Poštnina plačana' vqotovini Leto L*ubttana. 27 avgusta 1028 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zlutraL NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru In Celja dostavljen na dom mesečno t Din vel. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knufljeva al. 5« telefon St. 2034. 2072 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54+ telefon št. 2036 INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Pre* šernova al. 4. telefon št 2492 Stev jene oblasti morajo postopati proti KDK stno iniciativo in fastno odgovornost Tudi na včerajšnji seji ministrskega sveta ni prišlo do konkretnih sklepov - Vsa odgovornost prepuščena podrejenim funkoparjem - Orožnie dr Korošca opozicijskemu tisku Posvetovanja z državnimi pravdniki - Napoved konca Vukičevič - Koroščevega režima Beograd, 26. avgusta. Za današnjo sejo ministrskega sveta je vladalo v političnih krogih veliko zanimanje, ker se je v vladnih krogih trdilo, da bodo na njej sprejeti sklepi proti KDK in da bo ministrski svet izdal navodila podrejenim organom, kako naj postopajo. Seje ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu, razen zunanjega ministra dr. Marinko-viča, ki še ni prišel v Beograd in se vrne šeie zvečer. Udeležil se je tudi ni minister dr. Spaho, ki je prispel v Beograd šele opoldne. Seja ministrskega sveta je trajala od 9. do 12. Razpravljali so na njej o stališču vlade do KDK in zlasti do HSS. Po seji so bili ministri napram novinarjem do skrajnosti rezervirani ter so jih vsi pošiljali k dr. Korošcu, ki je nekoliko kasneje izdal za javnost naslednji komunike: »Na današnji seji ministrskega sveta se je po referatih ministrov in splošnem pregiledu ministrskega predsednika 'ter ministra notranjih del o stanju v državi nadaljevalo in zaključilo posvetovanje o rednih, zakonitih ukrepih za pobijanje razornega dela ekstremnih elementov, kakor tudi o vseh ukrepih, ki jih imajo posamezni ministri izvajati v cilju zagotovitve dobre uprave sploh. Posebna pozornost se je posvetila v tem pogledu onim središčem, v katerih ti elementi začasne in splošne gospodarske težkoče ali lokalne pogreške uradnikov eksploatirajo proti državi, njeni celoti in ugledu. Po poročilu ministra pravde se je govorilo o senza-cijskem načinu, kako se v enem delu tiska objavljajo samovoljne vesti o teh ali onih ukrepih in sklepih, kakor tudi o izjavah iz vrst KDK glede groženj s strogo uporabo zakona. Vlada ima dovolj moči, da pridobi spoštovanje avtoriteti države. Kar se tiče pravnih, ukrepov, jih izvajajo pristojni organi, zavedajoč se v polni meri svojih dolžnosti do države.« Kakor je razvidno iz tega komunikeja, vlada ne namerava pod vzeti nobenih izrednih ukrepov proti KDK, temveč samo izvajati obstoječe zakone »s polno strogostjo«. Po seji ministrskega sveta so se dr. Korošec, dr. Ilija Šumenkovič in general Hadžiič mudili kratek čas na dvoru. Po informacijah iz vladnih krogov, se mude v Beogiradu zagrebški višji državni pravdnik dir. Aleksander izključen iz radikalske stranke? Napeto pričakovanje današnje seje radikalskega glavnega odbora, "— Seji bo predsedoval Marko Trifkovič, ki bo baje predlagal Vukičevičevo izključitev. Beograd, 26. avgusta. