avtotehna
!!311311
Sflšsifd
glasilo delovne organizacije avtotehna n.sol.o., Ijubljana
leto XII
redna Izdaja
december
1986	J
Čaka nas leto, ki bo odločilnega pomena za nadaljni obstoj in razvoj Jugoslovije. Vse težave, ki pestijo našo deželo, vplivajo tudi na bostoj in razvoj Avtotehne.
Izguba zastopstva General Motors in Fiat sta v razvoj Avtotehne pomenila začetek dolgoročnejše krize v tekočem in razvojnem delu. To sovpada z začetki najtežjih družbenih in ekonomske krize pri nas po vojni.
Ta dejstva pomenijo še težjo in bolj odgovorno nalogo za delavce Avtotehne, ki morajo z vso razpoložljivo intelektualno in fizično močjo dokončno preusmeriti gospodarjenje v trajno rast na trdnih temeljih. Letošnje
k
t<tWjg\bilo izjemno težko in
'Ti'
polno preizkušenj za člane kolektiva Avtotehna. Subjektivne in objektivne okoliščine (prevelike zaloge, veliko pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, ogromna vsota plačanih obresti itd.), niso bile naklonjene našim velikim ambicijam. Zato so tudi rezultati gospodarjenja slabši kot smo načrtovali.
Kljub temu dejstvu, pa so vidni nekateri vzpodbudni premiki. Novi programi (principali) v zastopstvu, dobre tržne možnosti na določene programe v notranji trgovini (birotehnika), zavidljiva izvozna-uvozna aktivnost (trikrat večji promet in izvoz kot prejšje leto), večje možnosti v avtomobilskem programu (povečan plan proizvodnje osebnih vozil Opel v Kikindi in doseženi boljši
pogoji v poslovanju za Avto-tehno v letu 1987), novi programi v proizvodnji (Vidasil — izolacijski material — dobitnik najvišjega priznanja na svetovni razstavi inovacij v Bruslju, proizvodnja kisikarn in drugo), nam dajejo voljo in upanje na boljšo prihodnost.
Nov program ukrepov zvezne vlade, katerega osnova je oblikovanje tržnih zakonitosti, bo dolgoročno gledano v prid našim prizadevanjem.
Tako kot se bo naša družba morala vsestransko prenoviti, velja tudi za Avtotehno. To prenavljanje pa je uresničevanje novih idej in programov in hrabrost pri takih prizadevanjih. Taka hotenja pa pomenijo veliko
mero optimizma, veliko hrabrosti in odgovornosti vseh, posebno vodilnih delavcev, zaupanje v te cilje, odrekanja v prid kvalitetnejšega dela, manj egoizma in manj ozkih osebnih teženj in več razumevanja za dolgoročnejše in širše družbene interese.
Vse to in še mnogo več je potrebno, da premagamo malodušje in pesimizem, ki sta tako značilna za danažnji čas v naši družbi in tudi v našem kolektivu.
Vsem sodelavcem in njihovim družinam želim vse, kar je možno uresničiti v letu 1987.
Boris PERKO
Avtotehna 1 —9
Pred nami so rezultati 9-mesečnega poslovanja. Rezultati niso vpodbudni, niso pa še kritični. Za zdaj. Kritični pa bodo postali, če do konca leta ne rešimo nekaterih najpomembnejših nalog. Rezultate je na DS DO 26. 11. ocenil in obrazložil tudi generalni direktor, tov. Perko, po katerem tudi mi povzemamo komentar.
Iz tabel je razvidno, da letnih sporazume in tako bo Vis ob planov ne izpolnjujemo. V juliju koncu leta pozitiven, zelo blizu, smo sprejeli interne sanacijske ali pa že kar na planskih ciljih, ukrepe, sanancija pa ne poteka tako, kot je bila zastavljena.
Glavni razlog za to so velike zaloge, ki vežejo preveč denarja,
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DO
ELEMENTI	ZASTOPSTVA 1-9/85	1-9/86		lndex 86/85
PRODUKTIVNOST -doh./delavca	1.679.302	2.744.753	163
RENTABILNOST -doh./PUPS	18,8	16,6	88
ČISTI doh./delavca	1.129.709	1.789.695	158
Akumulacija v doh.	22,9	14,1	61
Akumulacija v ČD	34,1	21,6	63
AKUMULATIVNOST -akum./PUPS	4,3	2,3	53
OD+SSP/delavca	744.591	1.403.848	188
NETOOD/delavca	57.320	109.221	190
PUPS/delavca	8.942	16.497.124	184
CP/por. sr.	116,6	116,2	100
OD v dohodku	42,5	49,1	115
REPRODUKTIVNOST -			
Akum+Amort/PUPS	5,3	3,3	62
Ljubljana, 3. 11. 1986
kar 186 milijard, za obresti. Zato
je naš glavni cilj do konca leta,	KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA V DO AVTOTEHNA
normalno poslovanje in bistveno	za obdobje 1—9/86 in primerjava le-teh s planskimi kazalci
zmanjšanje zalog.
Pričakovani rezultati ob koncu leta:
TOZD Zastopstva:
Zastopstva bodo planske cilje dosegle, ali pa se jim vsaj zelo približala. Probleme nam povzročajo neplanirane obresti za fotokopirnice in neplačana realizacija v višini 30 milijard. Če bomo ta denar uspeli v celoti pravočasno iztirjati, uspeh ni vprašljiv. TOZD posluje v redu.
