Kaj je novega? Seznam župnij, v k*terih se bodo letos vršile bii-mske slovesnosti: Sv. Marjeta niže Ptuja 8. maja. Polenšak, Sv. Marjeta 9. maja, Sv. Lovrenc v Slov. goricah 10. maja. Sv. Andraž v Slov. goricah 11. maja. Sv. Urban pri Ptuju 12. maja. Sv. Marko niže Ptuja 14. maja, Ptuj, Sv. Jurij 15. maja. Ptuj, Sv. Peter te Pavcl 16. maja. Vurberg, Sv. Marija 17. maja. Hajdina, Sv. Martia 18. mnja. Sv. Mihael nad Mozirjem 18. junija. Moziarje, St. Jurij 19. junija. Rečica, Sv. Kancijan 20. junija. Ljubno, Sv. Elizabeta 21. jnnija, Luče, Sv. jLovrenc 22. junija. Solčava, Sv. Marija 23. junij.u Sv. Frančišek v Stražah 25. junija. Gornjigrad, Sv. Mobor ia 1'. 26. junija. Novaštifta, Sv. Marija 27. junija. Bočna, Sr. Pettr 28. junija. Sv. Martin ob Dreti 29. junija. Nazarje, Sv. Marija 30. jurrija. Sv. Rupert nad Laškim 9. julija. Sv. Martin aad Laškim 10. julija. Rimske toplice, Sv. M. 11. julija. Sv. Jedert aad Laškim 12. julija. Dol, Sv. Jakob 13. julija. Trbovlje, Sv. Martin 14. julija, Sirje, Sv, Marija 16. julija. Loka Sv. Helena 17. julija. Razborje, Sv. Janez K. 18. julija. Jurklošter, Sv. Mavr. 19. julija. St. Miklavž nad Laškim 20. julija. Sv. Lenart nad Laškim 21. julija. Sr. Jurij v Slov. goricah 4. septembra. Sv. Marija Snežna 5. septembri . Sv. Ana na Krembergu 6. septembra. Sv. Benedikt t SIot. goricah 7. septemhra. Negova, Sv. Marija 8. septembra. Sv. Arnton t Slov. goricah 10. septembra. Presveta Trojica v Slov. goricah 11. sepi. Sv. Bolfenk v Slov. goricah 12. septembra. Sv. Rupert t SIot. goricah 13. s.eptenibra in Sv. Lenart v Slov. goricab 14. »ept. 1927. Maribor dne 5. in Celje dne 6. junija t. 1. Na potovanje v sveto deželo in v Egipt so ta četrtek odpotovali sledeči gospodje iz Jugoslavije: Narodai posl. dr. Hohnjec, kipar-umetnik Meštrovič, viseučiliški profesor predat dr. Matija Slavič, zagrebški mestni župnik msgr. Rittig, Mirko Kapič, upravitelj škof. posestev v Zagrebu, kanonik Časl Franc iz Maribora, profesor Cestnik iz Celja., hotelir Mikolič iz Ljubljame, katehet Žmavc Jožef iz Trbfivelj, kaplan A. Žalar iz Vidma, Ivan Kos, veleposestni k iz Slov. Bistrice, 2 inozemca in prof. dr. Jehart, jVd je vodja in priTeditelj potovanja. Duhovniške vesti. Za arhidijakona v Konjicah je hnenovan sedanji pravizor, gospod vikar Framc Tovornik. Do&edanji slovenski kaplan v Belgradu g. jMartin Medved, je stopil v službo vojaškega kurata. Smrt mladega duhovnika. V Kapeli pri Radencih je umrl pri svojih sorodnikih mladi kaplan g. Jože Domanjko. Poikojni je bil rojen 18. aprila 1901 v Ločah pri Konjicah. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Mariboru. Kot bogoslovec }e odshižil svoj vojaški rok, nato pa je nadaljeval bogoslovne šutdije na ljubljansiki univenzi. Lansko leto je bil posvečen in je nato kaplanoval v Sevnici ob Savi, kjer je izbolel. Po operaciji v mariborski bolnici je neprestano bolehal; zdravil se je nekaj časa na Golniku, zadnje mesc^ce pa je prebil pri sorodnikih v Kapeli, kjer ga je sredi najlepše dobe ugrabila smrt. Bil je krepke in vesele narave ter je kot duhovnik mnogo obetal. Pogreb se vrši v pomdeljek dopoldne ob 10. uri. N. v m. p.! Nedeljski izleti iz Maribora v Svečino. Ta krasna obmejna tocka je bila Mariborčanom dosedaj sioer p*>znana, toda radi oddaljenosti in slabih prometnih zvez jo je le malokdo posecal. Sedaj pa je upeljal lastnik