38 Mimičina pravljica
Ej, ta naša Mimica . ..! PunČiko pestuje, Ajčka jo in ujčka jo, zraven se huduje:
.,Oj ti punOi, punčika,
Kaj si tak jukava?
Nočeš mi zaspančkati,
Saj si vendar zdrava!
Bolna nisi, lačna ne,
Mleka sem ti dala ...
Še zapojčkala ti bom
Morda bo.š zaspala . . .**
^Tam v deželi, tam v deveti deželi Je bil moder in dobcr kralj; Imel je prelep" gospo kraljico, ]n eno punCiko mu je Bog dal . . . Pa punčika tista, četudi lepa, — Svileno srajčko jc namreč imela In zlate laske in očke modre — Vendar včasih zaspati ni htela . . .
Gospa kraljica jo je zibala na moč, Najbnljšega mleka ji piti dajala, In vendar je vpila šc vedno: ,Mama, mama. jaz v.stala, jaz vsiala!1
Ko vidi kralj, kako ž njo kraljica trpi,
Zasmilt se mu na dnu srca:
,0, ti preljuba moja kraljica, kaj praviš,
Zakaj se otrok pomiriii ne da>"
In stopi s trona in Žezlo zlato
Zraven na zid nasloni,
Dene z glave avojo krono drago,
In . , . in .. /
]Cj, ej, vi še čakate, Da bi vam Mimica pesmico
X)n konca spelar                                                  
Aj, aj . . . botc čakali še!                                
Njo samo je pesem tako prevzela,                  
I)a je, ko je punCiko ujčkala,                        
Z njo sama zaspančkala .. .
Rado Kosar