TOZD Vis:
KAZALCI 1 -9/86	Realizacija 1 -9/86	Plan R/P	lndex
1. PRODUKTIVNOST = doh./delavca	2.506.266	3.731.414	67
2. RENTABILNOST = doh./PUPS	13,5	20,0	68
3. ČISTI DOHODEK/delavca	1.654.928	2.572.522	64
4. AKUMULACIJA v dohodku	10,4	24,0	43
5. AKUMULACIJA v čistem dohodku	15,7	34,8	45
6. AKUMULATIVNOST = akumuil./PUPS	1,4	4,8	29
7. OD + SSP/delavca	1.394.209	1.676.020	83
8. ČISTI OD/delavca/mesečno/	105.889	128.738	82
9. PUPS na delavca	18.515.307	18.644.885	99
10. GOSPODARNOST = Celotni p./por. sr.	114,7	112,1	102
11. Sredstva za OD v dohodku	53,2	40,4	132
12. REPRODUKTIVNOST = AM.+AK./PUPS	2,0	5,5	36
Podatki zajemajo tudi DSSS Ljubljana, 31. 10. 1986
Po devetih mesecih je Vis na pozitivni ničli. Glavni problem tega tozda je odvisnost od poslovanja s Kikindo, ki temelji na za nas neugodnih dogovorih in od tega, kako država izpolnjuje obveznosti do naših dobaviteljev avtomobilov. Prodaja Nissanov, ki so za jugoslovanski trg tako po kvaliteti, kot ceni zelo atraktivni, je z naše strani dobro upeljana in v redu poteka. Zatika pa se pri plačevanju, na kar nimamo vpliva, zaradi česar tudi dobava ne poteka po načrtih. Tako je namreč kar moteno storiti na tem področju to, da 100 odstotno izpolnjujemo svoje obveznosti.
Drugače pa je pri odnosih s Kikindo. Ti so padli na tako nizko točko in nam prinašajo tako malo koristi, da smo zagrozili s prekinitvijo pogodbe. No, to se zdaj ne bo zgodilo, saj so bili zadnji pogovori uspešni, dosegli smo za nas ugodnejše
TOZD Nova:
Nova ima največje zaloge. Ob devetmesečju je na pozitivni ničli, situacija ob koncu leta pa je še zelo nejasna. Ocene še ne moremo dati, ker je še preveč poslov v teku in od njih je odvisno, ali bo tozd pozitiven ali v izgubi. Zastaljeni cilji, pa četudi odgovornim v Novi, ki že več mesecev vlagajo izredne napore, uspe razprodaja zalog, ne bodo doseženi.
Če prodaja zalog do konca leta ne bo uspela, bo Nova v izgubi. To izgubo bomo skušali pokriti v skladu z novim zakonom in ob ustreznem sanacijskem programu. Najprivlačnejši program so tu Levšiči, ki so že devetmesečje zaključili pozitivno, za elektroniko pa pripravljamo program, ki bo zahteval minimalno vlaganje denarja.
V naslednjem letu bosta tozda
Zastopstva in Vis poslovala normalno, pri Novi pa je vse odvisno od sanacije. Na vsak način pa se bo spremenil način poslovanja, ki bo temeljil na realnem programu redne mesečne proizvodnje in poslov, ki ne bodo odvisni od raznih poslovnih partnerjev ter njihove solidarnosti in ažurnosti, ampak predvsem od
nas samih. To pomeni kooperacijsko proizvodnjo.
Osebni dohodki bodo do konca leta ostali nespremenjeni, po novem letu pa pričakujemo zelo poenoten in nevzpodbuden sistem delitve osebnih dohodkov za vso Jugoslavijo, ki pa ga natančno še ne poznamo.
Jurij Černič
SODELAVCI!
Obveščamo vas, da smo v počitniški prikolici v Bijeli Uvali, Poreč našli veči znesek gotovine. Upravičenec, ki lahko z natančnim opisom in drugimi podatki dokaže lastništvo, naj se javi tov. Rudolf Miši, pravno-kadrovska služba Avtotehne, Titova 25, osebno ali po telefonu št. 318-165
AVTOTEHNA PO TOZD-ih ZA OBDOBJE 1-9/86 IN PRIMERJAVA LE-TEH Z LANSKIMI
VOZIL IN SERVIS 1-9/85	1-9/86		lndex 86/85	NOVA 1-9/851-9/86	lndex 86/85	DSSS 1-9/851-9/86	Index 86/85	DO AVTOTEHNA 1-9/851-9/86	lndex 86/85
2.305.393	2.517.195	109	1.802.1282.805.329	156	988.0221.580.475	160	1.664.8892.506.266	150
22,0	15,1	69	10,06,6	66	61,656,2	91	17,913,9	13,5
1.664.379	1.637.273	98	1.292.3851.688.274	131	842.0791.281.749	152	1.184.8731.654.928	140
36,8	11,5	31	18,95,6	30	--	-	22,610,4	46
50,9	17,7	35	26,49,2	35	—	-	31,715,7	50
8,1	1,7	21	1,90,4	21	—	—	4,01,4	35
816.404	1.347.262	165	951.2021.531.976	161	842.0791.281.748	152	809.308172	
53.912	100.492	186	67.168114.285	170	52.39294.081	179	57.529105.889	184
10.475.325	16.666.843	159	17.998.75342.630.928	237	1.603.1602.811.043	175	9.319.00018.515.307	199
136,8	116,7	85	106,4107,7	101	330,5289,7	88	115,51 14,7	99
29,1	51,4	177	46,652,4	112	66,176,5	116	43,153,2	123
9,0	2,6	29	2,00,5	25	—	-	4,92,0	41
DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA DO AVTOTEHNA 1-9 1986
v 000 din
	REALIZACIJA		Indeks	PLAN	Indeks
ELEMENTI	1-91985	1-9 1986	86/85	1-9 1986	R/P
1. CELOTNI PRIHODEK	7.805.643	134.453.763	172	23.658.750	57
2. PORABLJENA SR.	6.756.763	11.724.429	173	21.099.00	56
3. DOHODEK	1.048.880	1.729.324	165	2.559.750	68
— davki in prispevki	302.409	587.424	194	795.000	74
4. ČISTI DOHODEK	746.471	1.141.900	153	1.764.750	65
— del za OD	451.686	920.640	204	1.035.000	89
- del za SSP	58.178	41.364	71	114.750	36
- del za PS	199.394	118.625	59	520.950	23
— del za RS	37.213	61.271	164	94.050	65
BRUTO OD na delavca	79.662	148.251	186	167.638	88
NETO OD na delavca	57.600	105.889	184	129.114	82
Zaposleni po urah	630	690	109	686	101
DSSS	166.488	275.000	165	375.000	73
Podatki zajamejo tudi DSSS	Plansko-analitska
Ljubljana, 3. 11. 1986	služba
Zagotoviti tudi ekonomsko učinkovitost samoupravljanja
Varnostne in politične razmere v Jugoslaviji niso dobre, gospodarska kriza, ki se širi na druga področja družbenega življenja ni zaustavljena.