avtoomnibufa tudi nedeljske vožnje z avtomobilom nalašč za izletnike. Avtoomnibus vozi vsako nedeljo in praznik popoldne ob 14. uri izpred gostiLne Spatzek ter se vTača nazaj iz Svo čine ob 20. Tiri. Izletnikom je na razpolago gostilna Arh z prvovrstno kapljioo in jedili. Zanimiva razsodba stola sedmorice. Slovenski štajerski javnosti je &e v živem spominu slučaj Markuai, ki se ,'e obravnaval lansko leto dvakrat pred poroto. Pri oeli zad«vi je šlo za roparski umor, ki se je doigral pred 6 leti v Slov. goricah. Bil je umorjen nek neznan prekupec s sadjem in so našli truplo v benediškem gozdu. Na obtožni klopi so bili: Zakonca Ivan in Ana Markuzi, Ivanov brat Jožef Markuizi in po&estnik Mihael Zemljič od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Zaslišanih je biilo 48 pri^ in je druga porolna oibravnava trajala tri dni in šele v nedeljo, 19. septembra je bila izredena obsodba. Vsi obtoženci so tajili dejanje in v celo zadevo se tudi potom izpovedi pri^ ni moglo posvetiti z jasnostjo ter gotovosfjo. Ta nezasoost je zelo otežkočala potek razprave in kljub trodnevnenm razpravIjanju si niso mogli ustvariti porotniki popolnoma jasne slike. Stavljenih je bilo na porotnike več vprašanj m razsodba &e je glasila: Ivan Markuzi je bil obsojeo na smrt na vesalih njegov brat Jožef in Mihael Zemljič na dosmrtno ječo in Ana Markuzi na tri leta težke jece. Proti tej raz&odbi je bil vložen priziv na stol sedmorice ki v petek ^ je prišla Tešitev priziva iz Zagreba. Stol sedmorice je po- * trdil smrtno obsodbo glede Ivana Markuzija, obsodil pa tudi Jožefa Markuzija in Mihaela Zemljiča na vešala, leobsodbo Ane Markuzi je potrdil. Od prevrata do danes je ravnokar beleženi slučaj prvi,, ko je stol sedmorice, ki navadno spreminja smrtno kazen v dosmrtno ječo smrtno kaizen raztegnil na dve osebi, ki sta bili obsojeni le na doemrtno jeco. Javnost je radovedna, kaj bo ukrenilo v tem Eamotanem slufiaju ministrstvo pravde. Družba kolesarskih tatov prijeta v Mariboru. Na velikonoono nedeljo je bil aretiran neki Alojzij Anderlič radi suma tatvine dvokolesa, katerega je ukradel stavbeniku Spindlerju na veliko soboto popoldne na Slomškovem trgu. Policija se niti s prva ni zavedala, kako dober lov je napravila. V torek in sredo je bil Anderlič zaslišan in izdal je še nadaljne tatvine koles. Izdal je tudi imena dveh pomagačev, ki sta mu pomagala pri delu in nato sta bila aretirana Alojzij Loznišek im Franc Kmetič, ki je znan v mariborskih predmestjih kot »pravi indijski fakir«, zna si prebadati ustnice z iglami ter se ne straši niti pojosti živo žabo in krastačo. Priznali so sedem tatvin. Kolesa so kradli po celem mestu ter jih prodajali kar na ulici za ceno 100 300 t>in. Imajo pa na vesti najbrže še več slič- nih tatvin. Kolesarji bodo policiji hvaležni, da je spravila na varno tako nevarae uzmoviee. Pretep. Na velikonočno nedeljo je prišlo do spora med splavarji Lz Dupleka in dnigimi gosti iz Sv. Martina pri Vurbergu. Nek gost je pognal v nekega splavarja prazen vrček in izginil. Kmalu nato je stopil v gostilno trgovec Pajman, ki je baje podoben dotičnemu, ki je pognal vrček. Kakili pet vinjenih splavarjev se ga je lotilo in ga nevarno obdelalo z naži. Prepeljali so ga v bolnico, kjer nm bodo resili življenje. Izgubil bo levo oko. Napadalci so večinoma taki, ki so imeli že opravka s sodnijo. Zato je upafL, da jih bodo