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje jutrišnja seja glavnega odbora radikalne stranke. Po splošnih zatrdilih tako iz vrst članov glavnega odbora, kakor iz skupine Velje Vukičeviča, bo jutrišnja seja glavnega odbora odločilnega in zgodovinskega pomena za nadaljnje življenje radikalne stranke. Aca Stanojevič je sporočil, da ne more priti na seio, vendar pa je obenem naglasi!, da priznava že vnaprej vse sklepe glavnega odbora. Jutrišnji seji bo predsedoval Marko Trifkovič, znani vodja najostrejših Vukičevičevih nasprotnikov. Zato so se danes ponovno pojavile vesti, da bo na jutrišnji seji glavnega odbora Velja Vukičevič izključen iz radikalne stranke. Dr. Ninčič, ki se nahaja v inozemstvu, je brzojavno sporočil, da je solidaren s sklepi glavnega odbora. Velja Vukičevič je imel danes sejo s svoijimi prijatelji radikalnimi ministri ter se pripravlja na protiofenzivo proti glavnemu odboru. Domneva se, da se bosta jutrišnje seje glavnega odbora radikalne stranke udeležila izmed ministrov samo dr. Andra Stanič in dr. Ni-kola Subotič, ki ne spadata med ožjo Vukičevičevo okolico. Trifkovič javno obtožuje Vukičeviča Senzacionalna izjava Marka Trilkoviča beograjski «Politiki». — Vukičevič nosi odgovornost za porušenje narodnega edin-stva in za obnovitev ustavnih bojev. Beograd, 26. avgusta. Današnja »Politika« objavlja daljšo izjavo Marka Trifkovi-ča, ki obtožuje Veljo Vukičeviča krivde za rušenje narodnega edinstva. — Predvsem ugotavlja, da Velja Vukičevič doslej ni odgovarjal na javno kritiko svojega dela niti v Narodni skupščini, niti v listih niti, se ni poskušal braniti pred težkimi obtožbami, ki jih je navedel v svoji znani spomenici glavni odbor, zavarujoč radikalno stranko pred Vukičevičem in njegovim škodljivim delom. Marko Trifkovič naglasa, da Velji Vukičeviču niti na misel ni prišlo, da bi obveščal svoj poslan, klub o važnih in značilnih aktih naše zunanje in notranje politike, ter ga seznanil s tajinstvenim blejskim paktom ter s sporazumom z demokrati in JMO. V svoji komodnosti ni niti pred Narodno skupščino branil svoje vlade, svojega dela in svoje politike, kar bi smatral vsak drug predsednik vlade za svojo temeljno dolžnost. Marko Trifkovič omenja nato v svoji izjavi, kako je Velja Vuku-čevič delal volitve in kako je zakrivil, da se -e oslabila moč radikalne stranke. Med diugim tudi pravi: Gospod Vukičevič udarja na glavni odbor, kar ni nobeno čudo. On je brez milosti in brez ozirov napadal vse radikalne vlade, trdeč, da se je devet let pogrešno delalo in da je on (Vukičevič) prišel popravljat pogreške. Grešili so Protič, Ves-nič in, Pašič, on pa popravlja. Sprejetje ustave, uničenje komunistične stTanke, rešitev hrvatskega vprašanja, vsi ti važni državni problemi so bili rešeni brez pretres-liajev. Vsa Radičeva stranka., brez dvoma predstavnica brv. plemena, je priznala ustavo in z ustavo zajamčeno državno ureditev tejj. ie sodelovala tako v Narodni skupščini, kaKor v vladi v korist stabilizacije države in njenega ugleda.Toda kje smo danes po Vukičevičevi »poiwikj popravljanja«? Ali se more resno trditi, da narodno edinstvo še danes obstoji? In narodno edinstvo je neobhodna potreba za vzdrževanje uspešnega razvoja vseh treh plemen. Ustavno vprašanje, likvidirano na miren način, se danes zopet pojavlja in ponovno stojimo v znaku