Po kongresu zveze komunistov se je intenzivirala aktivnost različnih protisocialističnih in protikomunističnih sil z različnih platform, ki jim je skupen cilj, da poskušajo zavreti uresničevanje kongresnih opredelitev.
Potrebna je intenzivnejša akcija komunistov za realizacijo kongresnih usmeritev in v tem ovkiru tudi spopad z vsem tistim, kar se tej akciji zoperstavlja. V Sloveniji to predvsem pomeni uveljavljanje razvojne usmeritve, kot je bila opredeljena na 10. kongresu ZKS, kjer smo se zavzeli za moderno socialistično samoupravno slovensko družbo kot del
jugoslovanske, ki bo v praksi poskušala, zapuščajoč ekstenzivni razvoj, dokazi, da je socialistično samoupravljanje tudi ekonomsko učinkovito in demokratično. To se pravi, da bomo v aktivnosti ZK delali za uveljavljanje takšnega razvojnega koncepta, ki bo uspešno presegal sedanjo krizo, in ki bo hkrati zagotovil pogoje za hitrejši razvoj socioalističnega samoupravljanja, za hitrejši materialni razvoj in za razvoj demokracije. To pa predpostavlja tudi aktivnost zoper vse tisto, kar se takšni usmeritvi razvoja postavlja po robu. Soočeni smo predvsem s pritiski in nasprotovanji s strani
dogmatskih, etatističnih in birokratskih izhodišč, koncepcij in razmišljanj, v tem času pa mogoče še veliko bolj agresivno soočeni z odpori z vidika klasičnih ali pa moderniziranih meščanskih koncempcij, ki v bistvu želijo restavracijo meščanske družbe z njeni družbenoekonomskimi osnovami in političnimi odnosi. Važno je, da v tej aktivnosti ne podcenimo nobene nevarnosti. Niti dogmatske, niti liberalistične, da uporabim takšen klasičen besednjak. Delovanje protisocialističnih sil moramo uvrstiti v kontekst naše konkretne celotne idejne družbene situacije, v kontekst glo-
balnih konfrontacij, ki smo jih na kongresu opredelili, konfrontacije med etatizmom in samoupravljanjem, med državno in družbeno lastnino. O vseh temeljih protislovne družbe moramo biti na tekoče zlasti o dejstvu, da smo v krizi, ki radikalizira mnoga vprašanja, in probleme, mnoge slabosti, predvsem tudi slabosti idejnega dela ZK.
Trajnih rezultatov pa seveda ne bomo dosegli, če ne bomo uspešnejši v izboljšanju ekonomskega položaja, predvsem v obvladovanju inflacije in vseh tistih razlogov, ki jo napajajo. Torej, če ne bomo uspeli sanirati družbenoekonomskih razlogov, na katerih se razrašča družbena kriza, če ne bomo uspešnejši v praktičnih odgovorih na dve ključni dilemi, s katerimi se soočamo že od (nadaljevanje na 7. strani)
Oric Nova 64 je 8-bitni mikroračunalnik s 64 KB pomnilnika (RAM). Za shranjevanje podatkov lahko uporabljamo običajni kasetofon s standardnimi audio kasetami, kot prikazovalnik pa običajni črnobeli ali barvni televizor' oziroma RGB monitor. Računalnik ima priključek za tiskalnik, ki omogoča priključitev vsakega tiskalnika s Centronics paralelnim vhodom. V našo ponudbo za Oric Nova 64 je vključen tiskalni Epson P-80-P. V napajalniku je predvidena možnost vgraditve disketne enote Nova Mikrodisk (3,5" disketa z 800 KB kapaciteto, formatirano). Pripravljamo pa tudi močnejšo disketno enoto Nova 800, ki je pravzaprav samostojen računalnik, osemkrat zmogljivejši od Oric Nova 64, saj ima delovni spomin razširljiv do 51 2 KB. Prek razširitvenih vrat jemožna uporaba različnih dodatkov (dodatni ROM ali RAM, igralne palice).
Oric Nova 64 ima vgrajen odličen Microsoftov Basic obogaten z nekaterimi dodatnimi ukazi, z Novo 800 pa pridobi računalniški operacijski sistem CP/M 2.2. Osnovni komplet je sestavljen iz računalnika Oric Nova 64, napajalnika, priključnih kablov za televizor in kasetofon, priročnika Basic Oric Nova 64, demonstracijske kasete ter navodil za uporabo in garancijskega lista.
Za računalnik Oric Nova 64 je možno kupiti 10 kaset s petimi uporabnostnimi programi (Avtor - urejevalnik besedila, Baza — podatkovna baza, Kalk - delo s tabelami, Oric Mon — programiranje v strojni kodi, Oric CAD-3-D risanje na črto), s štirimi šolskimi programi (Evolucija, Živalski sistem - biologija. Periodni sistem elementov — kemija, Cath the verb — angleščina) in dvema igricama (Zid, Poker). Pripravljamo pa okrog 30 novih progra-mpv š šolskega, izobraževalnega
in zabavnega področja.
