Kljub vse večjemu prometu v skladišču, kot posledica novega načina oskrbovanja trgovin in poslovanja s kooperanti, se število delavcev ni povečalo. Velika pridobitev za delavce v skladišču je tudi nov stroj. Le-ta avtomatsko reže kartone različne velikosti, ki prihajajo s tekočega traku. v obratu breznica so z dograditvijo novih proizvodnih prostorov povečali proizvodnjo gornjih delov obutve od 600 na 1500 parov dnevne proizvodnje Ker je v Kranju že nekaj let veliko povpraševanje po delavcih, so se v Planiki že pred leti zavestno odločili, da bodo svoje proizvodne zmogljivosti povečevali zunaj Kranja. Z zglednim sodelovanjem jeseniške občinske skupščine so lani dogradili v Breznici nove proizvodne prostore in s tem omogočili zaposlitev novim 80 delavkam. S tem so v Planiki delno zmanjšali problem do-bavljanja gornjih delov od drugih kooperantov. V načrtu pa imajo poleg obstoječe zgradbe kmalu začeti graditi nove proizvodne prostore, tako da bi obrat Breznica izdeloval dnevno ca. 4000 gornjih delov. Z IZGRADNJO NOVE TOVARNE V TURNIŠČU SE PLANIKA AKTIVNO VKLJUČUJE V ClM HITREJŠE RAZREŠEVANJE PROBLEMOV NERAZVITIH PODROČIJ SLOVENIJE S svojimi sredstvi in delno s krediti republiškega sklada za pospeševanje razvoja manj razvitih območij Slovenije je Planika leta 1972 začela graditi novo tovarno za proizvodnjo 4500 parov obutve dnevne Lani so na dvorišču tovarne zgradili prostorno skladit $čno halo in uredili okolico proizvodnje. Prostori so sedaj že v zaključni fazi izgradnje in bo v prvi polovici letošnjega leta že stekla redna proizvodnja. Seveda pa v Planiki ne mislijo le na nove proizvodne prostore in nove moderne stroje. Zavedajo se, da je pri izdelavi obutve, pa naj bo to za izvoz ali pa za domačega kupca, glavni proizvodni faktor le živo strokovno delo. Tako v skladu z gradnjo nove tovarne kar naj resneje mislijo tudi na izobraževanje bodočih delavcev, tehnikov in inženirjev. V okviru programa izobraževanja je na praksi v proizvodnji Kranj 45 delavcev, na poklicni čevljarski šoli se izobražuje 20 učencev za kvalificirane prirezovalce, prešivalce in prikrojevalce. TCŠ v Kranju obiskujejo 3 dijaki bodočih čevljarskih tehnikov. Zaradi velikega zanimanja za vpis na tehnično čevljarsko šolo sq ustanovili s pomočjo delavske univerze v Lendavi kranjsko tehnično ČŠ v Turnišču poseben oddelek izredne tehnične čevljarske šole, katerega obiskuje prek 30 učencev. Pri tem velja pripomniti, da vse stroške tega šolanja krijejo sami. zadovoljiti Zelje slehernega kupca tako po udobnosti, obliki, kvaliteti in ceni je cilj delavcev trgovske mreže planika, ki prodaja po vseh večjih krajih jugoslavije raznovrstno obutev svoje proizvodnje in številnih drugih jugoslovanskih proizvajalcev, večkrat pa tudi uvožene modele »visoke« evropske mode Večji del svoje proizvodnje izvozijo na zahod in na vzhod. Pomembni del izvoza na zahod je do nedavnega obsegala športna obutev Adidas, lani pa so izredno uspeli s prodajo modne moške in ženske obutve. S tem so dokazali, da so sposobni slediti evropski modi. s prenosom vseh pomembnejših odločitev neposredno na zbore delavcev si delavci sami zagotavljajo svoj današnji in jutrišnji kos kruha Eden izmed večjih uspehov, na katerega so ponosni vsi delavci, je brez dvoma tudi uresničitev ustavnih dopolnil v njihovih vsakdanjih medsebojnih odnosih. Po dvoletnih temeljitih pripravah in ob stalnem neposrednem sodelovanju celotnega kolektiva so pred nedavnim uspešno konstituirali nove samoupravne organe po TOZD. . Industrijski kombinat Planika sedaj sestavljajo: TOZD proizvodnja Kranj, ki vključuje tudi obrat Breznica, TOZD proizvodnja Turni-šče in TOZD trgovska mreža. V novo samoupravno organiziranost so vključili prek 250 samo-upravljavcev, k tem pa moramo prišteti še 36 članov samoupravne delavske kontrole. Pomembno pri tem je, da so pri predlaganju kandidatov za nove samoupravne*organe skrbeli za ustrezno strukturo novih samo-upravljavcev., Tako je v organih samoupravljanja prek 75 % •neposrednih proizvajalcev, 43 % žensk in 28 % mladih do 27. leta starosti. K tako ustreznemu sestavu samo-upravljavcev je pripomogla tudi stalna aktivnost družbenopolitičnih organizacij, ki se vseskozi zavzemajo, da bo samoupravljanje resnično zaživelo v skladu z načeli nove ustave. Ob vsem tem prizadevanju za večjo produktivnost in razširjanje proizvodne dejavnosti ne pozabljajo na delavce. Samoupravni organi so že odobrili finančna sredstva za preureditev obstoječe obratne ambulante in nakupa opreme za sodobno zobno ambulanto, katero nameravajo urediti v tovarni za svoje delavce. Tudi za povečanje in modernizacijo okrepčevalnice so že namenili precejšnja finančna sredstva. Čeprav končnih rezultatov lanskega poslovanja še nimajo, pa se iz dosedanjih podatkov da sklepati, da bodo leto kljub izgubam zaradi pomanjkanja električne energije dobro zaključili. Vrednostni plan proizvodnje so že dosegli, za dosego proizvodnega plana pa se jim je leto za par dni prehitro izteklo. V novo leto stopajo s še večjimi načrti, veliko elana in dobre volje, da jih tudi uresničijo. m q JM " Sobota, 5. januarja 1974 Solidarnost gradi onkološki institut Milijarda starih dinarjev ali točneje, milijardo in 191 milijonov dinarjev se je doslej že nateklo na žiro račun sklada za izgradnjo onkološkega instituta v Ljubljani. Potem ko so ga pred osmimi leti ustanovili, je po. slalo na njegov žiro račun denarne prispevke že več kot 9300 darovalcev. Sklad je bil ustanovljen potem, ko je postalo jasno, da ne bo mogoče še tako kmalu z družbenimi sredstvi zgraditi in opremiti prostore, kjer bi rakavi bolniki bili deležni udobnejšega zdravljenja s sodobnimi aparaturami. Ideja je bila vsekakor zlata vredna, čeprav je jasno, da s tako zbranim denarjem stavba, v kateri ne bi bilo prostor- ' ske stiske, ne bo tako kmalu narejena, če ne bo tudi družbenega prispevka. Vendar pb je pobuda za zbiranje prispevkov morala uspeti, saj je potrkala na zavest ljudi, na solidarnost do vseh, ki se jih je lotila ta strašna bolezen našega časa. Stiska s prostori v nekdanji šempetrski kasarni, ko so bolniki ostajali na pomožnih ležiščih, namreč že samo s človeškega gledišča ni bila vzdržljiva. Zdravstvo se je torej obrnilo direktno na prebivalstvo. Odziv že v začetku ni bil slab, saj so prve priskočile na pomoč z denarjem delovne organizacije. Prispevki so prva leta dokaj naglo naraščali, postalo je že zelo običajno, da smo namesto cvetja na grob nakazali denar onkološkemu institutu, tudi posamezniki in ustanove ali podjetja so dokaj rada spremenila navado pošiljanja novoletnih voščilnic v dokaj koristnejšo navado — namreč kot prispevek skladu onkološkega instituta. Pri zbiranju je pomagala tudi šolska mladina, ki je prodajala »dinarje« in zbirala obveznice skopskega posojila. Medtem ko je po letu 1971 doteklo v sklad kar precej sredstev, pa je zadnji čas tega denarja morda malo manj. Prav zato je upravni odbor sklada sklenil podrobneje obvestiti javnost, kako je bil porabljen denar in za kaj je namenjen preostali. Skoraj polovica denprja, to je 500 milijonov starih din, je bila porabljena za adaptacijo bivše interne klinike, ki jo je institut podedoval. Stavbo so izročili namenu pred kratkim. Del denarja je bil porabljen za ureditev ifi opremo nove enote onkološkega instituta, to je Centra za bolezni doji, ki je bil tudi pred kratkim odprt. Ostali denar pa je bil porabljen za nakup ali šele naročilo dragih aparatur za zdravljenje rakavih obolenj. Treba je namreč vedeti, da na pri-' mer samo naročeni linearni pospeševalnik, to je najsodobnejša obsevalna naprava, velja okoli milijardo starih din. Vendar pa je bil ves ta denar porabljan za nakup opreme onkološkemu institutu le izposojen, saj upravni odbor sklada meni, da mora biti denar namenjen le izgradnji stavbe onkološkega instituta, zato onkološki institut ta sredstva, ki so bila dana kot kratkoročni krediti, že vrača. Preostali denar v skladu in pa denar, ki se še doteka, pa bo namenjen gradnji nove stavbe onkološkega instituta, to je stavbe tele-radioterapije in pa za sodobno obseval no napravo. L. M. tovariš tovariš tovariš tovariš- tovariš tovariš tovariš \>P & A /> > obsežnejši TOVARIŠ + polepšani TT= tovariš ilustrirani tednik dela v barvah na 32 straneh velikega formata za ceno 3.5 din. vsak torek pri vseh prodajalcih časopisov Projektivno podjetje Kranj išče administrativno moč z dobrim znanjem strojepisja Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na Projektivno podjetje Kranj, Cesta JLA 6/1. Obisk EAŠC v domu oskrbovancev Albina Drolca Vsako leto ob novem letu obiščemo dijaki ekonomsko administrativnega šolskega centra v Kranju Dom oskrbovancev v Preddvoru. Ta tradicionalna akcija je bila v četrtek, 27. decembra, že enajstič. Za oskrbovance smo pripravili okrog dve uri dolg spored, sestavljen iz različnih deklamacij, veselih pesmi in dveh skečev. V očeh starih ljudi, ki so se zbrali v jedilnici, smo videli veselje in zadovoljstvo. Bili smo veseli, ker nismo opazili solz. Marsikatero pesem so nam pomagali zapeti. Ko je bila na sporedu harmonika, je spored dosegel višek. Naši fantje so zaplesali z oskrbovankami in njihovimi negovalkami. Poskočna polka je ogrela še tako onemogle kosti. Odlično sta uspela tudi kratka skeča Ceber in V zdravniški čakalnici. Na koncu smo skupaj z oskrbovanci zapeli pesem, ki govori o tem, kako je, če smo veseli. Eden izmed oskrbovancev se je v imenu vseh zahvalil za vesel in zabaven spored in nam zaželel srečno novo leto. Zal pa se vsi oskrbovanci niso mogli zbrati v jedilnici. Mnogi izmed njih so priklenjeni na posteljo. Obiskali smo jih v sobah in jih obdarili. Ko smo se peljali proti Kranju, smo čutili, da smo naredili nekaj dobrega in da bomo še obiskovali te ljudi, ki so se zatekli v dom, da ne bi dočakali počitek sami, ampak med ljudmi, s katerimi lahko delijo svoje skrbi in težave. V. Borovac Pogostejši obiski Okrog 80 občanov kamniške občine dobiva socialno pomoč v okviru razpoložljivih sredstev. Uspeli so povečati patronažno službo, zato so pogostejši obiski na domovih posameznim občanom, ki so takšne pomoči potrebni. Socialna služba občine je letos uspela organizirati pet rejništev za odrasle osebe in deset rejništev za otroke. Pripravlja se republiška zakonodaja, ki bo končno uredila status rejnic. Precej zadev bo rešenih, ko bodo zgradili dom upokojencev. Več občanov je sedaj v domovih v sosednjih občinah. J. Vidic Tržiški taborniki zborovali , V soboto, 22. decembra, je bil v Tržiču občni zbor tabornikov odreda Severne meje iz Tržiča, ki je po ne-tejletnem premoru spet začel delati in ima 120 članov. Razdeljeni so v pet čet. Večina jih obiskuje osnovno šolo, kar zagotavlja, da v prihodnje delo ne bo opešalo. Tržiški taborniki so dosegli nekaj lepih uspehov. Zmagali so na republiškem smučarskem prvenstvu za tabornike, tabornice pa so uspešno zastopale Slovenijo na državnem smučarskem prvenstvu tabornikov v Makedoniji. Odred namerava v prihodnje utrditi svoje vrste ter okrepiti sodelovanje s taborniki iz Križev. Največja akcija bo organizacija republiškega taborniškega smučarskega prvenstva na Zelenici.