Zabocskl pekel z goTomikom lz trebuha. Malo čudno ločitve-: no pravdo so obravnavali pred kratkem y Cikagi. žena, ki je na-: stopila kot tožiteljica, je dzpovedala, da niko-: li ne ve, kj« da se mm di njen mož. Cuje n. pr. glas svojega moža' in misli: »Dobri stari Herbert! Prepeva v kopeli!« Vendar Herbert' nikakor ne sedl v kopalni banji, ampak Jei nekje v garaži. Drugič vzame kos pečenega mesa iz kuhinjske omare. Naenkrat se pa oglasi Herbertov glas: »Hej, stara, boš li pustila pečenko na miru!« Žena je kakor ohromljena od strahu, ker Herbert vendar nl v omari y kuhinji, pa. pa sedi, kakor se je baš kar uverila, v svoji sobi in puši pipo. Drugič se zadene vsled neprevidnosti ob lutko, ki sedi na divanu. Lutka pade na tla in zakriči vsa ogorčena: »Pusti me na miru, ti staro vretano!« Žena se postavi pred ljubega Herberta in mu reče: »Ljubi, ali si dobro opravil na borzi?« — Herbertov glas, ki prihaja od bogznaj kako daleč, odgovori: »S kom pravzaprav govorite?« Posebno jo sili v obup ona lutka na zofi, ki prične na lepem kričati ter zmerjati. Žena pripoveduje sodniku: »Lepega dne sem odmašila steklenico pive in iz steklenke mi je buknil trikratni »živijo!« — »Ločitev je dovoljena«. je razsodil sodnik. »Svetoval bi vam pa, če si boste zbrali po ameriški navadi drugega moža, nikar se ne poročite z govornikom iz trebuha«, je še posvaril nesrečno ženko g. sodnik, predno je ostavila sodno dvorano.