ustavne borbe. Finance zaradi slabe politike postajajo kljub velikim bremenom in dajatvam neprestano slabše in slabše. Ni panoge narodnega in državnega življenja, kjer bi mogla Vulkičevičeva politika pokazati pozitivne uspehe in dobre rezultate. On pa zopet trdi, da dela za dobro države ter vprašuje, ali je prepovedano, da ima on ambicijo za šefovstvo stranke? Ni prepovedano, toda to bi pomenilo, da radikalna stranka sprejema nase politično odgovornost za vse grehe in pogreške g. Vukičeviča, dočim je glavni odbor s svojo spo-meinico baš hotel zavarovati strano pred očitki zaradi Vukičevičevih pogrešk do 28. maja, ki so bile velike in težke, in kako bi šele ne bilo mogoče, da bi se ne zavaroval pred odgovornostjo za zločim od 20. junija. Ako bi Velja Vukičevič vodil strankino politiko, bi kmalu prišla do banke-rota. Marko Trifkovič nato našteva, koliko postojank je že izgubila radikalna stranka tudi v vladi ter obžaluje, ker se mora v teh težkih časih radikalna stranka spuščati v notranje borbe ter se boriti s političnimi nasprotniki, kakor tudi z oblastmi, ki se v sprotju z zakonom vmešavajo v ustvarjanje strankinih organizacij, česar ni bilo niti v najslabših časih in pod reakcijonarnimi vladami. Spominske svečanosti za Stje-panom Radičem Zagreb, 26. avgusta. Danes so se v vseh pokrajinskih mestih vršile z ozirom na sklep HSS komemoracije po Stjepanu Radiču. Naval na zagrebški velesejem Zagreb, 26. avgusta. Danes je zagrebški zbor posetila ogromna množica občinitva. Med posetniki so bili tudi francoski konzul Bouissier ter francoski trgovinski ataše Musset iz Beograda, turški poslanik Gjemal beg, ki se začasno mudi v Zagrebu in ki je zbor posetil v spremstvu nov?ga turškega konzula v Zagrebu dr. Milana Marica. Posebno pozornost je v javnosti vzbudila razstava narodnih del. ter dr. Ogoreutz in dr. Munda iz Ljubljane. V vladnih krogih se poudarja, da se bo v Zagrebu in Ljubljani uvedla preiskava po splošnem kazenskem zakonu proti posameznikom iz KDK. Zagreb, 26. avgusta. Današnje »Novosti« objavljajo daljši razgovor z nekim uglednim delavcem, bivšim ministrom, ki pa se danes ne bavi več z aktivno politiko. Ta bivši minister, ki je potoval skozi Zagreb, je izjavil, da se poostruje razkol v radikalni stranki, zlasti med njenim glavnim odborom ter Veljo Vukičevičem, in da sedaj mrzlično iščejo izhoda iz situacije. Dnevi če-tvorice so šteti. To je tudi vzrok, zakaj si vlada ne upa izvršiti svojih groženj proti KDK. Sedanja vlada bo ostala samo še kratek čas na krmilu, najdlje do početka oktobra, ko se bo o tvoril a nova kriza, da se končno enkrat reši sedanji veliki spor v notranji politiki. Okrnjena Narodna skupščina se ne bo več sestala, temveč bo razpušče-na in bodo razpisane volitve, ki naj bi bile najkasneje meseca januarja. Ta bivši politik je označil kot nositelja bodoče situacije Marka Trifkoviča, ker je Aca Stanojevič bolan. Politična nedelja na Bledu Bled, 26. avgusta. Prihod dr. Korošca, ki je bil napovedan za sinoči, je zopet odgo-den za par dni. Na Bledu se splošno govori, da je prisotnost dr. Korošca v Beogradu še potrebna za izvedbo ukrepov proti HSS zavoljo znane akcije v Berlinu. Dr. Korošec hoče. da se vlada odloči pred njegovim odhodom na Bled, tako da bo lahko kralju sporočil