* Starešina odreda je postal Silvo Plajbes, načelnik pa Janez Perko. K. Dober obisk predavanj Kmetijska zadruga Medvode je v sodelovanju sklada za pospeševanje kmetijstva pri občini Ljubljana-Šiška pripravila obsežen program izobraževanja kmetov v zimskem času. Decembra so bila predavanja o gnojenju in zaščiti rastlin, pridelovanju krme in ekonomiki v Vodicah, Senici in Šmartnem. Januarja bodo s predavanji nadaljevali, -fr Sodelovanje se krepi Pred novim letom je bil v Tržiču sestanek komiteja pobratenja med Tržičem in francoskim mestom Ste Marie aux Mineš. Na sestanku so sprejeli letošnji program sodelovanja med pobratenima mestoma in obravnavali priprave na občni zbor združenja pobratenja obeh mest, ki bo konec januarja ali v začetku februarja. Letošnji program sodelovanja med Tržičem in Ste Marie aux Mi-nesom je razširjen. Med drugim predvideva obisk tržiškega predsednika v Franciji, srečanje predstavnikov obeh mest marca ali aprila v Ramsau v ZRN (dosedanji podobni sestanki so bili v Sdlzburgu), gosto- | vanje folklorne skupine Karavanke v Franciji ter medsebojne obiske planincev obeh mest. Francoski planinci naj bi se pri tržiških učili alpinističnih veščin. Program nadalje predvideva obisk pevskega zbora gimnazije Ste Marie aux Mineš v Tržiču, ki naj bi se predstavil na dveh ali treh koncertih, ter sodelovanje francoskih študentov s tržiški-mi dijaki kranjske gimnazije, ki se uče francosko. -jk 10 OSKARJEV Na sporedu v kinu Center 5. in 6. januarja v kinu Storžič 7. januarja 1974 . . / NATALIE WOOD ZGODBA Z ZAHODNE STRANI 'j Sobota, 5. januarja 1974 Naselje Planica (665 metrov nad morjem): 4 domačije, 4 vikendi, 3 kmetovalci, 2 avtomobila; kraj, od koder je peš debelo uro do doline. Debelo uro stran je kruh bolj trd 12 kilometrov je do Žabnice, » kilometrov do Stražišča in dobro uro in pol peš do Škofje Loke. To je naselje Planica v Kranjski občini. Skupaj s sosednjima naseljima Čepuljami in J^avtarskim vrhom spadajo prebivalci tega področja, ki leži nekako med 700 in 800 metri nadmorske višine, v krajevno skupnost Zabnica. Hribovske vasi jih imenujejo v dolini, ležijo pa ne-Kako na meji med kranjsko in škofjeloško občino. Upravno središče za te prebivalce se je v zadnjih 50 letih nekajkrat spremenilo. Pred 50 leti R* V8S Flanica spadala v občino Krr® ć ka in Poetični okraj <£anj. Se danes je na gospodar- ki „ p®8l.°Pj« »a Planici tabla, Ji označuje takšno upravno razw Sni°8t- Pr,ed.20 lZt[ j® Danica spadala v občino Žabni okraj Kranj. lica in v Težko bi govorili o vaseh, saj so to kmrii^^o^L naselja, ki imajo skupaj komaj 13 hiš in 97 volivcev. Osnovni ^Javnosti sta tukaj kmetijstvo in vendar je kar precej ljudi S?slert'h tudi v delovnih organiza-niftf b ^anju. Življenje in delo se " ca *aJ dosti spremenila. Res je, da n«lr • k"\etlje modernizirale in da je "enaj trdnih gospodarjev, da imajo Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE kranj izdeluje načrte za stanovanjske hise in vse vrste ostalih gradenj Predsednik krajevne skupnosti Janez Sifrer: »V hribe je začela lesti modernizacija, ki zahteva rešitev nekaterih komunalnih problemov.« kar dobre cestne povezave z dolino, vendar delo in kruh sta in bosta najbrž še lep čas bolj trda kot drugje. Najbližja trgovina "je v Stra-žišču. Otroci s Planice in Cepulj imajo šolo v Stražišču, z Lavtar-skega vrha pa na Bukovščici in v Škofji Loki. Poštar pride dvakrat na teden — ob torkih in četrtkih. Podobno kot danes pri gostilni Na sedlu na Cepuljah vodiio poti za Selško dolino, Škofjo Loko, Mohor, Dražgoše so tudi med vojno na tem področju vodile partizanske poti na različne kraje. Še danes se vsako leto v krajevni skupnosti Zabnica in še posebej v tem delu prebivalci za krajevni praznik spomnijo pretresljivega dogodka iz narodnoosvobodilne vojne. Bilo je 27. marca 1942, ko je bila obkoljena v bližnjem hribu na Rovtu Selška četa s štabom Cankarjevega bataljona. Močne nemške sile so takrat obkolile borce. Pri poskusu preboja iz obroča je padel komisar prve grupe odredov Stane Žagar skupaj s 14 prvoborci. -Prebilo se jih je le 17. Sicer pa je na tem območju med zadnjo vojno padlo 32 borcev. MODERNIZACIJA Sedimo v topli kuhinji na Planici 2 pri Brčniku: predsednik krajevne skupnosti Zabnica Janez Sifrer, predsednik komisije za hribovske vasi v krajevni skupnosti Janez Novak s Čepulj in član te komisije kmet Lovro Hribernik, po domače Brčnik. Kramljamo o delu, življenju, problemih in vmes (v moški pogovor) od časa do časa seže Lov-rotova žena Ana. »Odkar so prebivalci tega dela naše krajevne skupnosti dobili nekatere ceste (Cepulje—Planica, Planica—Lavtarski vrh in povezavo s Selško dolino) pri katerih gradnji so veliko sodelQ-vali, se je življenje precej spremenilo,« pravi predsednik krajevne skupnosti Janez Šifrer iz Žabnice. »V hribe je začela lezti modernizacija. Nekateri kmetje imajo danes že traktorje in druge priključke, hladilne skrinje, pralne stroje. Mislim, da je v vsaki hiši radio, v vsaki drugi pa tudi televizor. Človek bi dobil občutek, da tem ljudem pravzaprav nič ne manjka. Stroji in aparati sicer deloma približajo ljudi dolini, toda neprimerno težje delo ostaja. Mislim, da bi s cesto Lavtarski vrh—Križna gora, dolgo 2 kilometra, ti kraji veliko pridobili. Ne da bi bili s tem povezani s Škofjo Loko in kranjsko občino, marveč bi se lahko začel razvijati tudi turizem. Menim, da so tukaj vsi pogoji zanj. 2e zdaj je na območju vseh treh naselij prav toliko vikendov kot hiš, z ustrezno urbanizacijo pa bi se kmečki turizem lahko še bolj razvil.« Ceste sp pravzaprav najmanjši problem teh ljudi. Edina težava je, da jim včasih hudourniki in deževje povzročijo precej škode. Odtočne kanale bi bilo treba redno čistiti. Prebivalci bi bili pripravljeni sami opraviti takšna dela in želijo o tem skleniti dogovor s Komunalnim servisom v Kranju VODOVOD, TELEFON IN ELEKTRIKA »Največ težav imamo zaradi vodovoda, telefona in elektrike. Vodovod je samo na Cepuljah, na Planici in Lavtarskem vrhu pa imamo kapnice. Navajeni smo nanje, vendar se zgodi, da -osta-nemo brez vode. Takrat je treba pol ure peš do studenca. Menda prav zdaj pripravljajo načrte, kako bi ta problem rešili. Predlagali smo dva studenca, da bi jih zajezili, vendar so raziskave pokazale, da je močnejši izvir nekako okužen, drugi pa premajhen. Težava je tudi, da sta izvira pod naselji in da bi bili zato stroški zrn takšen vodovod zelo veliki. Nas pa vseeno skrbi. Bojimo se ognja. Zgodilo se je, da je na Planici gorelo in preden so prišli gasilci, je ogenj opravil svoje,« pripoveduje kmet Lovro Hribernik. Hiša, v kateri živi z družino, je bila postavljena 1840. leta. Ukvarja se v glavnem s kmetijstvom in živinorejo. Ima 12 glav živine, traktor, kosilnico, obračalnik, puhalnik, 10 hektarov zemlje, od tega štiri in pol hektare polja. »Sejem nekaj malega pšenice, ostalo pa je krompir. Fižol, pesa in podobno se tu ne splača. Prvič smo previsoko, drugič pa divjad naredi precej škode. Ko divji prašiči, jeleni in srne navalijo, takrat je joj.« »Kaj pa lovci?« * »Pravijo, naj škodo prijavimo. Samo kaj? Neradi plačajo. Nekoč sem nekoga vprašal, kako bi bilo, če bi sam nabavil puško in zlodeja, ki rije po njivi, pihnil ter tako sam poravnal vškodo. Odsvetoval mi je in rekel, da me to lahko veliko stane. Mislim, da bi bil čas, da bi lovska družina Križna gora začela bolj temeljito razmišljati o teh naših problemih.« Toda v kmetijstvu se je v zadnjih letih na tem področju marsikaj spremenilo. Kazalo je že, da bodo kmetije ostale prazne in da bo vse odšlo v dolino. Zdaj, ko so se nekatere že precej mehanizirale in tudi preusmerile bolj v živinorejo in oddajo mleka, tudi mladi ostajajo. Pravijo, da bo marsikdo od mladih še spremenil mnenje in ostal doma, če bo ustrezno rešen tudi pokojninski sistem in če bo vsaj kolikor toliko primerna tudi davčna politika. »Kaj pa v kino, kaj hodite?« vprašam 59-letnega Lovra Hribernika. »Dajte no, tiste slike se zame prehitro vrtijo. Saj imam doma televizijo, pa Kmečki in gorenjski Glas. Ne rečem, da ne grem na kakšno proslavo ali pa na loški grad, kadar je kakšna igra. Član odbora KS za hribovske vasi Lovro Hribernik: »Sin pravi, da bo ostal doma. Če bo tudi v prihodnje tako, dg, bomo malo bolj za hribe ,držali',potem bo že šlo.« Večkrat bi si tudi ogledal kakšno igro, če bi imeli tukaj dvorano. Tako pa... Sicer je pa dela dovolj.« SVETLOBNI TELEFON Še en, morda na videz nenavaden podatek govori o tem, kako hitro v te predele prodira modernizacija. V zelo kratkem času je tod precej poraslo število nezgod. Motorna žaga odreže prste, ženska se prevrne s traktorjem in podobno. »Res je, da je v zadnjem času kar preveč nesreč. Morda je ta ,strojna invazija* prišla prehitro. Ali pa tudi ne! Težava je, da v takšnih primerih težko posredujemo. Nimamo namreč telefona! Za vsako stvar je treba v dolino in vsa sreča je, da je v 13 hišah v naseljih že kar 9 avtomQbilov. Vseeno pa bi telefon nujno potrebovali. Prebivalci smo pripravljeni prispevati. ŽIVIL.A Predsednik odbora za hribovske vasi Janez Novak: »Mislim, da so v tem delu kranjske občine velike možnosti za turizem.« — Dopoldne nabavni referent, popoldne oziroma ob prostem času pa v gostilni. Njegov konjiček so značke, včasih pa je zbiral tudi cigare. elektrika, da se bo koj spomnil na dogovor. Zanimiv svetlobni telefon mar ne?!« Poleg vodovoda in elektrike si prebivalci tega dela kranjske občine želijo tudi avtobus. Biti bi moral manjši, za približno 20 potnikov. Če bi vozil na progi Škofja Loka—Bu-kovščica — Cepulje — Stražišče — Škofja Loka, bi bil vedno poln, pravijo. Menda se je pred petimi ali šestimi leti takšen načrt že skoraj . uresničil. Vendar so takrat poskusili s prevelikim avtobusom. Gor je še prišel, da so ga spravili v dolino, pa ga je bilo treba skoraj podreti. ZANIMIVA REKREACIJA Niso le vikendi znamenje prihajajočega turizma v teh krajih. O teh morda kdaj drugič kaj več. Danes povejmo le to, da so v zadnjih letih zrasli kot gobe po dežju. Nekateri menda imajo gradbena dovoljenja, drugi ne. Kot kaže pa to niti ni tako pomembno, saj imajo eni kot drugi hišne številke. Ob sobotah in nedeljah se ustavi ali gre skozi Cepulje tudi dve sto avtomobilov in več. Včasih je bilo tod več gostiln, danes je le ena in še ta odprta le popoldne in ob sobotah, nedeljah ter praznikih. Janez Novak, ki živi na Čepuljah (z ženo sta zaposlena v Planiki), njegova mati pa ima gostilno Na sedlu, pravi, da je lani prišlo do uresničitve zanimive ideje. »Pozimi semkaj radi pridejo tako izletniki kot ,vikendaši'. Terenov za smučanje je veliko. Dovolj je le nekaj centimetrov snega. Tako smo lani takoj pod gostilno postavili skupaj z ,vikendaši' enostavno smučarsko vlečnico. Prvo v teh krajih. Obisk je bil nenavadno velik. Stroški z njo sicer so, vendar so vožnje zastonj. Letos jo bomo še malo povečali in če bo snega dovolj, sem prepričan, da bo ob sobotah in nedeljah tukaj zelo živahno. Po moje, bi veljalo razmisliti o tem, da bi te kraje v zimskih mesecih s turizmom bolj oživeli.