Lastniki računalnikov Oric Nova 64 pa lahko kupijo tudi štiri priročnike v angleščini za delo in igranje z računalnikom.
V sodelovanju z ZOTKS smo razvili lokalno računalniško mrežo, ki omogoča povezavo računalnikov Partner, ZX Spectrum, Comodore C-64 in Oric Nova 64. Računalnik Nova 800 naj bi nadomestil v mreži (dragega) Partnerja in tako bo računalniška mreža postala dostopnejša šolam, ki jim je prvenstveno namenjena.
Pred kratkim so sodelavci Mikro-,
računalniškega centra pri ŠKD Forum izdelali hardverdsko rešitev dodatnega generatorja za cirilico, kar bo oljašalo prodajo računalniškega Oric Nova 64 na srbohrvaškem	govornem
področju.
Kmalu bomo začeli proizvajati vmesnik z aigralno palico in vmesnik za upravljanje z Lego roboti. Torej kar precej dopolnitev najmanjšega med Avtotehni-nimi računalniki. Največja dopolnitev pa je vsekakor računalnik (disketna enota) Nova 800, ki jo predstavljamo posebej.
Računalniki v Avtotehni
Začnimo predstavitev računalniške proizvodnje Avtotehne TOZD NOVA s podatkom, ki bo verjetno marsikoga presenetil: Nova izdeluje kar štiri računalnike. To so:
—	hišni računalnik Oric Nova 64
—	računalnik (disketna enota) Nova 800
—	modularni računalniški sistem Nova 3000 in
—	univerzalni računalniški sistem Nova 5000.
Proizvodni program dopolnjuje dodatna računalniška oprema: terminal Nova 3000, tiskalnik Nova 2000 ter industrijska avtomatika (avtomatika RVA 11 za sušilce lesa in avtomatika RVA 12 za javljanje plina).
Razen licenčnega Oric Nova 64 so vsi računalniški izdelki plod lastnega znanja. V okviru Avtotehne TOZD Nova deluje razvojna skupina, ki jo vodi Martin Cvilak, sestavlja pa jo 8 redno zaposlenih delavcev (1 magister, 3 inženirji, 3 tehniki, tajnica) ter 12 do 15 honorarnih sodelavcev, razvijalcev hardverdske in sof-tvverske opreme.
Proizvodnja računalnikov in
računalniške opreme je organizirana v Trzinu, kjer dela okrog 15 delavcev. Usmeritev računalniške proizvodnje TOZD-a in nadzor proizvodnje je naloga pomočnika direktorja za tehnična vprašanja Marka Vuka.
Na kratko vam želimo opisati naše računalniške izdelke, tehnično bolje podkovanim bralcem pa bodo veliko povedale že tehnične karakteristike, ki so zbrane v okvirčih.
Hišni računalnik Oric Nova 64
Tehnični podatki računalnika Oric Nova 64
Centralni procesor (CPU); 6502 A Bralni spomin (ROM); 16 K bytov
Delovni spomin (RAM):64 K bytov, od trega je uporabniku na voljo 37 K—44 KB (odvisno od načina uporabe)
Tipkalnica: Profesionalna QUERTY tipkalnica, 57 tipk. Zagotovljena je zvočna signalizacija tipke.
Nabor znakov: Standardni ASCII znaki; male in velike črke ter mozaični nabor znakov. Na zaslonu je možen prikaz prek ene ali dveh vrstic. Po želji je možno vsak znak s programom rede-finirati.
Prikaz: Na navadnem barnvem ali črnobelem PAL UHF telefi-zorju ali na RGB monitorju. Možna je uporaba naslednjih barv: črna, modra, rdeča, vijoličasta, zelena, sinja, rumena in bela. Znaki se prikazujejo na polju 28 x 40. Za prikaz grafike visoke ločljivosti je na voljo 200 x 240 točk.
Zvok: NOVA/64 ima vgrajen lasten zvočnik in ojačevalnik, čeprav je možna tudi reprodukcija prek zunanjega akustičnega sistema. Zvok ima razpon 15 Hz do 62 kHz oziroma 7 oktav. Sočasno je možno predvajati tri različne zvoke. Vsakemu posebej lahko programiramo ovojnico, s posebnimi ukazi pa lahko prikličemo še 4 dodatne zvočne efekte.
»Vroč zagon« (rešet): Posebna tipka na spodnji strani računalnika omogoča, da v »kritičnih« situacijah računalnik spravimo v začetno stanje, ne da bi pri tem zbrisali program. Matematične operacije: Vse matematične operacije se izvajajo na 9 mest natančno v območju od 2.93874 x 10-J9 do 1.70141 x 10!8.
Znakovni nizi: Možna je uporaba znakovnih nizov do velikosti 255 znakov.
Spremenljivke: Možna je uporaba realnih, celih (v intervalu od — 32768 do +32768) števil in nizovnih spremenljivk. Indeksirane spremenljivke lahko uporabljamo do velikosti 255. Programski jezik: V ROM je vgrajen interpreter za standardni Microsoft Basic, ki je obogaten še z nekaterimi dodatnimi ukazi.
Uporaba kasetofona: Običajni kasetofon s standardnimi audio kasetami. Na voljo sta dve hitrosti zapisa: 300 in 2400 baudov. Dimenzije: 280 x 175 X 52 mm Masa: 1,1 kg
Napajalnik
Vhodna napetost: 220 V (+10; -16%), 50 Hz
Izhodna napetost: 7 V istosmerna, brum: 50 mV pri 2,5 A
obremenitve
Dimenzije: 310 X 125 x 75 mm (prostor za vgradnjo disketne enote NOVA MIKRODISK).