že definitivne vladne sklepe. Zato je umevno, da blejski gostje, ki se zanimajo za politiko, Koroščevo avdijenco pričakujejo z veliko napetostjo. Svetozar Pribičevič je danes zopet sprejel na Bledu navzoče novinarje in jim na izjavo Velje Vukičeviča, ki io je priobčila včerajšnja >Politika«r, med drugim dejal: »Kako se morejo Srbijanci, ki so ponosni na to, da so Srhi, ki ljubijo svobodo, ki hočejo, da bodo tudi Hrvati in Slovenci svobodni — kako se morejo zadovoljiti z vodstvom politično tako brezpomembnega človeka, kakor je Velja Vukičevič, tega ne razumem. Vem, da Srbi niso zanj, čudim p? se, da se v vsej Srbiji ne najde Človek, ki bi se upal dvigniti odločen glas proti njemu. Za časa vlade pok. Pašiča j» bil Velja Vukičevič za sprejem Radičeve stranke v vlado. Tudi jaz sem bil takrat v Pašičevi vladi in vem, da je Vukičevič igral vlogo petega kolesa.« Popoldne okrog 18. je Svetozar Pribičevič posetil posl. dr. Žerjava in se z njim zadržal na terasi Janove vile v dolgem pogovoru. Tu so ga zopet našli novinarji ter mu sporočili vesti, ki so jih pravkar preieli iz Beograda o seji ministrskega sveta. Na vse to se je Svetozar Pribičevič samo zasmejal. V Suvoboru danes ni bilo avdijenc političnega značaja, pač pa ja kralj sprejel več višjih generalov in se ž njimi v parku dalj časa živahno razgovarjal. Kraljevo zdravstveno stanje se je po zadnji operaciji na zobovju precej izboljšalo, vendar še ni popolnoma dobro. Popoldne se je kralj podal na izlet v Bohinj, kjer je ostal do pol 6. Včeraj je bil na dvoru italijanski poslanik Galli, ki je kraljici Mariji predstavil svojo soprogo, nato pa je bil sprejet v avdijenco bivši minister dr. Benjamin Šuperina. Opoldne je bil dr. Šuperina povabljen na kosilo v Shveglovo vilo >Wilsonijo<, kjer biva Svetozar Pribičevič. Sklepi hrvatskih federalistov Zagreb, 26. avgusta. Danes se je vršila seja glavnega odbora hrvatske federalistične seljačke stranke. Sej.e so se udeležili skoro vsi člani, predsedoval pa je dr. Ante Trumbič, ki je po komemorativnem govoru Stjepanu Radiču, Pavlu Radifti in dr. Basa-ričku poročal o sedanjem političnem položaju. Po daljši razpravi so bili sprei,eti sklepi, v katerih se predvsem izkazuje čast spominu pokojnih hrvatskih poslancev, obsoja zločin 20. junija ter odobrava poročilo dr. Trumbiča in dr. Paveliča o vstopu v klub HSS. Dr. Trumbiču se izreka neomajno zaupanje in popolno priznanje. Glavni odbor HFSŠ se izreka popolnoma solidarnega s kluboma HSS in SDS, združenima v KDK. Posebno zadovoljstvo izraža zaradi akcije v Berlinu. Tekme za poškodbeni fond Na 3. strani spodaj je izostal nastopni izid :Ilirija:Slavija 11:0 (6:0). Danes se podpiše ii „vecm mir V Parizu bo danes svečano podpisalo ameriški »ptivojni pakt" 15 državnikov, ki bode povabili vse ostale države k sopodpisu Kellog, zunanji minister Zedinj,enih držav Pariz, 26. avgusta. Svečan podpis Kellogovega pakta na Quai a' Orsayu se bo vršil tako-le: Pooblaščenci bodo šli posamezno k zunanjemu ministru Briandu ter nato skupno v dvorano. Pri mizi bodo desno od Brianda sedeli delegati Nemčije, Belgije, Italije. Japonske, Poljske in Češkoslovaške, na levi pa delegati Zedinjenih držav, Anglije in dominionov. Po Briandovem nagovoru, ki ga bodo razširili brezžičnim potom, bo