« Tri naselja, 13 domačij, 13 vikendov, 9 osebnih avtomobilov — takšna je nepopolna osebna izkaznica Čepulj, Planice in Lavtarskega vrha. Odpornost, zdravje in trdo delo so tod doma. Najstarejša prebivalka Marija Hribernik je menda stara 91 let. Voda, elektrika, telefon, ceste, kultura, trgovina, pošta ... vse to so do neke mere problemi, ki pomenijo življenje teh ljudi. Drugačno kot je v dolini. Lahko bi rekli, da je debelo uro stran tukaj kruh bolj trd. Besedilo: A. Zal ar Slike: F. Perdan Edini o gostilna Na sedlu je na Cepuljah. Pod njo je stekla enostavna smučarska vlečnica Drug podoben problem,« nadaljuje predsednik komisije za hribovske vasi 41-letni Janez Novak s Čepulj, »je elektrika. Dobili smo jo 1955. leta in precej prostovoljnega dela je bilo vloženega za to. Napetost je danes slaba. Pralni stroji, televizorji in drugi podobni aparati velikokrat odpovedo. Zgodi se, da imamo sestanek in da kdo pozabi nanj. Dovolj je,da nekajkrat vključiš likalnik in zamudniku bo tako ,mrknila' đ\ 1 * R Sobota, 5. januarja 1974 Srečanje z Indijo izbrali smo družinski pom en k i Ce ste pri novoletnem obdarovanju ie te izpustile kak&no prijateljico, je te vedno čas, da se spomnite z drobnim darilcem. Kako bi bilo z vezenimi robčki iz finega .atista? V AkofjeloAki NAMI imajo zares 1 -ne. .na: 20,50 do 43,80 din za vas 5 fUfc lL* J% 3S9> Sobota, 5. januarja 1974 Kmetijska zadruga Bled ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material se priporoča KZ Bled tel. 77-425 Vplivanje na prestopniško vedenje Vplivanje in spreminjanje vedenjsko motenih otrok je dokaj težavno, predvsem pri tistih, pri katerih so se oblike tega vedenja že ustalMe. V prvem delu takega vplivanja pride pogosto celo do stopnjevanja nesocialnega vedenja. Takšno stopnjevanje težavnosti pa je okolica redkokdaj pripravljena tolerirati in prenašati. Do tega pride le, če hočemo otroka osvoboditi notranjih bojazni, mu odvzeti breme groženj, kazni in prepovedi, vendar pa s tem še nismo ustvarili pogojev in možnosti za konstruktivno življenje. Otrok, ki smo mu odvzeli breme groženj in kazni, bo sprva še nekaj časa skušal živeti svoje staro življenje, saj ga v hipu nismo mogli osvoboditi vseh notranjih napetosti in mu nadoknaditi vsa prikrajšanja. Od njega zahtevamo, da se odpove nečemu, za kar mu trenutno ne nudimo še nobene zamenjave. Odvzeti mu hočemo njegovo pa čeprav družbeno nesprejemljivo obrambo. Zaradi motenega in pokvarjenega čustvovanja otrok pogosto ni več sposoben sprejeti ponujene mu pomoči in razumevanja, če še nadalje ostajajo priložnosti za iskanje trenutnih nadomestnih zadovoljitev. Otrok ni odporen za take priložnosti, saj mu njegovo doživljanje ne omogoča sproščati tistih notranjih zavor, ki bi mu same preprečevale disocialno vedenje. Torej je nujno, da mlademu človeku tako dolgo, dokler še ni sam sposoben spoštovati zahteve družbenega sožitja in obvladati svoja ravnanja, postavimo trdne meje in jasno začrtan okvir dovoljenega in nedovoljenega. To pa pomeni, da je treba takšnemu otroku nuditi temu ustrezne življenjske pogoje v urejenem in stabilnem okolju, razumevajočem in strpnem do njegove motenosti in težav, po drugi strani pa sposobno s trdnim in ne trdim zgledom in posegom preprečiti samovoljo in prestopanje za-| Črtanih meja. Janez Rojšek, dipl. psiholog (1. nada Predpisi hindujske vere prepovedujejo zakol goveje živine. Po drugi inačici velja krava za zaščiteno vsled koristi, ki jih ima človek od mleka in mlečnih izdelkov. Nekateri poznavalci trdijo, da ima prepoved uživanja govejega mesa higienske razloge. Bodi tako ali drugače, zaradi nesmiselnega predpisa trpita človek in žival. Sebi prepuščena živina je večinoma povsem nekoristna in povzroča škodo na posevkih. Mlada drevesca morajo biti zavarovana s kovinskimi rešetkami verjetno prav zaradi živine, potikajoč se povsod, kjer čuti kaj užitnega. Za zaščito svetih krav je na-menil znani indijski industrialec ogromne zneske, vtem ko je drugi v božjo čast dal zgraditi veliko hindujskih templjev. Zelo lep primerek, imenovan po svojem mecenu Tempelj Birla, je bil izročen namenu v New Delhiju leta 1939. Otvoritvenih svečanosti se je udeležil tudi Mahatma Gandhi. Sem prihajajo romarji od blizu in daleč, peš ali z volovsko vprego, z rikšo ali s sodobnim prometnim sredstvom. Vsak obiskovalec mora pustiti obuvalo pred vhodom v svetišče. Tempeljske prostore sme prestopiti bos ali v zaščitnih copatah. Zaradi umazanih nog obiskovalcev pred nami smo oklevali, preden smo se sezuli, a tu ni pomoči. Zamiži na eno oko in se prilagodi razmeram ali pa bi ostal lepo doma in ti ne bi bilo treba trepetati pred okužbo s kozami, kolero, mrzlico in kdo ve čem še. Strah ima velike oči! Tempelj Birlo tvori kompleks teras, obokanih prostorov in vrtov. Obiskovalec pride nemalokrat v zadrego, saj ne ve, ali bi občudoval arhitekturo ali vernike. Prizor poživljajo živobarvne ptice, ki se svobodno spreletavajo po tempeljskih prostorih. Njih ščebet se zliva z zvoki instrumenta in s petjem božjih služabnikov v očarljivo hvalnico božanstvu. V temačnem kotu sedeči starec posiplje belolaso glavo s pepelom, na razkošnem marmornem tlaku preddverja zamaknjen postaja mlad sadhu. Zaradi bistrega pogleda, skrivoma vrženega po tujih obiskovalcih izpod pobešenih trepalnic, sem sklepala, da pobožnost le ni tako pristna, kot se je dozdevala prvi hip. Resnično si je sveti mož ob valu turistov s fotografskimi aparati nadel na asketsko obličje dovršeno izdelan poduhovljen izraz, sklenil suhljati roki na prsih in ponižno uprl pogled v tla. Griva vranjih las, poraščeni obraz z očmi angela, razcapano rjavo ogrinjalo, bosi črni nogi v dhotiju, romarska palica in posoda za milodare — bil je prizor, vreden bogov. V globini tempeljskega dvorišča so med nogami velikanskih okrasnih slonov tekali malčki, nasproti svetišča so, o groza! plesale srhljivi ples strupene kobre v ritmu krotilčeve svireli. Tako polno idilike vidijo Indijo samo ljudje s polnimi želodci in zagotovljenim obstojem. V manj prijetni luči se kaže življenje od vseh nadlog sveta trpinčenim nižjiip slojem prebivalstva. Nikoli sita uboga ljudska raja večino svojega kratkotrajnega življenja prebije v zasilnih bivališčih, znesenih na kup z vseh vetrov ali pa stanuje pod milim nebom. Zaradi tega kljub prizanesljivim zimam ljudje umirajo od mraza. Shujšane postave so v kričečem nasprotju z našim urejenim videzom in marsikateri posameznik prav trpi zaradi občutka krivde nad obiljem jestvin, ki jih tujcu skoraj brez premora ponuja izolirani svet hotelov in gostišč. Taka občutja ponavadi trajajo le malo časa in v tem je morda tudi eden izmed vzrokov za krivično delitev sveta na lačne in preveč site. Razna gibanja, ki jih večkrat zasledimo pri zahodnjakih, ne morejo spremeniti podobe sveta, kakršnega poznamo. Vemo za pristaše indijskih verskih ločin med mladimi ljudmi na zahodu! Pripadniki sekte boga Krišne, tako piše tisk, so obrnili hrbet vsakršnemu pridobitništvu in čutnim užitkom tega sveta. V iskanju nove življenjske vsebine so odvrgli oblačila in navade zmaterializi-ranega okolja in se odeli v oblačila menihov. Do golega obrite lobanje krasi samo še čop las v zatilju. Hranijo se le toliko, da ostanejo pri življenju, njih delo je molitev in čaščenje tujega božanstva. Neogibni denar v posebnih pohodih priberačijo od tistih, kateri svojih ustaljenih delovnih navad in prizadevanj še niso zamenjali za poduhovljeno premišljevanje o ničevosti vsega posvetnega. Ta verska sekta in njej podobne so same sebi namen in ne vodijo k pravičnejši družbeni ureditvi. Razlike med ljudmi obstajajo od pamtiveka in tako bo vsaj nekaj časa ostalo tudi v bodoče. Razsip-neži so prihajali in odhajali, za njimi so ostajali spomeniki v peščencu, granitu, marmorju, kovini. O tem prepričljiveje od besed govore ostanki razkošnih palač in vrtov zgornjih desettisočev na eni strani in brlogi revnih množic na drugi strani. V Indiji je samo vzdrževanje delhij-skega dvora zahtevalo ogromne gmotne in človeške žrtve. Mogotci so gradili sijajne palače ne glede na pogubno lakoto v različnih pokrajinah svoje države. Več kilometrov dolgo in prek deset metrov visoko obzidje delhijske Rdeče trdnjave skriva v osrčju ostaline ne-slutenega razkošja iz časov šaha Jahana. Iz rdečega gramoza grajeni kompleks stavb v mogulskem slogu so v XVII. stoletju ustvarili mojstri, zbrani z vseh koncev sveta. Jaha-novi gradbeniki so ustvarili tudi enega izmed sedmih čudes sveta, palačo Tadž Mahal v Agri. Vendar poznavalci zatrjujejo, da se noben izmed spomenikov, nastalih v času Jahangirove vladavine, ne more ko-. sati z Rdečo trdnjavo v Delhiju. S perzijskimi vrtovi obdane marmorne dvorane in nazobčani stolpiči pričajo o pravljičnem razkošju Tisoč in ene noči. V tem edinstvenem okolju smo si neki večer pod zvezdnim svodom ogledali znamenito predstavo »svetloba in zvoki«. Sprehod skozi zgodovinska dogajanja je presegel vsa pričakovanja. Po zaslugi dovršene tehnike so se v številnih dvoranah vse naokrog prižigale in ugašale luči v mavričnih barvah, medtem ko je nevidni govornik nizal dogodke, spremljane s svetlobnimi in zvočnimi učinki. Vsa predstava je bila izvedena tako naravno, da so nam po životu mrgoleli mravljinci; zdaj zaradi peketanja konj osvajalcev nekje za našimi hrbti, zdaj zaradi pretresljivega krika nemočnega ljudstva, pokončanega v strahotnih pokolih. Ob žuborenju nevidnih fon-tan smo si pričarali pred oči podobo potočkov, speljanih po marmornih žlebičih skozi rajske vrtove. Zvenket čaš in ženski smeh sta ponazarjala razkošne zabave veljakov ob bazenih v obliki lotosovega cveta, obda-nih s haremskimi krasoticami. Tako so se na edinstven način zvrstila pred nami dogajanja od časov Aleksandra Velikega v stoletjih pred našim štetjem, razširjevalcev verstev, mnogih kraljev in cesarjev, do kolonialnih osvajalcev ter Gandhija in Nehruia. (Se bo nadaljevalo) Anica Bizjak Osnovna šola Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto snažilke za nedoločen čas Prijave sprejema-svet osnovne šole Stane Žagar Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ne sneg, ne žlobudra in ne mraz vam ne bodo priAli do živega v Akornjih iz govejega boksa z visokimi poliuretan podplati. To je model JERA. V rjavi in črni barvi ter v velikostih od 36 do 41 se dobe v vseh prodajalnah PEKA. Cena: 430din — Foto: Janko Trobec Marta — Obleka ima zvončasta rokava do komolcev in večji izrez. Pod prsmi je prednji del rezan in vstavljen ozek pas. Obleka se zapenja ob strani z zadrgo. Končuje se zvončasto. Obzidje Rdeče trdnjave v Delhiju. Gospodinji vedno manjka krp pri kuhi, pomivanju, pospravljanju. Zelo pripravne posebne sintetične krpe FRESHtEa (uvoz iz Anglije) so dobili na Kokrinem oddelku drogerije v GLOBUSU. Lahko vzamete cel zavitek ali pa posamezne krpe. Cena: 13 in 1,30 din Ce se vam ob zimskih popoldnevih ravno ne da na sprehod v mrzel in meglen dan, pa sedite k dobremu staremu ročnemu delu, ki ga sodobna ženska spet zelo časti že zaradi tega, ker zelo umirjajoče vpliva na živce. No, in poleg tega učinka, je tu seveda že drugi — lep izdelek. Če ste si za zimo že omislili pleten topel pled, potem pomislite na ogrinjalo za poletne večere. Zelo primeren je pled z vezenino na svileni ali kaki drugi podlagi. Ob robu so dolge svilene Če ste drobnejfte postave, boste v ALMI-RINI prodajalni v Radovljici vedno lahko naAle zase moderno zvončasto krilo iz džersija. Barve: rjava, svetlo modra, bela, črna itd. Cena:150 din Alenka iz Kranja — Rada bi imela obleko za maturantski ples. Blago že imam in v pismu prilagam vzorec. Dolžina obleke naj bo do kolen. