Piliticii ciiii K r a. 1 j e v i n a SHS. V nekem gozdu blizu Delnio na Hi-vatskem je dne 20. t. m. ob 9. uri 15 mioivt dopoldne izvrgil Bosarmc Alija Alijagie umor bivgega ministra notranjih zadev Miforada Draškoviča. Ministra Draškovifia so pokopali v Beogradu z veiikimi častmi. Takoj po umoru je sklieal mlnistrski predsednik Nikola Pagi5 ministrsko seio, v kateri ]• vlada sklepala o korakih, ki naj se pod vzaraejo proti rovarenju kouiunistov. Izdala bo takozvaui ,,zakon o zagčiti države", ki naj bi zapel kotnanistiCni stranki smrtno peseto. Kakor izglieda, bo vlada pri tem trčila na velike težko6e. Komunisti so nameravaJl ubiti poleg Draškoviča- Še ministrskega precisednika Pagifa in ministra Pri'bičeviča. Preiskave po nadaljniti sokrivcih so v polnem teku, Vlada namei-ava komunistično stranko razpuBtMi, poslance pa izročiti sodigču. Po* slanci bodo baje izgubili svoje mandate. — Madžarska mirovna pogodba vsebuje določbo, po kattri bo Jugoslavija morala v prav kratkem času izročiti premogovnigko ozemlje okoli Peftuha z mestom vred Madžarom. Pogodba je stopila v veljavo dne 26. t. m.' — K r a 1 j e v i namestnik lv,ari Hribar s© je pripeljal dno 26. t. mt akozi Maribor, kjer so ga pozdravili predstavniJd oblasti, v LJubljano. Kr. namestnik bo imel to nalogo, da po do ločilih nove ustave izvede razdelitcv Slovcnije v dve oblasti: v ljubljansko in mariborsko. S tem je avtonomilu, Slovenil« protl volji TtliktosEo r«&ii» slovenakega ljudstva za enkrat pofcopana.-, qot* Sltailo. B ]6 qdzorigfie vedno se ponavljajočih ne inirov uied Nemci in Poljaki, uameravajo spremaniti po amerikauskein načrtu v sainosto]no ozir, neodvisno državo. Sestaviti bi sa imela po tem našitIu vladna komisija, v kateri bi bili zastopani ltalijanf, Nemd ln EolJallB — .V R u s i j i je izbruhnila stragna lakoia. Nad 30 milijonov ljudi- je v .Vfchodni Rusiji na milost hi nemilost izroCenib gladu in nalezljivlm bolez- nim, Silna suga je uničila vse posevine, tako, da je mogožna Rusiiar ki ie svojSas zalagala z žitom vso Evropo, danes nayezana na nujno pomofi, evropskiii držav. .V nekaterih gubernijab unaira na stotine in stotine ljudi v pomanjkanju vsakdaajega kruha; Sovjetska vlada je sioer prosila za pomo6 Evropo, toda kdo naj v tej neurejeni državi brez zadostnih železnio pomaga milijonom ruskiti seljakov ki probivajo daleč pro<5 od velikib. naselbin;-1 Ruski pisatelj Maksim Gorki je posJal neraškerau pisateiiu Gerharcl Hauptmann-u obupen oklio na človeštvo Evrope, da naj nemudoma pomaga s krubom in zdravili, sioer bo velika večina izmudeiiega ruskega narocla poginila na lakoti.