Masa: 1,25 kg
Računalnik Nova 800
Računalnik oziroma disketna enota Nova 800 (če jo uporabljamo kot disketno enoto je preko vmesnika povezana z računalnikom Oric Nova 64) je sestavljena iz disketnega pogona in kontrolne enote, ki je prazaprav samostojen računalnik. Uporablja dva operacijska sitema: ORIC-DOS in CP/M. Za operacijski sistem CP/M je sestavljenih največ programov, ki tako postanejo dostopni tudi uporabnikom računalnika Oric Nova 64. Med programi so tudi prevajalniki za vse pomembnejše programske jezike.
V primerjavi s kasetofonom ima disketna enota naslednje prednosti: dostop do informacij in prenos podatkov v računalnik sta
hitrejša in zanesljivejša. Pretvornik v Novi 800 omogoča možnost izbire ekranskega prikaza s 40 in z 80 znaki v vrstici. V operacijskem sistemu CP/M izkorišča Nova 800 lastni RAM velikosti do 212 KB, od tega je 256 KB možno koristi kot RAM disk. Predviden je tudi prostor za dodatek še enega disketnega pogona na isto kontrolno enoto. Nova 800 dela v taktu 6 MHz, kar je v primerjavi z Oric Nova 64 precejšnje povečanje hitrosti obdelave.
Računalnik Nova 800 je tehnično že povsem razvit, potrebni so samo še majhni popravki sof-tvera tako, da bo v decembru v proizvodnji pilotska serija 200 kosov računalnikov.
Tehnični podatki računalnika Nova 800 Disketni pogon: 363 JU Disketna: 3,5", dvostranski zapis, dvojna gostota zapisa
Kapaciteta: 100 KB neformatirano, 800 KB formatirano
Centralni procesor: 64180 (kompatibilen z Z
80)
Delovni spomin (RAM): 128 KB, razširljiv do 512 KB Takt: 6 MHz
Operacijski sistem: ORIC-DOS in CP/M 2.2 Prikaz: 24 x 40 in 24 X 80 znakov v vrstici Priključki: RS 232 C, Centronics, RGB monitor, vrata za razširitev (npr. ADC modul, VVinche-ster disk ipd.)
Dimenzije: 160 x 270 x 70 mm
Masa: 2 kg
Tehnični podatki računalnika Nova 3000
—	Centralni procesor (CPU); Z 80, takt 4 MHz
—	bralni spomin: do 32 KB EPROM
—	delovni spomin: 1 MB RAM (možnost razširitve do 3 MB)
—	zunanji spomin: VVinchester disk 20 MB, 2 disketni enoti po 800 KB
—	operacijski sistem: CP/M 3.0 (opcija MP/M)
—	komunikacijski vmesniki, A/D konverterji, akvizicija podatkov EPROM programer, matematični koprocesor itd . . .
Modularni računalniški sistem Nova 5000
Nova 5000 je 16-bitni univerzalni računalnik, tako imenovani »večnamenski veškoristniški« (multitasking multiuser) računalnik. To pomeni, da lahko istočasno 4 (z razširitvijo celo 8) operaterji izvajajo vsak na svojem terminalu med seboj odvisne ali neodvisne programe. Na vsakega od petih priključenih terminalov (eden ima funkcijo konzole) je možno priključiti še po en tiskalnik.
Nova 5000 uporablja najnovejši mikroprocesor V 50, ki združuje funkcije mikroprocesorjev 8086 in Z 80; delovni spomin (RAM)
je celo 4 MB; obstoja možnost vgraditve matematičnega kopro-cesorja, ki hitrost izvajanja matematičnih operacij trikrat poveča; operacijski sistem Nove 5000 pa je Concurent PC DOC, edinstven po svoji univerzalnosti, saj zagotavlja izredno široko programsko kompatibilnost.
Doslej smo izdelali tri prototipe, od katerih je enega kupil Tehno-impex iz Ljubljane, dva pa delata za potrebe našega razvoja. DObavni rok za nove računalnike Nova 5000 je šest mesecev.
Tehnični podatki računalnika Nova 5000
-	Centralni procesor (CPU): V 50
-	takt: 8 MHz
-	bralni spomin: 8 KB (EPROM)
-	delovni spomin: 4 MB RAM
-	zunanji spomin: VVinchester disk do 65 MB, dve disketni enoti po 800 KB
-	komunikacijska vrata: 4 asinhrona — sinhrona RS 232, ena asinhrona RS 232, ena paralelna Centronics, razširitvena vrata
-	operacijski sistem: večkoristniški Concurent PC DOS
Modularni računalniški sistem Nova 3000
Nova 3000 je 8-bitni sistem. Sestavlja ga družina (okrog 20) modulov, s katerimi lahko sestavimo optimalno konfiguracijo po zahtevah uporabnika in z možnostjo kasnejših menjav in dopolnitev.
Moduli so izdelani na tiskanih vezijih enojnega »evropa« formata s konektorjem za priključitev na sistemsko vodilo. Sistem uporablja lastno YU-vodilo (8 ali 16-bitno) ki smo ga prav tako razvili v Avtotehni. Družina modulov stalno raste, navedimo nekaj najvažnejših: CPU modul, ASIO, SIO in SCC moduli, PIO modul, ADC modul, MUXBCD
modul, DMFC modul, HDC modul, BANKRAM modul, ARTM modul, MEM modul itd . . .
Računalniški sistem Nova 3000 je uporaben kot industrijski procesni računalnik, kot mali poslovni računalnik (z dvema priključenima terminaloma) ali kot razvojni sistem za 8-bitne računalnike.
Računalniški sistem Nova 3000 že delajo na Obrtnem združenju v Radovljici in na Institutu za turbinske stroje v Ljubljani; izdelanih pa je pet kosov, od katerih štiri uporabljamo za lastne razvojne potrebe.