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 —— ■18 ■ 19 ■ I 22 ■ 23 24 ■ „ ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 ■35 ob 37 ■ 1 39 " ■ 42 ■ 44 45 '»o P 47 ■ 49 50 ■ 51 ■54 55 ■ 56 57 Do 59 60 61 62 63 roparska nba oSrec H^k^' f P°l]?el?ki ^inar v Južni Ameriki, 10. sladkovodna zamašek za zapiraSlke naIh"?'9 >°S' Ia 1?' OV'U'kJ' 8rbsko moSko ime- ,9- !««• 23. Špansko p&taniSče ob l"^8 kratica za Ljudski odbor. 21. čekani, cepinovi okli. Sarajevo, 26 nekdTnfi ianonS ^ ?B°rjU,P?d S,erro Nevado- 25 avtomobilska oznaka za japonski kraj ob vzhodni^ia^f Hn«fi • ,mladw ra,st'e' :J0 kar 8e oniesi. 32- Priklopitev, 35. ukvarja z orografijj 40 kr ' £ ? J8, ^ 3T?k v open ^oncavalla Gluma«, 38. zoropisec, kdor se Pritok Kolpe pri sS\. 43 me slovTT Ara'ske«a Je?era v Kazahski SSR, 42. refca na Hrvaškem. 47. »trdba nfs p z ia^,m 4P n T ^K PeVke, pj,pevk Sinove, 46 z"«k za kemično prvino natrij 52. turški vehkaS M ^Zi £ P"Skodba- P«sl^.ca ranitve, 51. kratica za Avtonomno pokrajino ki se ie re«U iz gor^e fe* it v 'f^V^^^r potap|ja' W) kovina- 61 trojanski junak v srednji Ital£.!eV^ Lne,de' 62' ™«°'javost. 63. staro industrijsko "Lestc stva, 3. HuikTnlriv TH*J?" T V,na' 2: zlati malik- zl' duh ali demon, poosebljenje boga-(argentl,m\ 6 zvU sl slam/Z/ J^ 4 Vrsta IKre na srefo' 5" znak za ^mično prvino srebro 8. nekdanja mariborska oiwn» P°Yezo^a".!e »nopov otepov, 7. tuja kratica za vzh^d-jugovzhod. Slovanov,11 Jffi neoE iJTltf ??dT 1 zaimek- kd»- "^i, 10. pi/ača starih Podoben ptič vSfoX ki p h S'' k ^ kal°' 13" pomota- nepravilnost, 16. pelikanu krioskopijo merienj?zmrz iSč^fa ie * T'1 18' naS "arodno-zabavni ansambel, 22. priprava za Panamskem kanalu v ?UHb£u ™ ,Tf Pft}? ? grSkJ m t,0,°8iJi- 27 membrana, kožica, Ž9. rt ob v bančni blagajn33 dru«0t?k pJ' Korzlki/ '^angleški izraz za sef, jeklen predal za kanape ,37' francosk kS^niU ^ h kraJ p^n,ka Simona Jenka- francoska beseda mlaka, & popolna zma5.orfarokn "adreahst> ,gakanje, krakanie, 41. izvir, vodnjak, filozof, antropPoloK in^tT Janko51 ntzahod" Bo.'yUe. severno od La Paza, 4H. slovensk nesreče, 55. ^meSke^ ^ mera,v Angliji n Severni Ameriki, 53. grška boginja za anf?leško vojaško poficiJa Mi1itary'Pohce"6'** ,UMk* Hl,8a" °Če' 59 A,ber« Jakopif' 60 kr«^a ^Se^PiUdl1^ d° četr£ka'xr10> januarja> na naslov: Glas, Kranj, 2 :40din, 3.?30d'in °Z Nagradna križ«nka. Nagrade: 1.: 50 din, Gozd v krajšem času ■ ameriška družba trdi, da so iznašli način, po katerem potrebuje arevje za rast veliko manj časa kot je sicer običajno. Tako na primer ni treba več čakati na jelko, da je godna za, poseko, 80 let, pač pa polovico manj. Pri sajenju uporabljajo le seme hitro rastočih dreves, ki jih sade v posebne sode napolnjene s posebej pripravljeno zemljo. Sadike potrebujejo za rast v tako pripravljeni zemlji do višine 20 do 25 cm le šest mesecev, v naravi pa kar celo leto. V znamenju Kohoutka Vsi, ki so zamudili priložnost in 28. decembra niso opazovali kometa Kohoutek, bodo prišli na svoj račun spet 6. ali 7. januarja, ko se bo znameniti komet spet približal naši Zemlji. Od nas bo oddaljen dobrih 11 milijonov kilometrov, letel pa bo s hitrostjo 400.000 kilometrov na uro. Če bo jasno, ga bo mogoče videti v večernih urah na jugozahodnem nebu. Seveda, če bo komet priletel tako kot napovedujejo znanstveniki. Če nam bo ta nebesna predstava 7. januarja ušla, bomo nanjo čakali spet celih 70.000 let. Če bo komet prestal močno toploto Sonca, kateri je zdaj poletel naproti, ga bomo torej med 5. in 10. januarjem lahko opazovali. Res, da ne bo svetel kot lAina kakor so napovedovali, svetal bo približno tako kot planeta Jupiter in Venera. Pomembno pa je vsekakor to, da lahko sedanji obisk kometa znanstveniki spremljajo s pomočjo posebnih naprav kot so avtomatske sonde v vesolju in pa prek skylaba, ki prav sedaj kroži okoli Zemlje. Nenavadna odeja Novost. prihaja iz Češkoslovaške tekstilne industrije. Nenavadna odeja, ki hladi ali pa greje po želji, je sestavljena iz steklenega prediva prevlečenega na eni strani z aluminijasto folijo. Če se pokrijemo tako, da je aluminijasta folija obrnjena navzdol, potem nas ta odeja greje, saj aluminijasta plast sprejme in zadrži okoli 90 odstotkov telesne temperature. Če pa kovinsko stran obrnemo navzgor, pa lahko prespimo noč tudi ob najbolj vroči temperaturi, ker folija odbija zunanje toplotne žarke. Nenavadna odeja, primerna za potnike in planince tehta le 55 g, zložena pa ne zavzema več prostora kot škatlica cigaret. Pomembni dogodki Agencija UPI je povabila novinarje vsega sveta, naj ocenijo po pomembnosti dogodke v preteklem letu. Za evropske novinarje je najpomembnejši dogodek preteklega leta arabski embargo na izvoz nafte, medtem ko pa so največ pisali o vojni na Bližnjem vzhodu. Severnoameriški novinarji pa so se odločili za dogodek na domačih tleh — za afero Watergate. Med ostalimi svetovnimi dogodki si slede po pomembnosti še sestanek Nixon-Brež-njev in pa dogodki v Čilu. Zdravje po telefonu V Stuttgartu so določili posebno telefonsko številko, na kateri se dobe nasveti za obolenja značilna za ta hladen letni čas. Če koga napade prehlad in premišljuje, kako ga omiliti, mu glas iz telefona svetuje priznana domača sredstva kot so izmenične tople in mrzle kopeli, jutranjo telovadbo pri odprtem oknu, sprehod in kopanje nog v topli in mrzli vodi. Priporočajo se papirnati robci in pa nealkoholne pijače in pa pozdravljanje brez stiska rok. Podgan toliko kot ljudi Podgana je sovražnik človekovega zdravja št. I, saj prenaša okoli 35 različnih bolezni, razen tega pa na leto uniči na milijone ton hrane. Podgane, ki žive v velikih skladiščih po svetu namreč požro ali ponesna-žijo okoli 33 milijonov ton žitaric. Če je na svetu prav toliko podgan kot ljudi, razen tega pa se še hitro razmnožujejo, potem je človek zaradi podgan res lahko v skrbeh. Tako so ugotavljali v Ženevi strokovnjaki iz 30 dežel, ki so se zbrali na povabilo svetovne zdravstvene organizacije. Težave pri uničevanju podgan pa so tudi v tem, da podgana kaj hitro postane imuna za nekatere strupe. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Nekako slovesno počutje prihaja vame, ko začenjam s temi zapisi o starosvetni Karantaniji — zibelki Slovenstva, o krajih in ljudeh, ki so Gorenjcem sosedje že več kot tisoč let — poznamo se pa kljub temu ničkaj dosti, čeprav je hkrati res, da nam je slovenska Koroška nadvse ljuba in draga. Kot daljna, pravljična deveta dežela ... Kar slišim ugovor: poznamo, poznamo Koroško, saj smo v teh letih tolikokrat potovali čez Ljubelj, Jezerski vrh in Korensko sedlo, z avtobusi ali pa s svojimi vozili. — To že drži, toda večina teh potovanj je bila usmerjena le v beljaške, celovške, velikovške in trgovine v drugih krajih, v nekatere restavracije ob cesti, morda tudi na germansko-kičasto Ostrovico, v nekatere božje-potne cerkve in še kam po vrhu. Toda v skromno slovensko koroško vas je zašel le malokdo, redki so našli kak globlji osebni stik z domačini, še manj se jih je seznanilo s trpko usodo naših rojakov. Skušal bom zato popeljati svoje zveste bralce — upam da jih smem tako imenovati — tjakaj, kamor ne seže turistični in avtobusni hrup — v nekatere slovenske koroške vasi, ki mi niso več tuje, prej domače. Ljube koroške vasi. Če jih spoznaš, če zveš za njihovo preteklost, če zveš, kako jim teče dandanašnji, če začutiš njihov življenjski utrip — potem se bo tudi tebi odprlo toplo koroško slovensko srce. Kar vnaprej povem, da bodo opisi krajev preprosti, ne učeni; saj bom le o mikavnih zanimivostih pisal, o starih zgodbah, značilnih za sosesko, o velmožeh, ki jih je kak koroški kraj rodil, in o njihovem deležu v slovenski kulturni zakladnici. Ob Kernja-ku in ob Treiberju (avtorju slovite pesmi N'mav čriez izaro) bom skušal kaj več povedati o koroški pesmi; ob Drabosnjaku, Andreašu in Lesič-jaku se bom razgovoril o koroškem bukovništvu; ob Gutsmanu, Ahaclu, Majarju, Jarniku, Einspielerju in Janežiču bo priložnost za pogovor o starejšem koroškem slovenskem slovstvu; ob obisku Gospe svete, Rožeka in Vratc bo na vrsti kramljanje o karantanski zgodovini. In še in še bo priložnosti za sproten razgovor o tem in onem. Seveda ne mislim svoje pripovedi o koroških krajih in ljudeh prekrivati s kakim pocukraniin pajčola-nom zlagane romantike. Vem, še predobro, da je koroški vsakdan bolj bridek kot vesel, bolj teman kot svetal. In da sem že dostikrat predlagal — naletel sem seve spet na gluho lozo! — naj bi naša ljudsko-prosvet-na društva gostovala po koroških vaseh s Cankarjevimi Hlapci ali pa s Pohujšanjem v dolini šentflorjan-ski — ne pa z veseloigrami iz avstro-ogrskih časov! Buditi moramo ljudi, ne pa jih uspavati s poceni zabavo! Vendar bom kljub temu, da želim pisati za današnji čas, moral po-kramljati tudi o lepoti nekdanjih dni, o naravnih čudesih, o legendi »mutca osojskega«, o razgledih z gora, o valovanju jezer pa tudi o »Dravci, ki ne šumi več . ..«, o Prešernovih poteh po Koroški, o pozno-keltski železarski naselbini na Šta-lenski gori, o odlomu Dobrača pred mnogimi stoletji pa tudi o nesrečnem plebiscitu in o partizanskih bojih na koroških tleh. Rad bi v teh zapisih pokazal tudi pot do spomenikov, postavljenih padlim v spomin. (Poti v trgovine in gostilne izletniki že sami najdejo!). Še nekaj me pekli, pa bi rad s temi zapisi stvari prav usmeril. V mislih imam krajevna imena. Le prečesto še govore: gremo v Villach, namesto da bi šli v Beljak. Dekleta pa govorila, da so bile v gospodinjski šoli v Maria Saal, ne pri Gospe sveti; je bilo menda bolj imenitno slišati? Neodpustljiv primerek grde nemarnosti glede nemških namesto slovenskih krajevnih imen hranim v svoji koroški mapi. V ilustrirani reviji Tovariš je pred leti izšel članek Koroška v borbi. V tem članku, ki bi moral biti že zaradi angažirane vsebine tudi jezikovno vzoren, kar mrgoli neodpustljivih spodrsljajev (da uporabim le najmilejši izraz). Tako preberemo: »... Prodrle so (partizanske skupine) večkrat čez Dravo in se pojavile v okolici Lundmanns-dorfa, Oberdorfla in St. Egydena.« Dalje: »... območje operacij je segalo do črte Sternberg—Werberg.« Dalje: »... Akcije so se vršile na področju Ettendorfa v predelu Ve-likovca nekako do črte Pustritz— Diex, na predelu Teinach—Grafen-stein in Satnitza, Ludmannsdorf— Kottmansdorf do Vrbskega jezera.« To so vendar slovenski kraji, ki so jim celo tujci obljubili slovenske krajevne napise (žal, le obljubili!) Pa ti brumni opisovalec bojev na slovenskem (!; ozemlju zataji lepa koroška krajevna imena! Kaj tudi urednik ni vedel, da je Ludmannsdorf naš Bilčovs, Oberdorfl — Zgornja vesca, St. Egyden — Šentilj, Eberndorf (ne Ettendorf!) — Dobrla vas, Diex naše slovite Djekše, Tai-nach (ne Teinach) — Tinje, Grafen-stein naš Grabštanj, Satniz — Gure, Kottmannsdorf — Kotmara vas itd. — Bridko dejstvo je prav to, da se rojaki onstran Karavank bore za svoja slovenska krajevna imena, mi jih pa s takimi izpadi res lepo podpiramo v tem boju! Torej, kdor ne ve, kako se koroški kraji imenujejo po slovensko, naj vendar vzame v roko Seznam slovenskih in nemških imen koroških krajev, Celovec 1963 — ali pa Avto-karto Slovenije, na kateri je kartograf Ivan Selan res vzorno poskrbel za slovenska poimenovanja koroških krajev. (Se bo nadaljevalo) IVO ZOR M AN 74 Draga moja Iza Nismo se videli, samo slišali smo se. Bili smo razdraženi naši glasovi so bih sikajoči in ostri in napadalni. Np :SO, ne2lara živ*l>. kadar jih lovci preženejo v brlog... vl!u 1 take- Živali se stiskajo zmeraj v temnejši kot, nas pa je vieKio k svetlobi, na piano, pa čeprav za korak bliže koncu. »l u se bomo res podušili,« je rekel Gašper. In Olga: »Morebiti bodo pa kmalu šli.