kmalu imeli. PoziT g. F. Arzenšeku, pravilno Oto Arzenšeku — Šmarje pri Jelšah. Vaše pismo nas ni moglo prepričati, da bi zadeva bila že urejena, posebno, kar smo dobili znova pritožbe, da zahtevate poleg vseh stroškov še delež po 500 Din. V svojem pismu se zagovarjate, da to zahteva tista tovarna v Mariboru. Ker te tovarne niste imenovali, smatramo to Vaše pojasnilo kot nezanesljivo. Pozivamo, Vas, da nam takoj javite natanoen naslov tiste tovarne, sicer smatramo, da ste tudi to pismo poslali le, da na» zvodite, da bi pranehali z nadaljnim razpravljanjem o tem. A mi hocemo priti do popolnega razoišeenja. Dva požara. V noči od petka na soboto je gorelo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v vasi Apače kar na dveh krajih. Ob pol 10. uri zvečer je za«ek> goreti pri Matevžu Murko gospodarsko poslopje. Zgorelo je gospodarsko poslopje, hlevi in hiša, vse svinje in ena krava. Rešiti so mogli le golo življenje. — Drugi požar pa je bil v soboto zjutraj ob pol 3. uri pri posestniku Verčernic. Pogorelo je tudi vse, gospodarsko poslopje in hiša, tudi svinje. Vzrak požara je začasino še neznan, gotovo pa je zlobna roka vmes, ker sta posestnika prav nizko zavarovaaia. Skrivnosten zdravnik. V RadmožancLh in okolici v Prekmurjii se je pojavil nek tujec, ki se je predstavlja! kot zdravmik za vsako bolezen. Ker je obenem naglašal, da daje recepte za malenkostnih 10 Din in da predpisuje samo taka zdravila, ki jih lahko vsak sam doma naredi, a katera kljub temu gotovo pomagajo, se je našlo mnogo ijudi, ki so iskali pri njem pomoči. In on je pisal recepte zoper človeške in živalske bolezni. Po zatrdilu očividcev jih je napisal na dan do 150. Nazadnje se je seveda ugotovilo, da je čudodelni zdravnik navaden slepar, ki je hoteJ dobro zaslužiti na raoun lahkovemega Ijudstva. Splašeni konji. Na velikonocno nedeljo zvečer je stal Jožef Rašcan iz Turnišca z vozom na beltinskem kolodvoru. Ko je privoeil na postajo večerni vlak, so se konji vsled hrupa in ostrega žvižga splasili in zaoeli divjati. Gospodar, ki je stal pred njimi, jih ni mogel zadržati. Nekaj casa so ga vlekli seboj, ko pa so se spustili v divji tek Ln ze videl, da jih ne bo mogle ustaviti, |e izpustil vajeti in skočil na stran. Zalet je bil tako silen, da je vrgel Raščana v obcestni jarek, kjer je za nekaj časa obležal. Konji so zdivjali naprej po oesti. Ujeli so jiih še le v sosedni vasi. Ve5je nesreče ni bilo, le vajeti so se strgale in z voza je popadalo, kar je bilo na njem. Človek obrača, Bog obrne. Ta pregovor se je uresnicil pri loteriji dij. zavoda »MartLnisče«. Jeseni smo bili trdno prepričani, da bomo mogli tekom dolge zime spraviti v promet vsaj še polovico preostalih srečk. V tem slučaju bi se žrebanje vršilo dne 1. maja. Pa je prišlo vse drugače. Grozna metljavost v celi Slov. Krajini je uničila na tisoče goveje živine. In ker je tam živinoreja edini večji vir dohodkoT, so ti skoro popolnoma prenehali. Sedaj je še prišla kuga na svinje in perutnino. Vse te nesrece po lanski slaibi letinil Srešk imamo še zelo veliko. Ker so določeni dobitki zelo bogati in šrtevilni, bi se kamaj ti krili 5e bi žrebanje bilo zdaj. Zato prosimo, da se za naso loterijo dela kar največja propaganda povsod. Iščite srecke v župnisču ali pa si jih naročajte pri ravnateljstvu »Martinišča« (Murska Sobota). Čez par mescev bo potem žrebanje brez dvoma.