sledil podpis pogodbe. • Ameriški državni tajnik Kellog je bil rojen 22. decembra 1856. v Potsdamu v državi Newyork, ter se je že v zgodnji mladosti s svojimi starši preselil v Minnesseto. Z 21. leti je postal odvetnik v St. Pavlu, kjer se je kot pravni zastopnik velikih korporacij zelo uveljavil. Leta 1912. je imel na letnem zborovanju American Bar Associationa >'lav-nosten govor, kjer je plediral za neposredno udeležbo naroda v zvezni upravi. Njegova ideja je polagoma prešla tudi na polje finančne uprave. Kot ameriški poslanec v Londonu je zbiral Kellog v svoji hiši najod-ličnejšo angleško družbo. Tamkaj je zelo mnogo pripomogel k mirovnemu gibanju. V nekem nagovoru takratnega premijerja Macdonalda je odgovoril, da bo Amerika vedno podpiraia delo evropskih državnikov za mir. Leta 1913. je predsedoval Kellog letnemu zborovanju Associationa v Montrealu, pri kateri priliki so posebno slavili nemško jurisdikcijo. Ko je bil ponovno izvoljeni predsednik Coolidge ustoličen, je prevzel poslanec Kellog vodstvo zunanjih zadev. Takrat je bil star 68 let in njegovo delovanje od takrat je polno velikopoteznih akcij. Grad Rambouillet, ki ga je dal sezidati kralj Ludvik XVI. južnozapadno od Pariza (za Versaiilesom) in kjer prebije predsednik republike Doumersue svoj potetni dopust. Semkaj je povabil predsednik Doumer-gue po podpisu pro-tivojnega pakta dTŽaivnfke vsega sveda na častno pojedino. Dr. Beneš o protivojnem paktu Velik optimizem čsl zunanjega ministra. — Češkoslovaški interesi na paktu polagoma pomirila duhove in pripravila moralično razorožitev. Toda tudi notranja materijalna vrednost Kellogove pogodbe se bo polagoma izkazala za mnogo večjo kakor se splošno domneva. Dr. Beneš je nadalje omenil okolnost, da ima Češkoslovaška na Kellogovi pogodbi posebne interese z ozirom na osrednji položaj, ki ga zavzema Češkoslovaška v srednji Evropi. Or. Beneš je prav posebno zadovoljen jn srečen, da bo lahko v ponedeljek podpisal pogodbo. Neki ameriški novinar je vprašal dr. Beneša ali se bo po Keliogovi pogodbi Amerika približala Evropi. Dr. Beneš je odgovoril, da je to vprašanje zelo deliikatno in da nanj najbrže tudi noben ameriški diplomat ne bi odgovoril. Sam pa je mnenja, je Tekel dr. Beneš, da so države s to pogodbo ustvarile podlago, na kateri se bodo zbližale same med seboj. Pariz, 26. avgusta. Po svojem prihodu v Pariz je sprejel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš zastopnike francoske* ga in inozemskega tiska tei jim podal o pomenu protivojne pogodbe nastopno iz* javo: Protivojno pogodbo deloma precenjuje« jo, deloma pa podcenjujejo. Njen pomen se lahko oceni le tedaj, če se predoči zgodovinski razvoj, ki je privedel do pogod« be. Prizadevanja za mir v zadnjih 10 letih je treba razdeliti v tri etape, in sicer prvo do leta 1924., ki je privedla do podpisa ženevskega protokola, drugo do zaključka locarnske pogodbe in tretjo, ki se bo kon* čala s podpisom Kellogovega pakta. Sve« tovnega miru ni mogoče zagotoviti z obi« čajnimi diplomatskimi pogodbami. Kello* gova pogodba ima razen juridične vredno« sti tudi veliko moralično vrednost ter bo Proglasitev albanske monarhije šele danes? Beograd, 26. avgusta. Po vesteh iz Tirane je bila proglasitev Albanije za monarhijo in Ahimeda