« In Tinko: »Ko bi vsaj vedel, kaj iščejo.« I akrat se je Gašper odločil: »Ven moramo. Skozi parno.« „ k|> bi| izkopan pod sušilnico, je bil tesen. Po kolenih imoi morah vanj pa še smo se zadevali v strop. Dušilo me je in nrsn.T^ ?bč,utek' ,da Je rov zmeraj nižji, da me bo stisnilo čez odrinil 1 m.da ne bom m°SeJ ne naPreJ ne nazaj- Ko je Gašper belino pa me je zalila Pridušena, mlečna svetloba, sama Kam?Je nejasen obet in Pritajena grožnja hkrati. giin!«8 menoj!<< je šePnil Gašper. »Ne pretesno drug za dru- mar^n^a\0p?zi,i-. ^radi megle in zaradi grmičevja. In ne- zunai nh ' / °Mkeur J.f b,1la hiša tesno obkoljena in je stala parna hrbtom ^f- Najbrž n.lhče še P°mislil ni- da jim izmikamo za nrbtom ... da se jim sploh kdo izmika. steno v«oL8° ™ PrihaJali do ušes kakor skozi tanko leseno opravih ^anJ! .pasovi judi, ki se pripravljajo, da bi skrbno Z n hV! nJe del°,- bi Varno in zanesljivo ubijali. Da bi se k drevif, "e Ž1V- Eden se Je ločil od skuPi™ i" »topil ki se ^ihi1; ^č61 Vodo- • videti j« bilo skozi meglo senco, in za do vol i«a kaJtur z,a 'notnim steklom, in slišati je bilo curek kvanfa fcPfh olaJSa»ja- I" potlej smeh, ki ga je izzvala pregovarjanje P^klinjaftje in rezki ukazi in mrmrajoče hladno rPvV«nUvk7 je,trPela več»ost, ko sem čutil na tilniku ognju? pričakoval, da bo zdaj zdaj zagorela v uničujočem Trenutki pravim zato, ker se je Jelka pred menoj naglo umikala in ker sem čutil za hrbtom težko Tinkovo sapo, ki je priganjala. Hitreje! In večnost pravim zato, ker so mi misli preplavljale zavest kakor slap. Tisoč misli in tisoč spoznanj, vse so bile neusmiljeno jasne in vse so se ustavljale ob poslednjem vprašanju. Koliko časa še? Do kam? Nekaj podobnega sem že doživel. V Njivicah. Le da je prišlo v Njivicah vse iznenada. Smrt je bila tam hrupna, streli so se zdeli klepetavi in so sami sebe izdajali. Tu se je priplazila počasi, potuhnjeno je segala za menoj iti samo igrala se je, ko ni takoj zagrabila. Pot sem poznal, nič kolikokrat sem jo že prehodil, poznal sem skalo na kolotečini... šipkov grm ... leseno znamenje, ki je sililo iz megle .'.. sledil pa sem le Jelkini senci, ves čas sklonjen, ves čas pripravljen, da se v sili vržem po bregu ... če bom še utegnil. Hodili smo po ozki stezi, po razritem kolovozu, skrili smo se za obronek in prekoračili strmo senožet, se po slemenu vrnili in se ustavili med mladimi borovci, visoko nad Flekovo domačijo. Tu nas niso mogli več' doseči, sem tudi glasovi niso segli. Hladno je zavelo čez pobočje in me zmrazilo po hrbtu. Srajco sem imel premočeno. Tinko nas je pogledal in si oddahnil. »Vsi smo.« Vsi. Razen Flekovih. Flekovi so ostali spodaj, brez pomoči, prepuščeni dobri volji ali razdraženosti tistih, ki so jim vdrli v hišo, ki so bili tisto jutro gospodarji nad življenjem in smrtjo. Branili se bodo z zvitostjo, to je bilo vse, kar so imeli. Flek jim bo ponudil žganja in Flekova mama jim bo ponudila kruha. Žganje bodo popili, našli bi ga, tudi če bi ga Flek ne prinesel, kaj bo z gospodarjem, ki jih je gostil, bo pa do konca negotovo. Do zadnjega bosta ostala upanje in strah. »Dobro, da ničesar nismo pustili v hiši,« je rekel Tinko. Tudi mi, ki smo z vrha hriba strmeli v meglo pod seboj in zaman lovili glasove, ki so se dušili v njej, smo se do konca oklepali upanja in odganjali strah, prav do takrat, ko je megla pod nami žvepleno porumenela in so jo razklali ognjeni zublji. »Zažgali so,« je rekel Gašper. In Jelki je ušlo: »Moj bog!« Tako bi vzkliknila Flekova mama... saj nemara je ... če je imela čas za zdihovanje.^ ' „ Megla se je trgala, najprej nad Flekovino, potem pa jo je sonce odgrnilo z vsega pobočja. Iz Flekovega hleva so se dvigali svetli, gladki plameni, nad hišo, kjer se je sesulo ostrešje, pa je bruhnil pod nebo snop isker. Požigalei so odhajali. Razpotegnili so se v dolgo vrsto in kakor mravlje gomazeii po kolovozu proti Soteski. Ljudje, živina, težko naložen voz .. . Ne vem, zakaj sem v tistem trenutku pomislil prav na bučne pečke. Nikoli več ne bomo luščili bučnih pečka. Kmetije po robeh so se potuhnile. Nikjer ni bilo videti človeka, še živina se je pritajila v hlevih, pse pa so kmetje bržkone pozaprli, da bi z laježem ne klicali nesreče. S hriba smo se spustili, ko je tramovje Flekove domačije samo še tlelo, ko se je tudi dim že zdavnaj porazgubil in se je širil naokrog le še vonj po osmojenem. Zidovje je bilo ožgano, okna so se mi zdela kakor oslepljena, nad kmečko pečjo, ki je bila neusmiljeno razgaljena, pa se je dvigal dimnik kakor iztegnjen prst. Na jablani pod pogoriščem hleva je visel Flek. Mrtvo telo je bilo grozljivo razpotegnjeno, črno in ožgano kakor veje jablane. Najbližji sosed je bil Cegnar. Le ta bi nam lahko povedal kaj več ... in nam pomagal pri pokopu. Cegnarjeva hiša je molčala. Še oknice so bile zaprte in Gašper je moral nekajkrat udariti po vratih, da se je znotraj zganil šum. Duri so se odprle komaj za ped, Cegnarjev obraz v odprtini je bil upadel in bel, pod redkimi, žalostno povešenimi brki pa so mu zevnila brezzoba usta in nam vrgla eno samo besedo: »Bežite!« »Čemu?« ga je zavrnil Gašper. Cegnar je gledal kakor obsojenec. Drhtel je in lovil besede in nazadnje izdavil: »Saj ste morali... videti...« »So bili tu?« je vprašal Gašper. »Ne.« »Tudi mimo niso šli?« »Nobeden. Zjutraj sem jih slišal od Fleka ...« ». .. pa si se zavlekel v hišo kakor polž.« »Kaj naj kmet drugega, kakor da se umakne?« Roman je izdal Zavod Borec. ^ Delo je bilo letos nagrajeno |||i sW ^ s Kajuhovo nagrado in z na- grado vstaje slovenskega , , . ^ naroda. Sobota, 5. januarja 1974 11 Ko mi kaj žvenketa v žepu Nekateri pravijo, da je denar sveta vladar, dandanes pa postaja še vse to res. Standard današnjega človeka je tako visok, da nihče noče zaostajati za drugimi. Kadar imam kaj v žepu, takrat je prijetno. To ni vsak dan, od časa do Časa pa se zgodi, da poslušam žven-ket kovancev. Ta pesem je prijetna, vendar se mi zdi, da to ni najbolj pomembno v življenju. Drobiž skrbno zbiram, ko naberem za tisočak, mi ga očka zamenja, saj pride drobiž njemu še bolj prav. Tako se počasi nabirajo v moji denarnici tisočaki in tudi stari ata in teta mi včasih podarita kakšnega rdečega. Ko se odpravljam z mamo in očkom k nakupovanju, najprej preštejem denar, da vem, koliko premore moja denarnica. Rada imam lepe stvari, te pa so seveda drage. Pred leti smo se odpravili v Ljubljano, da bi za«me kupili smučarski pulover. V ljubljanski Nami je prodajalka prinesla na mizo veliko puloverjev. Vsakega posebej sem prijela, ga ogledovala in obračala. Ko sem vse pregledala, sem pogledala še na listke s ceno. Cene so bile zelo visoke, zato sem rekla prodajalki: »Najlepša hvala, ampak ti puloverji so zame predragi.« Prodajalka me je debelo pogledala, kaj si je mislila, ne vem. Vem le to, da je bilo mamici nerodno, zato me je oštela. Ne vem, kako bo takrat, ko bom služila denar s svojim delom. Ce bom tako skupuška, kot sem sedaj, še za kruh ne bom imela. Nekateri otroci pa uživajo v zapravljanju. Vsak dinar, ki ga' dobijo, takoj nesejo v trgovino in ga zapravijo. Zanje velja: »Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.« Polona Žgajnar, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Naše malo mesto v temi Večerilo se je. Vse bolj je postajalo temno in na nebu so se prižgale Prve zvezde, podobne svetlim pikam, o razsvetljenem mestu so drug za drugim vozili avtomobili in izginjali za ovinkom. Ljudje, ki so prišli še zadnji trenutek v trgovine, so hodili sem ter tja, zakaj zadnji hip je bil, da so še nakupili, kar so hoteli. Ura v bližnji »cerkvi je že čez pet minut odbila sedem. V trgovinah so ugašale luči, gorele so le še v izložbah in svetloba se je odbijala od njih po vsem mestu. Polna luna je obsevala pokrajino^ ki je bila pokrita s tanko prevleko snežne odeje. Naenkrat pa je postalo vse temno! Ljudje, ki so še hiteli po mestu, so za hip obstali kakor okameneli. V vseh mestnih hišah, v izložbah so ugasnile luči. Iz gostiln so prišli ljudje, nekateri med njimi že precej pijani. S svojim vpitjem so še nekaj časa zbujali pozornost na mestnih ulicah, počasi pa so vsi izginjali nekam daleč, kdo ve kam. Mesto je utihnilo. Naseldnji dan sem poslušala radio in slišala, da bo še nekaj dni primanjkovalo električne energije, dokler ne bodo popravili termoelektrarne v Trbovljah. Tjaša Ankele, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Z babico se rada pogovarjam Moja babica je že zelo stara. Je srednje postave, po obrazu pa se ji prepletajo brazde in gube. Nos ima spodvihan. Pod čelom ima modre oči, iz katerih žari babičina ljubezen do otrok. Kadar ji pogledam v oči, v tiste tople oči, ki žarijo kakor spomladansko sonce, je v njih zapisano vse trpljenje, saj je preživela obe svetovni vojni, imela sedem otrok, mož pa je bil zaprt v Nemčiji. Z babico včasih sediva ob peči in gledava skozi okno v gore in planine. Včasih vzdihne mehko in prisrčno: »Oh, kako lepo je bilo, ko smo hodili po planinah in uživali tisti čisti gorski zrak, zdaj pa smo že ostareli, čepimo ob peči in čakamo na smrt.« Dedek jo tolaži, da so zdaj lepi časi, da zdaj ni vojne in imata svoje vnuke, da jima delajo družbo. Zgodba o dečku Poletni dan se je leno vzdigoval. , Ko sem stopila na prag, me je pozdravilo sončno jutro. Stopala sem po kamniti poti proti parku. Tedaj sem zagledala na klopi nemega dečka. Njegovo skrčeno telo je ležalo na zeleni klopi. Izpod zamazane, prekratke srajčke, so mu štrlele zakrpane hlačnice. Z bosimi nogami je ril po parku. Z majhne glave, pokrite s sršečimi lasmi, je gledalo v svet dvoje velikih, modrih oči. Njegova zunanjost, njegov pogled, sta mi segla do dna srca. Zahotelo se mi je pogovora z njim, ga potolažiti. Usedla sem se poleg njega. Vprašala sem ga, kaj počne, tukaj, na klopi. Začudeno me je pogledal, kot da je začuden, da mu izkazujem pozornost. Nenadoma je začel pripovedovati. Tako sem zvedela, da je doma nekaj ulic stran, da je zbežal od doma, ker je oče pijanec, ki ga pretepa, matere pa nima. Začudeno sem ga ogledovala njegove jasne, poštene oči, ki so videle že mnogo hudega. Nisem verjela, da živijo na svetu tako revni otroci. Pri nas doma je drugače. Oče ne pije, velikokrat me pelje na sprehod, kadar sem bolna, pa skrbi zame. In nekaj imam, kar deček poleg mene nima: to je topla materina beseda in roka. Tudi deček je strmel vame. Njegov odkriti obraz je občudoval mojo obleko in s poželenjem strmel v rdeče jabolko v moji roki. Dala sem mu ga in opazila sem, da se mu je v očeh prižgala iskra. Odšla sem naprej. Spomin rii*. dečka iz parka pa je ostal nekje globoko v meni — v mojem srcu. Milena Fornazarič, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kadar babica pripoveduje, je njen glas tih, govori počasi, stavek za stavkom, njene oči pa gledajo nekam v stran. Včasih pravi, da je z eno nogo že na drugem svetu; kar pomeni, da bo kmalu