Morje v našem gospodarstvu
V tej Itevilki smo dali poseben poudareik vpražaajeni, fci se tičejo ladjedelni.štva in pomorskega prometa, ker so ta viprašanja aktualna in ker jim pri izdelavi perspektivnega pla-na popolnoina po pravici posvečamo veliko pozornost. Vendar je to samo ena izmed vej gospodareke dejavnosti, ki so pove-zane z morjem. Vloga morja v gospodarstvu je mnogo bolj široka, dejansko neizčrpna, ker otfkrivamo z razvojera tehnike stalivo nove rnožnosti.
Naj o|K)zorimo samo na nekatere važnejše momente.
Pri nas vsako leto ulovimo 15 <k> 20 tisoČ ton morskih rib, kar pomeni približno 1 kg na probivalca. S tem še zdaleč ni-so dosežene dejanske roožnosti, čeprav ulovimo danes dvakrat več kakor pred vojno. Z izdelavo novih ladij, bark in opreme bi laliko nalovili Se mnogo več rib. ne da bi bila nevarnost, da bodo zato postaie naše vode bolj siromašne. Na to dejav-
nost je vezaoo življenje veUkega števila pomorščakov iij ob-stoj posebnih vrst zadrug, a nanjo se naslanja tu^i vsa že pre-cej razvita industrija: ribjili kanserv smo lani izdelali 7 in pol tone, skoraj dva in pol krat več kaJtor 1. 1959.
Morje je neusahljiv vir soli. Pridelamo jo približno 40 ti soč ton na leto, s to proizvodnjo pa  so spet povezane drup industrije,   kakršna   je   na   primer   industrija   polivinilklorula >JugoviniJ«.
Velike in še vedno skronmo izkoriščene možnosti nudi morje za razvoj ttirizma. V 1. 1955 so inieli obmorski kraji 750 tisoč obiskovalcev in od tega je bilo 254 tisoč tujcev. Obisk tujih turistov pomeni za nas enega izmed važiih virov d<> viznih sredstev, toda obis-k domačih turistov je za gospodar-stvo še pomembnejši, predvsem zato, ker se tako vsako leto prtbližno pol miltjona delavcev in uslužbencev spcčije in okrepi in se tako poveča njihova clelovna sposobnost. Res jc, za zciaj je število delavcev, ki preživljajo svcj dopust na morju, še vedno nizko v primerjavi s številom uslužbencev. z urejevanjem in izboljševanjem življenjskih pcgojev de.lav-cev pa se bo "vsekafcor postopno spremenilo tudi to razmerj.1
V članku o graditvi domače trgovske moraaice je bilo miinogrede govora o pomenu morja za promet. Lahko pa p<> uovno poudarimo, da je pomorski promet najpogosteje ni samo primernejši in aspešnejsi, temveč tndi cenejši in da go je mogoče še vedno zelo rnzviti, čeprav že sedaj prepeJjeni' ]X> morju približno 8 milijonov ton blaga ter 5 i<n pol mili-jona potnikov.
Posebno bogastvo pameni Jadran s svojirn pcdnebjem. ki omogoča pridelovanjc cele vrste sredozemskih kultur. posebno oljk in fig, toda tudi rfrugih kultur.
Z  vsem  tem še  daleč ni  izčrpno vse,  kar pcmeni  morji za gospodarstvo. poscbno pa ne tisto.  kar bo lahko pomenil'-za nadaljnji  napreclck  znanosti  in  telinike,  ki že d"anes   upo rablja energijo plime in oseke in  išče načine.  kako bi  morji spremenilo  v  vcliko  tovarno  za  izdelovanje  hrare.
Razumljivo je. da računamo tudi pri izdelavi perspektiv-nega plana gospodarskega razvoja 3 tem boga?tvom in precl-nostmi Jadrana in da računamo s tem, kako bi jili čim izdal-neje izkoristil«.