Terminal Nova 3000
Nova 3000 je mikroprocesorsko krmiljen terminal za vnos in prikaz računalniških podatkov. Mehanska konstrukcija z ločeno tiskovnico (komunikacija s terminalom po gibljivem kablu) ustreza najnovejšim dognanjem ergonomije. Velik zaslon (diagonala 380 mm) in nastavljiv podstavek centralne enote omogočata optimalno prilagajanje položaja za nemoteno delo. Posebni antirefleksni filter posebno izboljša čitljivost prikaza tudi v najtežjih razmerah osvetlitve delovnega mesta. Velikost znakov omogoča branje z velike razdalje, kar ugodno vpliva na varnost operaterja. Konstrukcija
elektronike za generacijo slike na zaslonu je prilagojena zahtevam po večji ostrini prikazanih znakov, hkrati pa s povečano frekvenco horizontalnega oscilatorja zmanjšuje stranske učinke podzavestnega zaznavanja zvokov na zgornji meji s slušnega območja, saj je frekvenca 21300 Hz, ki je uporabljena v terminalu Nova 3000, manj utrudljiva.
Ker so funkcije terminala določene s programom mikroprocesorja, lahko terminal emulira funkcije najrazličnejših terminalov, ki so danes v uporabi. Ena od takih emulacij je tudi izvedba BSC 3275. V tej izvedbi lahko
terminal Nova 3000 priključimo priključevanja cenenega tiskalna centralno enoto IBM in ga nika s paralelnim Centronics uporabljamo kot standardni	vmesnikom.
IBM 3275 terminal z možnostjo
Tehnični podatki terminala Nova 3000
Prikaz:
-	katodna cev z diagonalo 38 cm (15")
-	prikaz po 80 znakov v 25 vrsticah
-	znaki prikazani z matriko 7 x 9 v bloku 8x14
-	nizka in visoka jakost prikaza znakov
Tipkovnica:
-	prosto gibljiva tipkovnica v ločenem ohišju
-	povezava s terminalom preko 4-žilnega zvitega kabla
-	serijski prenos podatkov s hitrostjo 2400 Bit/s
-	razporeditev tipk JUS ali po posebnem naročilu
-	poseben numerični blok tipk za vnos podatkov
-	posebne tipke za pomikanje kursorja
Komunikacija:
-	vgrajen EIA RS-232C vmesnik za serijsko komunikacijo vgrajen modem eliminator omogoča priključek preko modema
ali direktno na komunikacijski kanal računalnika
-	vmesnik podpira vse asinhrone ter sinhroni BSC protokol
-	hitrost prenosa interno nastavljiva do 9600 Bit/s
Periferija:
vgrajen Centronics paralelni vmesnik za pisalnik
Mrežni priključek:
-	vgrajen napajalni modul s filtrom proti RSO motnjam (pridobljen RSO atest) in varovanjem proti napetosti dotika
-	napajanje 220 V 50 Hz, priključna moč 70 VA
-Roger Gelva-(Nadaljevanje prihodnjič)
V skladu z določili SaS o združvanju sredstev sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo in določili pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti objavljamo
NATEČAJ
1.	NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL V LETU 1987
2.	NATEČAJ ZA EVIDENTIRANJE DELAVCEV, KI NIMAJO UREJENIH STANOVANJSKIH RAZMER
ad 1.
NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL V LETU 1987
Za stanovanjsko posojilo lahko zaprosijo vsi delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki nimajo urejenih stanovanjskih vprašanj v smislu določil Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb.
Stanovanjsko posojilo se lahko dodeli za:
—	nakup stanovanja ali stanovanjske hiše od pooblaščenega investitorja,
—	nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše v blokovni ali individualni zadružni gradnji,
—	nakup komunalne opremljenosti zemljišča.
—	nakup stare stanovanjske enote,
—	prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
—	posojilo drugi delovni organizaciji, kadar le-ta dodeli stanovanjsko privico zakoncu našega delavca.
Zahtevek za posojilo mora vsebovati:
—	osebne podatke delavca (ime in priimek, starost, poklic in delo, ki ga opravlja),
—	natančne podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah,
—	višino zaprošenega posojila in namen, za katerega bo porabljeno,
—	predračunsko vrednost gradnje ali adaptacije,
—	podatke oi drugih sredstvih s katerimi bo razpolagal delavec (lastna sredstva, bančna posojila, posojila drugih DO, . . .),
—	podatke o obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoročnih) delavca in njegovih družinskih članov,
—	podatke o terminskih rokih črpanja sredstev.
Zahtevku mora delavec priložiti vso dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost svojih navedb (gradbeno dovoljenje, zemljioško knjižni izpisek, kupno pogodbo ali soglasje pristojnega organa za adaptacijo, finančni načrt, dokaz o lastnih in drugih sredstvih, potrdila o višini OD zaposlenih družinskih članov v letu 1986).
Stanovanjsko posojilo ne more biti dodeljeno:
—	delavcu, ki ima že ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje,
—	delavcu, ki ne varčuje namensko pri banki oz. ne zagotovi potrebnih lastnih sredstev,
—	delavcu, ki bi mu z dodelitvijo posojila znašala skupna vsota dodeljenih posojil pri nakupu stanovanja več kot 80%, pri zadržni gradnji več kot 75%, pri individualni gradnji hiše več kot 60% predračunske vrednosti, upoštevaje standardno stanovanjsko površino.
ad. 2
NATEČAJ ZA EVIDENTIRANJE DELAVCEV,
KI NIMAJO USTREZNO UREJENIH STANOVANJSKIH RAZMER:
Vabimo vse delavce, ki bi radi v prihodnjih letih uredili svoje stanovanjske razmere, da se prijavijo za evidentiranje stanovanjskih problemov. V prijavi morajo natančno opisati svoje stanovanjske razmere, ter načrtovan način rešitve svojega problema. Vsakega prijavljenega delavca bomo povabili v pravno-kadrovsko službo, kjer bomo skupaj z njim sestavili dolgoročnejši načrt rešitve problema. Prijavijo naj se tudi vsi delavci, ki nimajo ustrezno urejenih stanovanjskih razmer in imajo pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja (nizki OD na družinskega člana). Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana bo namreč v letu 1987 razpisala nov natečaj za dodelitev solidarnostnih stanovanj, na katerega želimo prijaviti čimveč delavcev.