umrla. Jaz pa jo imam rada in ji želim, da bi živela še mnogo let. Ce bi je ne imela, bi bila naša hiša preveč prazna. Jana Lunar, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Zima Snežec pada na zemljo, vsepovsod je že belo. Mi pa hitro po sani in po hribu hi-hi-hi! V prste zebsti nas začne, kepati začnemo se. Kepa tukaj — kepa tam, mrazek nič ne more nam. Sonce kmalu bo zašlo, skrilo se bo za goro. Hitro, hitro vsi domov pod naš topli lepi krov. Ema Žagar, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Škof j a Loka, novinarski krožek s šolskih klopi Zimsko veselje Prišlo je lepo jutro. Sonce je veselo pogledalo izza oblakov in se nasmehnilo otrokom, ki so se že sankali na včeraj zapadlem snegu. S klanca se je čul vik in krik. Tedaj pa je nenadoma vse utihnilo in skozi okno sem opazil, da si je neki deček zlomil nogo. Okrog njega se je nabrala vsa druščina s sankališča in pomagala ponesrečencu. Šele tedaj sem opazil, kako pisano so otroci oblečeni. Nekateri so imeli vetrovke, drugi puloverje, nekateri pa so se gnetli v gneči tudi v plaščih. Modra barva je prehajala v rdečo, rdeča v črno in to prelivanje barv sem opazoval toliko časa, da je na hrib prišel neki starejši človek in odpeljal dečka z zlomljeno nogo. Pisana druščina se je zopet razlila po klancu. Otrokom ni bilo važno, ali so bili lepo oblečeni; samo da so imeli sanke. Ko se je začelo mračiti; je trušč s klanca izginil. Otroci so se vsi utrujeni vrnili domov. Ravno ob tem času je iz trgovine prišla sosedova babica. Revica je darila, ki jih je namenila otrokom za dedka Mraza, stresla. Iz hiše je pritekel njen vnuk in je pobral darila ter jih pospravil nazaj v mrežo, med tem pa še malo poškilil po njih. Na nebu so se^ zopet zbrali oblaki in iz njih je začelo snežiti Še sedaj pada, pada, pada ... Drago Perko, 6. c r.osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Zima, zakaj si prišla Zima, zakaj si že prišla ? Jaz rada bi še rož'ce plela. Zima, zakaj si že prišla ? Jaz rada bi še pesmi pela. A zdaj, ko je zapadel sneg, pokopal je vse moje rožice. Zdaj, ko je zapadel sneg, pozabila sem na pesmice. Dolgčas preganjam v sobi in gledam v sivo meglo, dolgčas preganjam v sobi in čakam, da pomlad prišla bo. Ko bom jo dočakala, razvedrila bom srce, ko bom jo dočakala, spet bom pela pesmice. A zdaj je pusta zima, pomlad le sanje so. Oh, ta pusta zima z burjo, snegom in meglo! Majda Klemenčič, 8. a r. osn. Š6le Ivana Tavčarja, Gorenja vas Fikreta Čizmič — 4. r. Posebne osnovne šole Jesenice 12 ItSi Sobota, 5. januarja 1974 SLOVENIJAŠPORT Prodajalna Jesenice je pripravila za zimsko sezono za športe na snegu in ledu teliko izbiro smuči, smučarskih vezi, palic, očal, čelad, rokavic in konfekcije. Prodaja tudi na šestmesečni kredit Obiščite nas Konkurenčne cene, solidna postrežba Tehnični biro Jesenice razpisuje prosto delovno mesto direktorja Potrebna izobrazba: dipl. strojni inženir ali dipl. ekonomist z 10-letno prakso oziroma 5-letno prakso na vodilnjh delovnih mestih. Delovno mesto zahteva usposobljenost za vodenje ljudi, organizacijo dela in znanje enega tujega jezika. Nastop službe po dogovoru — najkasneje 1. maja 1974. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in praksi vložite do 15. februarja 1974 komisiji za sprejem in odpust delavcev TBJ. O izidu razpisa boste obveščeni do 20. februarja 1974. Temeljna telesnokulturna skupnost Kranj razpisuje prosta delovna mesta: 1. vodje DE vzdrževanja športnih objektov 2. 3 strokovnih delavcev 3. računovodje 4. blagajnika — administratorja 5. administratorja ^Pogoji: pod 1.: višja ali srednja strokovna izobrazba s 5 oz. z 8 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju telesne kulture in sposobnost samostojnega opravljanja dela; Delovna mesta so: a) za področje rekreacije b) za področje šolskih športnih društev v c) za področje tekmovalnega športa pod 3.: višja ali srednja strokovna izobrazba s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki in sposobnost samostojnega opravljanja finančnih poslov; • pod 4.: srednja ali dveletna administrativna šola ter 2 leti delovnih izkušenj; pod 5.: nepopolna srednja šola in obvezno znanje strojepisja Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Pismene prijave z dokazili in s kratkim opisom' dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Temeljno telesnokulturno skupnost Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Kulturni atelje Slovenije obvešča ljubitelje knjige, da lahko nar oče sledeče knjižne novosti: 1. Jože Košir: Plesalca Poema. Oprema France Berčič. Cena 15 din. 2. M. Hafner: Zlata pravila življenja zbirka izrekov Oprema Berko, cena 30 din. 3. Miro Gurman, Svetlana Tratnikova, Jože Košir: Pesmi skupinska zbirka pesmi Oprema France Berčič. Naročila sprejema Kulturni atelje Slovenije, P. P. 179, Ljubljana. i I radio lm m »Gorenjski tisk«, Kranj, W,ca MoSe PKadeja 1. Sta^k: Cp žS>„enJ8^ Tf ^anj. tisk: Zdru- sss, i^iS^ rol°fniiki, °ddei;k 21-194 -'na. ro6n„a: letna 60 din, polletna ril ' fxena za 1 "evilko 70 par. "proSčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Srečanje s sodobno poljsko glasbo Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po poŠti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Poročila poslufiajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 i » in ? «?°P°ldne) 11- 12. 13. 14. 16. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in ? ob nedeljah pa ob 6 lirf n V M2' 13> 14- 15> 17■ 19-30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 5. januarja 4.30 Dobro Jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 k'0^^ 'ednik' 935 Studio za najdene skladbe, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni Pf^V1600 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, i MU Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 uobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lah-Ko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta PrivAka, 20.00 Spoznavajmo svet in do-^l"?'21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe. U M Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9-00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Udrasli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli zabavne glasbe, 14.35 Glasbeni variete, 10.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.CK) Pet 2H?"1 humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom Ljubljana, 16.40 Rezervirano za mlade, c: f ,0eL'n mi' 1750S Pevko Joži Jožico ovete, 18.(K) Oddaja progresivne glasbe, 18.40 "evija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Jules Massnet: Manon 22.15 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije nedelja, 6. januarja Oh^i r° ^!,tro• 8 07 Radijska igra za otroke: Obtoženi volk, 8.37 Skladbe za mladino, 9.05 Se ?MVn,K?\-ovariSi' 1005 Srečanje v studiu 14, l i Kn n P°8,ušalci čestitajo in pozdravljajo, . Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna 14.30 Melodije z velikimi zabavnimi ?7fls 'm i5;05 Nedeljsko športno popoldne, w.U5 Nedeljska reportaža, 17.25 Popularne °R*rn.e melodije, 18.00 Radijska igra - I. Hur-nut. Molji, 18.40 Zvočne kaskade, 19.00 Lahko noc, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse ^rugi program mi, 23 nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni H ® jK' 935 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opol- 1320 Listi iz ažurna lahke Neddja - Tretji program , 5 Nedeljska večerna reportaža, 19.15 ipamo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poe- PONEDELJEK, 7. JANUARJA SnDfi°vb.?J"tri°- 810 Glasbena matineja, 9.05 lahke ET,V0Jiw Zg0d^' 920 Pi8«"« Paleta nami Hnmo ■ 5 Za VsakoBar nekaj, 11.15 Z «3 u iT ',"230T' 12-10,.Majhni ansambli v tu »mi niK i • ■ Kmetijski nasveti, 12.40 S vam i4 in alm\ g0,dbami> ,3-30 Priporočajo Sušalr /fm.aterSkl zbori Pojo- 14 30 Naši Sovsk vt,taj0 m Popravljajo, 15.40 P. I. violončelo inVan,aC1Je na rokokoj^ko temo za r v A"duru, op. 33, 16.00 željKnlh.f iModf0za vas- 1710 Koncert po s2{? • a v' 1815 Lahka glasba sloven-noč 1845 Interna 469* 10.00 Lahko Kt a/p1^'",1'16 z ansamblom Pavla Bizpfnvl Predstavljamo vam nov posnetek • S0 n^re Carmen' 2215 Za ljubitelje se vrstijo L,terarni nokturno, 23.15 Popevke {Jjtfi Program govori ZVok?v- 14 00 Nenavadni po- Pod telegrami, 14.35 Glasbeni rev i i«™3! godlje iz filmov in glasbenih eopiVk« ifi^A'1 d"" m.2zaik- 16 05 Slovenske Pota nos 40 Rezervirano za mlade, 17.40 Atiia £ ega f^Podarstva, 17.50 Z ansamblom nim n^ f8' Izložba hitov, 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Sg1 program ' Siegfri^ nb°.rovsJke zakladnice. 19.30 Kitarist Dvl'd Rehrend, 19.55 Literarni večer, 20.35 Večeri Za .na klasicistična mojstra, 21.15 fcfi. ^tsSS^SSST M"»" TOREK, 8. JANUARJA RadiS*? i)Utr0, 810 Glasbena matineja, 9.05 H nnt 'm^^0 stopnjo, 9.35 Slovenski 1015 & 8k'adbe, Jugoslovanskih avtorjev, 11 IS Žm{ot}l(™ Plesi na koncertnem odru, barve oŠ' drogram 19.05 Radijska igra — R Pinget: Noč, 19.30 Pavel Šivic: Sosrednja za recitatorja in orkester, 20.00 Plesi Bele Bartoka, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 5. januarja amer. barv. CS film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI ob 15.15, 17.30 in 19.45, premiera amer. barv. CS filma ŽRTVOVANI ob 22. uri 6. januarja amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 10. uri, amer. barv. CS film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI ob 14.15, 16,30 in 18.45, premiera angl. barv. filma RDECl BARON ob 21. uri 7. januarja amer. barv. CS film ŽRTVOVANI ob 16., 18. in 20 uri 8. januarja amer. barv. CS film ŽRTVOVANI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 5. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 10. uri, amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 16. in 18. uri, ital. barv. film ROMEO IN JULIJA ob 20. uri 6. januarja amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 14. uri, franc. barv. film SEX SHOP (ni primeren za mladino) ob 16. in 18. uri, premiera ital.-špan. barv. filma KROGLA ZA SPOMIN ob 20. uri 7. januarja ital.-špan. barv. film KROGLA ZA SPOMIN ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI ob 20. uri 8. januarja ital.-špan. barv. film KROGLA ZA SPOMIN ob 16., 18. in 20. uri Tržič 5. januarja ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 16., 18. in 20 uri 6. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 15., 17. in 19. uri 7. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 18. in 20. uri 8. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. januarja slov. barv. film RDEČE KLASJE (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI NAJINI OTROCI ob 15. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE (ni primeren za mladino) ob 17. in 19. uri 7. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 18. in 20. uri 8. januarja amer.