bega Zogu za albanskega kTalja odložena na intervencijo angleškega in francoskega poslanika. Po teh vesteh je bila proglasitev monarhije odgodena za nekoliko dni in sicer po neki vesti, do jutri 27. t. m. Angleški in francoski poslanik sta samo zaradi te intervencije ostala v Tirani, dočim so vsi ostali diplomatski predstavniki že prej zapustili Tirano. Madžari in Reka Budimpeišta, 26. avgusta. Kakor izjavlja ministrski predsednik grof Bethlen v »Az Estu«, ie bil dede reškega vprašanja med Madžarsko in Italijo dosežen sporazum tudi v vseh podrobnostih. Težave povzroča samo vprašanje tarifnih ugodnosti preko jugoskrvenskega ozemlja. Cales namerava odstopiti Newyork, 26. avgusta. Associated Press javlja iz Merico Citty: Po vesteh listov Je trgovinski minister sporočil, da se Je predsednik Cales odločil po poteku svojega službenega roka (t. j. 30. novembra) odstopiti. „f>cnedeliek" v nedeljo I Psl sanjaj0'oplce govore'konjl računai° I J % J E. A. Thompson-Se ton, Jack London in Ko je učitelj utnrl Zunaj je najlepše vreme; turisti so jo že z jutranjimi vlaki ubrali na planine, kopalci so odšli v vodo, tenisarji na igrišča, mladina na promenado, filistri pa v kavarne na liste in črno kavo — vsa Ljubljana uživa ne-delj3ki odmor, delati morajo le dežurni uradniki, natakarji, izvoščki, trafikanti in kolporterji. In naš inšpekcijski urednik. Inšpekcijski urednik Njegov posel je med vsemi najvažnejši, neprecenljiv vsaj za naš »Ponedeljek«. Ne, da bi brez njega list ne mogel iziti, o ne, tega si niti sam ne domišlja. Ali potreben je kakor prvi člen v verigi; če tega ni, ga je treba nadomestiti z novim, to pa stane fesa in čas je pri listu denar. Treba je pregledati liste, podčrtati zanimive stvari, eks-cerptirati aktualnosti, sprejemati oglase, mrtvaška oznanila, objave, dajati pojasnila, odgovarjati na reklamacije, odzivati se telefonskemu zvoncu in razlagati ljudem vedno mova, da je danes nedelja in da jutri »Jutro- ne izide. pse pa. r> Ponedeljek«, edini in kaipak največji ponedeljski jutranjik. Delo se začne! Do sedmih zvečer traja ta služba; navadno je monotona in pusta kakor sleherno nedeljsko delo. Takrat pa se začne življenje: inšpekcijski urednik se oddahne, preda gradivo in olajšan odide, da izrabi še poslednje urice zakesnelega \veek-enda, na njegovo mesto pa pridejo drugi, spočiti in nasičeni, pripravljeni na dolgo nočno službo. Telefonisti so poglavitni in najbolj nenadomestljivi; interurban ne pozna šale. Takoj za njimi so strojepiske; strojni stavci so od file ošabni in zavračajo rokopis, ki ni stipkan na stroj! Potem je lokalni reporter, gorje, če je njegova torba prazna! Za zborovanja in protestne shode je v tem letnem času slaba sezona; zato pa mora imeti v evidenci vsakojake nesreče, kopalne, železniške in avtomobilske, pretep, revolver, nož. plin, ljubezen, sovraštvo in ljubosumnost, alkohol in pendrek itd. To, zatrjuje reporter, da ljudje radi čitajo in ljudem je treba ustreči. Tako pravi tudi športni referent, ki je sveto prepričan, da se bo svet podrl, če ne bo podrobno popisal, kako je športni klub »Zasavje? nažgal športni klub >Zapuže«, pri čemer da se je posebno odlikoval »internacijo-nalecc Brenta od sivorumenih, dočim so bili agilni Zapužani sicer ambicijozni, a so