ROK PRIJAVE!
Zadnji rok za oddajo prijave je 15. 1. 1987. Prijave zbira pravno-kadrovska služba, Titova 25, Ljubljana.
Informacije: se dodatne informacije dobite pri Miši Rudolf, tel. 318-165, Titova 25, II. nadstropje.
PREDSEDNIK SKUPNE STANOVANJSKE
KOMISIJE: Tone Carin I. r.
Tokrat pa v neznano
(nadaljevanje z druge strani)
časov pisma tovariša Tita in izvršnega biroja iz leta 1971. Ti dve ključni dilemi sta naslednji: ali smo v celoti pripravljeni prevzeti posledice uveljavljanja blagovnega gospodarstva, blagovne proizvodnje v pogojih družbene lastnine, samoupravljanja in socialističnega planiranja. To ima mnoge posledice tudi za način našega življenja, filozofijo in kvaliteto življenja, ki ga živimo, ker seže v socialni, materialni položaj vsakega od nas, vsake celice družbe, vsake delovne organizacije, panoge, vsake družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti. Takrat je ta dokument imel zelo pomembno formulacijo, ki se je glasila približno takole: da gre za odločilno vprašanje ali bo s presežnim delom zavladal delavski razred ali bo odločanje o tem ključnem razrednem vprašanju še naprej odtujevano v rokah odtujenih centrov finančne, gospodarske in druge moči.
Drugo vprašanje je, ali se bo zveza komunistov uspela izboriti za uveljavljanje načela, da vsakdo v naši družbi, posameznik in skupnost, živi od lastnega dela in gospodarjenja z družbeno lastnino, seveda ob razumljivi človeški in delavski solidarnosti. O teh stvareh ni potrebno podrobneje govoriti. O teh dilemah smo govorili na kongresih, in v resolucijah o njih zapisali jasno stališče. Gre torej za to, koliko imamo moči, vpliva in volje, da družbeno življenje naravnamo na uresničevanje pozitivnega odgovora na ti dve vprašanji oziroma obe dilemi.
Ključna vprašanja so torej razvojna, materialna in naš problem je, da v tem pogledu nismo dovolj učinkoviti in uspešni. Ta nesposobnost se na ravni vse naše jugoslavije dostikrat nadomešča s kritiko in avtokritiko, ki je pretirana v tem smislu, ker nima za seboj pozitivne akcije, zato se dostikrat tudi spreminja v medsebojno obtoževanje, v ekonomske in politične pritiske. Zato mislim, da ni produktivna situacija, ko se spet poskušajo vpostaviti generalne konfrontacije okoli posameznih segmentov našega ekonomskega sistema.
Sedem ur hoje je bilo za menoj tisti dan in vame je lezla tista lenobna, zaslužena utrujenost v prijetno topli sobi, ko je zazvonil telefon.
Kati!
»Za en perfekten kmečki turizem sem zvedela, bil bi kot nalašč za naš izlet v neznano. Greva jutri prehodit pot?«
»Pa saj je napovedan dež in šele prišla sem s ture.«
Nič hudega, saj nisva iz cukra, jaz sem pa tudi ves dan pripravljala vrt za zimo.«
»In če bo dež?«
»Greva, saj ga ne bo!«
Pa je bil. Bolj, kot sva lezli v hrib, bolj je padal, a nama ni zmanjkalo ne korajže, ne dobre volje, še najmanj pa »snovi za obdelavo« tako, da sva uspešno, seveda pa primerno mokri, našli najin cilj. Medeni in čaj za preventivo, ostalo je bilo hitro zmenjeno, Kako se nama je prileglo, ko nama je prišel Jerneje s suho obleko naproti. En, dva, tri smo bili doma ob času, ko so nekateri ob deževnem dopoldanevu šele lezli izpod toplih »kovrtčkov«.
Kot bi se hotelo nebo opravičiti za zadnjič, se nam je, ko je šlo zares, obetal lep dan, vendar nam ga je megla v Medvodah še skrivnostno prikrivala. Bolj kot smo se vzpenjali, več moči je dobivalo sonce in mimogrede smo bili iz megle. Še malo, pa se nam je pokazala serkvica svetega Jakoba, a je bila še kar visoko nad nami. No prva skrivnost izleta v neznano je bila tako odkrita in kar dobro smno se ogreli, preden smo na hribčku lahko delali Jakobu družbo.
Bajen jesenski dan, prelep razgled na vse strani, Kamniške, Karavanke, Triglav, kot na dlani, vse že obeljeno, bližnja okolica pa v prelestnih jesenskih barvah! Veliko nam je dano, ko smemo in znamo uživati lepote narave. In narava ti vselej ostane, kakorkoli bi se že zgodilo.
SEdaj pa ugibajmo naprej naše potovanje v neznano. Iluzije razbije podatek, da smo šele približno na pol poti. Kam? V Polhov Gradec? A mi uberemo pot s Katarine proti Toškemu čelu.
Čudno! Pa menda ni Toško čelo naš cilj? Naša pot pa se na Toškem čelu obrne v desno. Še malo in pod seboj zagledamo Gabrje in kar prva hiša je že prava. Že po poti izvemo, da pri Zorčevih ne bo nič, ker imajo ohcet. Prisrčno se nasmejemo in sklenemo izbrati ženina in nevesto.
Vsa hiša je bila naša, saj se nas je za ta izlet odločilo več kot trideset. Hitro in dobro smo bili postreženi, vsega je bilo v izobilju, dobra volja se je stopnjevala in, ko iz radia zadoni polka, zasrbijo tudi pete.
Še dobro uro hoda imamo do Podutika, eni še za dne, drugi v mraku, vsi pa zadovoljni in z željo, da bi še velikokrat takole popotovali.