-ital. barv. film PREKLETI OBRAČUN ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 5. januarja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 18. uri, franc. barv. film BEG SKOZI PUSCA VO ob 20. uri 6. januarja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 18. in 20. uri 8. januarja jug. barv. CS film SUTJESKA ob 20. uri Železniki OBZORJE 5. januarja amer. barv. film ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 20. uri 6. januarja franc. barv. film BEG SKOZI PUŠČAVO ob 17. in 20. i uri Radovljica 5. а. januarja franc. barv. film VESELI REKRUT ob 18. uri, franc. barv. film ZABLODA ob 20. uri б. januarja angl. barv. film JAMES BOND - DIAMANTI SO VEČNI ob 16. uri, jug. barv. CS film SUTJESKA ob 18. uri, amer. barv. film GROF 40RGA VAMPIR OB 20. uri 7. januarja amer. barv. film ROLLINGSTO-NESI ob 20. uri 8. januarja amer. barv. film JEREMIJA JONSON ob 20. uri Jesenice RADIO 5. in 6. januarja amer. barv. film JOE KID 7. in 8. januarja franc. barv. film PODLEŽ Jesenice PLAVŽ 5. in 6. januarja franc. barv. film PODLEŽ 7. in 8. januarja amer. barv. film JOE KID Kranjska gora 5. januarja amer. barv. film CRNA KARAVANA 6. januarja jug. barv. film VOLK SAMOTAR Javornik DELAVSKI DOM 5. januarja nem. barv. film KLIC CRNIH VOLKOV 6. januarja amer. barv. film CRNA KARAVANA, amer. barv. film AMERIKA-NEC V EVROPI sobota, S. januarja 12.25 Bischofshofen: Smučarski skoki — barvni prenos (EVR), 16.25 Košarka Lokomotiva : Jugoplastika — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Proslava 30-letnice pohoda 14. ■divizije (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3 X 7 - kviz, 21.35 Pravnuki — Obletnica 3. januarja 1973 je ugasnilo življenje našega ljubega moža, očeta, starega ata, zeta, tasta, sina, brata in strica Jožeta Gorjanca Ob bolečinah gre za nami čas, a ran, ki so vklesane v naših srcih ne more zaceliti. Vsem, ki obiščete njegov prerani grob in ste v mislih včasih z njim, iskrena hvala. Žena Marija, sin Miloš, hčerka Mojca z družino. Zg. Bitnje, 3. januarja 1973 barvni risani film, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana) nedelja, 6. januarja 9.25 Poročila, 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.05 Otroška matineja: Pravnuki, Veseli tobogan, 15.55 Ptujski festival narodno zabavne glasbe, 16.20 Za konec tedna, 16.40 »Imeli smo ljudi« — prireditev ob 30-letnici pohoda 14. divizije na Štajersko, 17.50 Poročila, 17.55 Crni biseri — jugoslovanski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik 20.35 Kleist: Razbiti vrč, 21.35 Vietnam — barvna oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (JRT), 22.40 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ponedeljek, 7. januarja 9.00. TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gregec reši partizansko tiskarno — lutkovna serija Kurir Gregec, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 T. Partljič: Mama umrla — stop — barvna TV drama, 21.32 Kulturne diagonale, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) torek, 8. januarja 9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 E. Peroci: Rožni pogovori — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Pevski zbori iz Divače — barvna oddaja, 19.00 Šolska TV: Nova matematika, 19.15 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o mladinskem tisku, 21.27 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nanizanka, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana) sreda, 9. januarja 9.00 TV v šoli (RTV Beograd), 16.30 Nogomet Milan : Ajax — posnetek iz Milana, 18.00 Obzornik, 18.15 Zaklad ob reki — serijski film, 18.45 Na sedmi.stezi, 19.20 Delavska TV tribuna, 19.50 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Anatomija ljubezni — poljski barvni film, 22.12 TV dnevnik (RTV Ljubljana) Četrtek, 10. januarja 9.00TV v šoli ,17.30 Šolska TV: Nova matemat. 17.40 Iz slovenske književnosti — Vilhar: Jamska Ivanka — 2. del, 18.05 Obzornik, 18.20 Shane — serijski barvni film, 19.15 Naš ekran, 19.45* Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in ta teden na TV kako na oddih, 20.40 I. S. Turgenjev: Očetje in sinovi — barvna TV nadaljevanka, 21.30 Četrtkovi razgledi, 22.00 Nokturno: Le vkup, le vkup ubogagmajna — barvna oddaja, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) r Nedelja, 6. januarja, ob 17.55: CRNI BISERI — domači film; režiser Toma Janić, v gl. vlogah: Se-verin Bijelić, Mihajlo Viktorović, Milan Ajvaz; Crni biseri so mladi prestopniki v vzgojnovarstvenem zavodu. Nepravilno ravnanje z njimi izzove njihovo kljubo-valnost in nerede. Sele novi upravnik jih razume in poskuša doseči njihovo zaupanje. Prizadevanje se mu obrestuje, saj ugotovi, da ie med njimi več dobrih fantov, ki potrebujejo le dobro besedo in spodbudo za normalno življenje. Sreda, 9. januarja, ob 20.35: ANATOMIJA LJUBEZNI — poljski barvni film; režiser Roman Za-luski, v gl. vlogah Barbara Bryiska in Jan Nowicki; Film predstavlja razmerje še mlade vdove — slikarke in arhitekta. Vdova v zakonu ni bila srečna, mož, sicer znan strokovnjak, se je ves čas posvečal delu, ženo pa zanemarjal. V srečanju z arhitektom je šele odkrila ljubezen. V tej anatom yi ljubezni je režiser z diskretnim filmskim izrazom spremljal dušev-nosti junakov, ki se je vse bolj spreminjala. Slikarka, sprva krhka, negotova, je postala ob spoznanju ljubezni prava ženska: Obraten proces je doživljal arhitekt. Samozavesten, trden moški, je ob strastni, poželjivi ženski, vse bolj neodločen. Petek, 11. januarja, ob 20.40: DOLINA NASILJA — ameriški film; režiser Rudolph Matč, v gl. vlogah: Glenn Ford, Barbara Stan-wyck, Edward G. Robinson; John Parrish se bori proti veleposestniku Wilkisonu in njegovi ženi Marthi ter bratu Colenu, s katerim Martha vara moža. Da bi neovirano živela s svojim ljubimcem in da oi se polastila posestva, Martha v požaru noče pomagati možu, ki je brez noge. On pa se vseeno reši. Martho pri poskusu bega ubije bivše Colenovo dekle, Parrish pa obračuna s Colenom. VVilkisonu ostane edina tolažba hči, ki se poroči s Par-rishom. To je eden boljših westernov, v katerem sd.glavna gibala človeške strasti. Ob filmu velja posebej poudariti lik Marthef,ki ga je oblikovala Barbara Stanwyck, igralka, ki ji zelo »ležijo« podobne vloge brezobzirnih »usodnih« žensk. 0 petek, 11. januarja 9.00 TV v šoli 17.55 Veseli tobogan, 18.20 Obzornik, 18.35"Tuja folklora, 19.00 Marksizem, 19.25 TV kažipot, 19.45 Risanka, 20.00 - TV dnevnik, 20.25 Tema tedna, 20.40 Dolina nasilja - ameriški film, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) Užaljeni medvedek Za novoletno jelko je amatersko gledališče Tone Cufar na Jesenicah pripravilo otroško igrico Užaljeni medvedek. Predstavo si je v več ponovitvah ogledalo veliko šolskih in predšolskih otrok. V rgrici so nastopali mladi igralci jeseniškega odra, ki so se izkazali že v nekaterih drugih pravljičnih uprizoritvah. Vsebina igrice je bila primerna tudi za predšolske otroke, zato je bil tudi obisk zelo dober. D. S. Planinsko predavanje V novem koledarskem letu bomo nadaljevali planinska predavanja v Kranju, ki smo jih začeli decembra. Prvo predavanje, ki ga je imel profesor Ciril Hubad, je bilo potopisno. Prikazal nam je lepote, ki jih je ujelo njegovo oko na Koroškem in v Benečiji. V torek, 8. januarja, ob 19. uri pa nas bo popeljal znani alpinist Stane Belak v previsne stene domačih in tujih gora. Videli bomo nevarnosti pri premagovanju skalnih navpičnic, ki zahtevajo skrajne fizične in duševne napore, hkrati pa tudi užitke in zadoščenja po osvojitvi gorskih velikanov. Predavanje bo v dvorani občinske skupščine. R. Z. Obvestilo Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo tudi letos prodajala od 22. januarja dalje enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. KZ Naklo valilnica Komunalni servis Kranj maloprodaja Ručigajeva 5, Primskovo ima na zalogi pocinkane smetnjake Stranke jih lahko kupijo vsak dan od 7. do 12. ure, razen v soboto in nedeljo. Vse kmetovalce, ki že imajo in tiste, ki nameravajo kupiti ventilatorje za sušenje sena vabimo na predavanje, ki bo v nedeljo, dne 6. januarja 1974 ob 8.30 uri na upravi zadruge v Stra-žišču. Predaval bo dipl. inž. Vito-mir Gros Vabi KZ Sloga Kranj Žalna komemoracija V gramozni jami v Medvodah je bila v nedeljo, 30. decembra ob 16.30 žalna komemoracija v spomin na 25 talcev, katere so Nemci ustrelili na Silvestrovo leta 1943.' V programu so sodelovali KUD Oton Zupančič iz Sore, godba na pihala Ddnit, recitatorji domačega KUD in vojaki iz vojašnice Borisa Kidriča iz Ljubljane. * -fr Obletnica Leto dni je, odkar nas je za vedno zapustil Peter Oman puškarski mojster v pokoju Vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, ga ohranili v lepem spominu in ki kdaj obiščete njegov zadnji dom, iskrena hvala. Neutolažljiva žena Albina, hčerka Darka in sinovi Peter, Miloš in Drago z družinami. Zg. Bitnje, 3. januarja 1974 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam KRAVO za zakol. Poren-ta, Breg ob Savi 3 1 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 66 2 Prodam PRAŠIČA za zakol in traktorski KULTIVATOR. Zg. Bitnje 18 3 Prodam KRAVO s teletom. Voglje št. 56 4 Prodam PRAŠIĆA, 200 kg težkega, za zakol. Dvorje 31 5 Prodam dobro ohranjeno spalnico po ugodni ceni. Informacije na tel. 21-036 6 Prodam KRAVO za zakol ali zamenjam za plemensko. Virmaše 48, Škofja Loka 7 Prodam večjo količino REPE. Go-dešič 34, Škofja Loka 8 Prodam SVINJO za zakol, 260 kg težko. Zeleznik Rudi, Breznica 15, Škofja Loka 9 Prodam 3 tedne staro TELICO — rodovniško. Berdajs, Dvorska vas 18, Begunje 10 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, in TELICO, 3 mesece brejo, ter (gaš-per) kraljico peči. Rupa 25, Kranj 11 Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Posavec 17, Podnart 12 Prodam PRAŠIČA za zakol. Ore-hovlje 13 13 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK na plin in elektriko in ŠTEDILNIK KUPERSBUSCH. Škofic Janez, Pi-panova 30, Šenčur. Tel. 41-053 14 Prodam KRAVO za zakol, celo ali polovico. Škofjeloška 22, Kranj 15 Prodam KRAVO za zakol. Pod-brezje 61 16 Prodam več PRAŠIČEV za zakol, Gorenjesavska 19, Kranj 17 ^rodam 120 kg težkega PRAŠIĆA za zakol. Osterman Franc, Luže 34, Šenčur 18 Prodam PESO. Britof 315, Kranj 19 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 32 20 Prodam KANARČKE in PAPIGE. Ručigajeva 2 21 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 53 22 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega. Srednje Bitnje 19 23 Prodam ZELJE v glavah in GAJ-BICE. Praše 1 24 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 12, Preddvor 25 Prodam PRAŠIČA za zakol. Na-sovče 15, Komenda 26 Prodam 150 kg težkega PRAŠIĆA za zakol. Olševek 48 27 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šink Ana, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 28 Prodam BIKCA, 330 kg — simen-talca. Breg 8, Preddvor 29 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Bašelj 16. Preddvor 30 Prodam dobro ohranjen KAVČ, tri FOTELJE z MIZICO in knjižno OMARO. Cena zelo ugodna. Kura-tova 16, Kokrica 31 Prodam KRAVO s telesom. Sp. Gorje 73 32 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 27 33 Prodam skoraj nov plinski KUHALNIK z jeklenko. Luznarjeva 5, Kranj 34 Prodam HLADILNIK z garancijo. Dolenc, Voglje 94 35 KRAVO po prvem teletu in drobni KROMPIR prodam. Pevno 3, Škofja Loka 36 Prodam drobni KROMPIR. Partizanska 15, Šenčur 37 Prodam dve PEČI na olje, električni ŠTEDILNIK in SMUČI ATTACHE. Peternelj, Podbrezje 81 38 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 4. januarja od 19. ure zvečer do 14. januarja do 7. ure zjutraj bo dežurni zdravnik iz