zaostajali v tehniki, taktiki in rutini in tudi sodnik da jim ni bil pravičen. Vse to si je bil športni urednik skiciral že na igrišču v bombardmanu golov, zdaj je treba le še vreči na čisto, opiliti in zdiktirati. Telefoni brne že vsi vprek, pisalni stroji ropočejo, da skoro ni čuti, kdaj so se odprla vrata in sta se pojavila dva izmed višjih urednikov: urednik za lokalno kroniko in urednik za notranje in vnanje politične vesti. Materijal imata že na mizi. lepo sortiran in skorigiran. treba ga je le še poslednjič pregledati, prečrtati to ali ono besedo, ki je reporterju ušla v gorečnosti, vstaviti kako vejico — slovnica pri telefonistih navadno ni v prevelikih čislih! —, dostaviti morebitno uredniško pripombo in rokopis j,e pripravljen za glavnega urednika, ki že čaka nanj. V stavnici Ura je dvanajst, svinec je že segret, !yno-. tvpi so mahoma oživeli. Uredniško delo je v glavnem končano, torišče akcije se j.e iz redakcije premaknilo v stavnico. In zdaj se velja podvizati; do dveh mora biti vse, kar se je čez dan in v noči zgodilo doma, v provinci. v Zagrebu in Beogradu, v Londonu in Parizu, na severnem tečaju in v Hankovu in v Newyorku, s papirja prelito v svinec, sko-rigirano in zmetirano v strani. Bog ne daj, da bi se po pol dveh oglasil inozemski telefon z važno vestjo: prekolneta ga z združenimi močmi stenograf, ki se mu mudi spat, in metšr. »Zamuda bo, jaz ne odgovarjam zanjo!« tarna tiskarniški ravnatelj, ki ga ima glavni urednik dolžnost potolažiti in pomiriti. Brzojavka mora v list. nič ne pomaga, ljudje hočejo novic in senzacij. Da, taka je: ljudje hočejo in ne pomislijo, kadar se jeze in ogorčeni pišejo reklamacije ta upravo, ker so list dobili en dan prekesno, da so baš sami največ krivi zamude; če bi njim ne bilo toliko do senzacije, bi glavni urednik kratko malo škartiral ali pa odloži! za drugi dan ono berlinsko vest o bolj-ševiški vstaji pod Popocatepetlom — stereo-tiperju bi ne bilo treba vlivati novo ploščo, stroj, bi bil stekel pet minut prej, prej minut prej bi rotacija bruhnila naklado, pet minut prej bi bil Jože na postaji, baš še pravočasno za prvi jutranji vlak! Najhujše delo Zakaj nikarite misliti, da je najhujše delo opravljeno, kadar se strojni slavci odpravljajo domov! Največje pač, ali najhujše še daleko ne. Poslej ima tehnika r>rvo in edino besedo. Zmetirane strani nastopijo mučeniš-ko pot v kalander, ki jih z ogromnim pritiskom odtisne v posebno maso, nedovzetno za temperaturo talečega se 6vinca, ta masa pride k stereotiperju, ki vlije iz svinca negativne plošče v obliki polvaljev, le-te pa pri-čvrsti strojnik na valje rotacijskega stroja. Pa poženimo giganta! Ne še; preizkusiti je prej treba neštevilne vijake in matice, travnati papir, pregledati barvo — in zdaj. Ako pojde po sreči, ne bo zamude, če le ne bo stroj stavkal in se ne bo trgal papir in ne bo barva nagajala; vse to se najrajši dogaja baš tedaj, kadar se najbolj mudi. Ekspedit Ura je tri. Stroj hrumi in bobni, »Ponedeljek« se vali v gorah, lepo natiskan in zganjen, dišeč po ostrem tiskarskem barvilu. Sproti ga odnašajo v ekspedit, ga preštevajo, nalagajo na kupe, ovijajo, lepijo nanj naslove, ga sortirajo po poštah, vežejo v pakete. Kakor v veliki tvornici se odigrava to delo, sistematično, taylorizirano, za