Ani Smolej
PRIŠLI -- ODŠLI
TOZD VOZILA IN SERVIS Odšli:
20. 11. 1986 KOŠČAK Vlatko 28. 1 1. 1986 KRIŠKOVIČ Miloš — smrt
TOZD ZASTOPSTVA o. sub. o.
Prišli:
8.	10. 1986 HORVAT Slavko Odšli:
31. 10. 1986 PETEK Ivica 31. 10. 1986 JERAJ Marija 31. 10. 1986 RUTAR Darko 15. 10. 1986 KEBER Anton
15.	10. 1986 PETRIN Branko
16.	11. 1986 MLAKAR Nada
30.	11. 1986 LIPIČ Judita 30.11.1 986 RUKAVINA Zorica
TOZD NOVA Prišli:
3. 1 1. 1986 KERZNAR Jože
Odšli:
15. 10. 1986 DRABIK MArko
15.	10. 1986 MATJAN Tomaž 22. 10. 1986 BUŽGA Ida
DSSS
Prišli:
16.	10. 1986 CIZEL) Zlata 14. 11. 1986 SERNEC Bojan
Odšli:
19. 10. 1986 KRMELI Katarina
31.	10. 1986 BOGIČEVIČ Frančiška — upokojitev
9.	1 1. 1986 ZUPAN Anton
ZAHVALA!
Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, kakor tudi nekdanjim sodelavcema Avtotehne za spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje, prispevke v dobrodelne namene ter za izrečeno ustno ali pisno sožalje.
Lovrenčec Stanka
Milan Kučan
Po naših cestah že vozita najnovejša Nissanova avtomobila, ki ju je naš japonski partner namenil jugoslovanskemu tržišču. To sta 4 vratni Sunny 1,6 L sedan SLX in petvratni Sunny 1,6 L hatch-back SLX. Predstavitev obeh modelov je pripravila Avtotehna 21. novembra v tehničnem muzeju v Bistri. Predstavitev v Bistri je bila sicer malce skromnejša kot promocija Nissana na Bledu, zato pa nič manj posrečena. Nasprotno. Tehnični muzej je predstavljal idealno okolje za predstavitev, ki jo je popestril skromen a posrečen program. Ponagajalo je le vreme, tako da sta morala biti modela razstavljena v dvorani namesto na prostem. A tudi temu so se organizatorji znali prilagoditi. Nissanovi predstavniki so bili lahko tudi tokrat zadovoljni. Avtotehna na tem programu zares dobro dela. Tržišče vsako tromesečno kvoto vozil kar pogoltne, pri čemer je treba upoštevati da ga prodajamo praktično le v Sloveniji in delu Hrvaške, torej so rezerve še ogromne, servis je soliden, rezervnih delov dovolj, nastopi na sejmih in predstavitvah odlični. Res škoda, da ne moremo enako reči za naše bančno poslovanje. Jugoslavija zadržuje izplačila, s čimer nam kvari ugled in zaslužek, saj Japonci zadržujejo pošiljke, dokler stare dobave niso plačane. In s tem je krog sklenjen, naše poslovanje pa manj uspešno, kot bi po vloženem delu moralo biti.
SUNNY 1,6 L SEDAN SLX - 4 VRATA SUNNY 1,6 L HATCHBACK SLX - 5 VRAT (BREZ KATALIZATORJA)
	SEDAN	HATCHBACK
PROSTORNINA (cm1) 				1597	1597
MOČ MOTORJA (KW/KM)/5600obr/min . 62/84		62/84
MAX. HITROST (km/h) 				175	175
POSPEŠKI 0-100 km 				11,8s	11,8 s
MOTOR 			4-TAKTNI OTTO
IZVEDBA 			 OHC	OHC
PREMER VALJA (mm) 			 88	88
HOD BATA (mm) 				76	76
KOMPRESIJSKO RAZMERIE 		9,6	9,6
ZAVORE: DVOKROŽNI SISTEM Z OJAČEVALCEM IN REGULATORJEM
SPREDAJ DISK, ZADAJ BOBNASTE ZAVORE MENJALNIK: 5-STOPENJSKI
DIMENZIJE:
CELOTNA DOLŽINA VOZILA (mm) ..	4.215	4.030
CELOTNA VIŠINA VOZILA (mm) 		1.380	1.380
CELOTNA ŠIRINA VOZILA (mm) 		1.640	1.640
BENCINSKI REZERVOAR (1) 		50	50
TEŽA VOZILA (kg) 		990	940
OBREMENITEV (kg) 		431	421
PROSTORNINA PRTLJAŽNIKA (1) 		409	278
GUME 			.. 175/70 SR 13
PORABA GORIVA (NORMNA)
PRI 90 km/h ....................................... 5,3 1/100
PRI 120 km/h ...................................... 7,1 1/100
MESTNA VOŽNJA ..................................... 8,8 1/100
OPREMA, KI JE VKLJUČENA V CENI:
-	METALIZIRANA BARVA
-	RADIO LW/MW/UKW + 1 ZVOČNIK
DVOJNO VZVRATNO OGLEDALO - ROČNO NASTAVLJIVO
CENA:
a)	SUNNV 1,6 SEDAN SLX
DEVIZNI DEL ....................... 1,140.000 VEN
DINARSKI DEL ........................... ca 75 %
b)	SUNNV 1,6 L HATCHBACK SLX
DEVIZNI DEL ....................... 1.203.000 VEN
DINARSKI DEL ........................... ca 75 %
DEVIZNI DEL SE MARCA 1987 ZVIŠA ZA 21.000 YEN-ov, KER BO V AVTOMOBILIH VGRAJEN RADIOKASETOFON + 2 ZVOČNIKA -SEDAJ SAMO RADIO + 1 ZVOČNIK.
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Titova c. 38. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), jana Černič, Jurij Černič (gl. urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovišek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.