Škofje Loke za celo Poljansko dolino; telefon 60-440. Prodam PRAŠIČA za zakol. Spodnja Bela 1, Preddvor 92 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Zabije 1, Golnik 61 Električni ŠTEDILNIK, skoraj nov, in plinski REŠO na tri plošče, poceni prodam. Ogled v nedeljo od 10. do 15. ure. Vrba 21 62 Prodam lepega nemškega OVČARJA, starega 11 mesecev, dober čuvaj. Hotavlje 30, Poljane 63 Prodam KRAVO, križano* simen-talko, tretjič visoko brejo. Radovljica, Šercerjeva 24 64 Prodam KRAVO s teletom. Dor-farje 21, Žabnica 65 Prodam PRAŠIČA. Jama 4 66 Prodam GUMI VOZ in KRAVO, ki bo v kratkem telila. Zalog 8, Cerklje 67 Prodam SMUČI (180), palice in čevlje (39). Špehar, Grmičeva 2, Čirče 68 Prodam brejo KRAVO. Mlaka 1, Komenda 69 Prodam otroške »PANCARJE« št. 35. Britof 289, Kranj 70 Prodam OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 71 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Breg ob Savi 11 72 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 34 73 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Voglje 85 74 Prodam STIKALNO URO za dvotarifni števec in TV Rudi Čaje-vec. Naslov v oglasnem oddelku 75 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vele-sovo 14, Cerklje 76 Prodam SVINJO, 15 tednov brejo. Šmartno 7, Cerklje 77 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri od 170 do 200 kg. Anžič, Grad 18, Cerklje 78 Ugodno prodam 4 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Grilc, Ambrož pod Krvavcem 3, Cerklje 79 Prodam dva PRAŠIČA po 30 kg težka, plemensko TELICO in električno KITARO na ojačevalec. Na-sovče 27, Komenda • 80 Prodam 2 PRAŠIČKA, 35—40 kg težka. Zg. Brnik 6, Cerklje 81 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Olševek 32, Preddvor 82 kupim Kupim SLUŠNI APARAT. Ko-govšek Franc, C. na Brdo 42 43 Kupim CENTRIFUGO in DESKE 25 mm. Srebrnjak Peter, Hrast je 191 44 vozila Prodam STROJ, MENJALNIK in razno od ZASTAVE 750. Pavlič, Kidričeva 26, Kranj 7418 PONY avtomatic galeb ali MOPED kupim, lahko karamboliran. Bešter, Selo 10, Žirovnica 7476 Prodam po ugodni ceni skoraj novo ZASTAVO 750. Voglje 38, Šenčur 39 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, v voznem stanju ali po delih. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Partizanska pot 11, Kokrica, Kranj 40 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Podpeskar, Dovžanova pot 5, Kokrica 41 Prodam tovorni avto TAM 4500, registriran. Dražgoše 56, Železniki 42 Prodam rahlo karamboliranega SPAČKA, letnik 1967. Kern, Pra-protna polica 28 83 ŽIGULI - FIAT 124, letnik 1971, prevoženih 26.000 km, dodatno opremljen, zamenjam za manjšega z doplačilom ali prodam za 4 milijone. Mira, Titov trg 24 84 Prodam FIAT 1300, letnik 1972. Kavčič, Škofjeloška 9, Kranj 85 Prodam ZASTAVA 750, letnik 1971, za 16.500 din. Žagar, Betono-va 16, Kokrica 86 Prodam FIAT 600 D. Ugodni nakup za mehanike. Zg. Brnik 6, Cerklje 87 zaposlitve Sprejmem kakršnokoli serijsko DELO NA DOM. Tel. 064-42-123 45 Iščem začasno zaposlitev ^v GOSTINSKI KUHINJI. Informacije: Turistično društvo, Škofja Loka 46 Pošteno dekle dobi za pomoč v GOSPODINJSTVU lepo ogrevano sobo v centru mesta. Vprašati tel. 23-350 47 V VARSTVO vzamem otroka na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku. 48 Sobo in hrano nudim mlajši upokojenki v zameno, da bi v popoldanskem času v moji odsotnosti pazila na 8-letno punčko. Zglasite se dopoldan na naslov: Anica Vizjak, Ljubljanska 11, Bled 49 Iščem mlajšo upokojenko za VARSTVO od 1. marca 1974 dalje. Možnost stanovanja in prehrane. Prusnik Jože, Britof 21, Kranj 50 stanovanja Oddam opremljeno, centralno o-grevano sobo samski osebi. Ponudbe pod »Središče Kranja« 51 STANOVANJE dam trem dekletom (delavkam). Ponudbe pošljite pod »Okolica Kranja« 52 Vzamem dekle na STANOVANJE in hrano po dogovoru. Titov trg 24/1, Kranj 88 Sobota, 5. januarja 1974 posesti Prodam enosobno STANOVA NJE (sobo in kuhinjo, 36 kv klet in drvarnico. Ponudbe »Kranj- center« V najem vzamem visokogorsko KMEČKO HIŠO, območje Kamnik, Begunje. Ponudbe pod »Turizem« 90 Kupim starejšo HIŠO z možnostjo obnovitve v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 53 Prodam HIŠO s sadovnjakom. Grosova ulica 23, Kokrica, Kranj 54 Dobremu plačniku oddam v najem za 6 mesecev GARAŽO TRI-PLEX. Ul. Moša Pijade. Ponudbe pod »Zgornja etaža« 55 izgubljeno Izgubil se je pes VOLČJAK z imenom Tarzan. Nahaja se v bližini Škofje Loke. Prosim vsakogar, ki bi ga videl, da ga pridrži in sporoči: Rozman,Skokova 1, Kranj 58 Izgubila se je PSICA Istrijanka, kratkodlaka. Ime: Dora. Kdor kaj ve o njej, naj proti nagradi sporoči na naslov Svoljšak Anton, Dolenja vas 37, 64227, p. Selca Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Matevža Šifrerja Oražmovega ata se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam vsestransko pomagali v težkih dneh. Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dj\ Ivanu Hriberniku in Francu Bertonclju za dolgoletne obiske. Najlepša hvala č. g. župniku in g. kaplanu iz Šmartnega. Zahvaljujemo se vsem gasilcem za spremstvo, posebno iz Bitenj, za podarjeni venec in Zvonetu Staretu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvala vsem za izrečeno sožalje. Žalujoči: družine Šifrer, Rozman in Sorčan. Srednje Bitnje, dne 3. januarja 1974 najdeno Zatekel.se je mlad VOLČJAK. Informacije dobite samo dopoldne po telefonu št. 22-593 59 Najdena so bila OČALA z rjavim okvirom. Dobijo se na Trati 9 pri Velesovem. 60 Svet krajevne skupnosti Škofja Loka razglaša prosto delovno mesto finančnega knjigovodje za nedoločen čas Osebni dohodek in nastop službe po dogovoru. Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta. Zahvala Ob bridki izgubi naše sestre in tete Slavke Černilee se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem iz tovarne Planika za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Pustavrhu in sestri Dori za lajšanje bolečin ob njeni bolezni ter častiti duhovščini za pogrebni obred. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči domači in ostalo sorodstvo. Kranj, 3. januarja 1974 prireditve MLADINSKI AKTIV VISOKO prireja vsako nedeljo v januarju in februarju ob 16. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI. 56 MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v'SOBOTO, 5.1. 1974, ob 18. uri PLES. Igra ansambel ZOFKA IN LEDENI MOŽJE 57 MLADINSKI AKTIV PODBREZJE prireja VSAKO SOBOTO mladinski PLES ob 18. uri. Igra ansambel »MANUAL«. Vabljeni! 91 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi vsako nedeljo ob 17. uri PLES v dvorani v Križah. Igra ansambel Rudija Jevška, poje JURE. Vabljeni. 93 Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Fabjan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik za prizadevanje, da bi jo ohranili pri življenju. Zahvala gospodu kaplanu iz Šmartnega za spremstvo in tolažilni govor ter pevcem Društva upokojencev. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin z družino, sestra Marija in ostalo sorodstvo. Kranj, 31. decembra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda in strica Valentina Slemca Arovčovega očeta iz Zg. Brnika 42 se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sosedom, posebno Zormanovim, Prestor-jevim in Jožetu Šternu, kolektivu Gorenjska oblačila, Slaščičarni — kavarni Kranj, Park restavraciji, Koloniali Bled, upravi Živila Kranj, sodelavcem tovarne Sava in oddelka klinasta jermena in skladišča gotovih izdelkov, prostovoljnemu gasilskemu društvu Zg. Brnik za poslovilne besede in č. duhovščini iz Cerkelj in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Tine in Miha z družinama, hčerki Julka in Ana z družinama, Lenka z možem Ivanom, Francka s sinom Jožetom, Angela s sinom Dragotom in nečak Janez z družino. Zg. Brnik, Cerklje, Kranj, Šenčur, Novo mesto, Srednja vas pri Šenčurju, 4. januarja 1974 m.), pod 89 Zahvala Ob prerani izgubi ljubega moža in očka Mihaela Korošca se ob teh težkih trenutkih zahvaljujeva sosedom za pomoč in vence, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, PD Trboje za vence, pevskemu zboru in duhovnemu osebju. Prisrčna hvala vsem za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla in hčerka Vandi Cerklje, 26. decembra 1973 Mesec keramike in sanitarne keramike prodaja s popustom od 5—15 % pri Slovenijalesu Vižmarje, Ptemljeva ulica, telefon: 51-566, 51-881 Domžale, Antona Skoka 20 a, telefon: 72-397 od 10.12. 1973 do 10.1. 1974 vsak dan v Vižmarjih od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure, v Domžalah od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Pogovor tedna Nikola Mitelštet-75-letnik Pred dnevi je obhajal 75-letnico življenja znani škofjeloški športni delavec Nikola MITELŠTET. Jubilant obenem praznuje tudi 50-let-nico neumornega dela na področju telesne kulture — še posebej na področju nogometa. Biti zvest pol stoletja eni in isti športni panogi je orez dvoma svojstvena vrlina neke osebnosti, ki poleg svojega rednega aeia nesebično dela tudi na področju športne aktivnosti. Ker sem hotel vec zvedeti o njegovi življenjski poti in delu, sem ga obiskal na domu in z njim prijetno pokramljal. »Bilo je to leta 1913 v Moskvi, ko sem prvič oblekel športni ares,« takole je začel mož, ki se vseh podrobnosti še danes živo spominja. »Poglejte tole nogometno značko z letnico 1916,« mi je Pokazal. »Takrat sem igral v enem od moskovskih nogometnih klubov.« mlaH^aeČ1*°rtober ,prva svetovna vojna je spremenila tok njegovega Dan mri „„jenja; ijub vaemu Pa Je ostal zvest svoji edini športni &T. m,aoV VSe do današnjih dni. redneJa L|Q , 23 YseIeJ Prišel v Jugoslavijo, se je poleg svojega vzliuhil iT* VGS predal nogometu. Mesto ob sotočju Qbeh Sor je hoipnr! nrvf vV0J rOJS^ni kraJ in danes se rad spominja rta svojo pre-tPli«nr> E?u VSO ,SV?J0 Spojno vnemo je pomagal nesebično razvijati marvp? ™itur° Polnih 50 let. Bil je ne samo izvrsten nogometni igralec, dohpr L . • ltelj ,n vaditelj mlajših generacij in nesebičen tovariš in Dri/naS organizator. Ni zato naključje, da mu je NZJ dala častno DlakpW za njegovo dolgoletno delo v nogometnem društvu. Zlata zvp7p i zI.ata.spominska značka, ki jo je dobil od NZJ (nogometne nrldlJJUS?siavije), je le skromno priznanje za njegovo življenjsko in nri, * m vztrajnost do športne discipline, ki ima največ ljubiteljev m privržencev v Jugoslaviji. še da svoje življenje je Nikola posvetil razvoju nogometa pri nas in XQ„„ nes klJub letom z vso vnemo spremlja uspehe in neuspehe domačega nogometnega moštva v Škof j i Loki. letnodeloTdmšt^62* Slovenije mu >e tudi dala priznanje za dolgo- velik^gtecf' nogometaši ga zato cenij° in uživa med športniki v Loki v Wr?b koncu najinega pogovora sem mu zaželel še mnogo zdravih dni nipa^ SVjJe fužine in še uspehov v delu z ljudmi, ki nadaljujejo njegovo pred pol stoletja začeto delo. V. Rozman Večja udeležba na športnih igrah ObSS Kranj zaklal 1ne*V1 Je bil v Kranju svečan s.3 fk šP°rtnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj. Predsed- KV„ k0nl18ye za šport pri ObSS ompnVnJ- Milan T^1 je v poročilu Jutri start vaterpolistov Jutri bodo v zimskem bazenu v or^amzaciji vaterpolskega kluba ingiav startali gorenjski vaterpo-nsti za tretji zimski naslov. Kot smo vani!P1S2hi f, bo letošnjega tekmo-I