besede ni časa, za nervoznost ne velja izgo\»or, vse je tiho, čuje se le šelest papirja in zamolklo udarjanje paketov, ki jih marljive delavke mečejo na kup. Čas hiti, Jože čaka z vozom, prvi tovor je bil že odpremil na postajo. Hvala bogu, Štajerci se ne bodo mogli pritoževati nad zamudo. Ekspedit dela nalik stroju, mehanično, z nepojmljivo naglico, zanesljivo. Zamuda v stavnici se še oprosti, če nagaja rotacija, je pač bog pomagaj, vis maior, kolos je svojeglav in ni dovzeten za kletvice in obupne obraze — za zamudo, ki bi jo zakrivila ekspedidja, pa ni izgovora. Končano! Nu, danes je vse šlo po sreči. Rokopis je bil pravočasno v stavnici (nekoliko pozen sem bil samo jaz in si me je metžr privoščil, češ da bi bil ta članek lahko oddal že med tednom, ker itak nisem ničesar napisal, kar bi ne bilo vobče znano — tako ohrekovanje! kaj hočete, taki so vsi metšrji), stereo-tiper ni imel povoda znašati se nad mrzlim svincem, rotacija se j,e uslužno pokorila vešči roki strojnikovi, v ekspeditu je šlo ko po maslu, nu, in Jože je i>il priden in vesten kakor zmerom. Če bo kdo od vas, dragi čitatelji in naročniki, vzlic temu to številko dobil prekesno v roke, tedaj vedite, da mi ni?mo krivi: preveč je členov v verigi, ki veže »Ponedeljek« s teboj, cenjena javnost, in mnogo jih je med njimi, počenši z zaklenjenimi vrati, skozi katera tudi najvestnejša raznašalka ne more vtakniti lista, pa do nepredvidenih železniških nesreč in zmed na pošti, povzročenih hote ali nehote, napram katerim smo docela nemočni. Vpoštevajte vse to in ne srdite se prerano; rajši citaite v miru in pomislite vsaj malce na trud in ljubezen vas vseh, ki ž njima ustvarjamo nedeljo za nedeljo vam in nam draai »Ponedeljek«, -iimiiiiiiiiiiiiiiin..- Lep uspeh smotre psov Bled, 26. avgusta. Danes se je vršila na Bledu zanimiva prireditev, ki jo je aranžiral >Klub ljubiteljev brakov« iz Ljubljane z namenom, da pokaže dosedanje uspehe naših psarn in vzbudi s tem še večje zanimanje za sistematično vzre-jo najrazličnejših pasjih pasem. Pri zanimivi športni prireditvi sta sodelovala tudi Klub ljubiteljev športnih psov« in »Klub ljubiteljev jamarjev«. Do določenega termina se je priglasilo le 55 lepih eksemplarjev, ki so bili naznačeni s podrobnimi podatki v nalašč za ta dan izdanem katalogu. Poleg navedenih pa so razstavili naši lovski športniki še okrog 100 psov najrazličnejših pasem. Posebno lep odziv je bil iz blejske okolice in Gorenjske sploh, prednjačila je Ljubljana, svoje pse pa so razstavili tudi številni tuji gostje, ki se mude ta čas na Bledu odnosno v Sloveniji. Smotra se je vršila pod vodstvom g. ravnatelja Zupana, sodili pa so gg. veterinar Arko, prof. Žmitek, dr. Cepuder, dr. Krejči, dr. Lovrenčič in še mnogi drugi gospodje, ki jim je na skrbi razvoj našega psarstva. Obisk razstave v idiličnem vrtu g. Štupice v Mlinem je bil ves dan zelo živahen in je razveseljivo, da so bili obiskovalci tudi iz vrst širše publike. Smotra pa je znova dokazala. da je naše psarstvo na prav lepi višini in so bili mnogi eksemplarji odlikovani z modro (ocena 5), rdečo (ocena 4) in rmeno (ocena 3) pentljo, »Vranka d' Atena«, psica dobermanka, ki jo je zredil g. Vladislav Arko in je njen sedanji lastnik prof. Rado Prosenc, je bila med najlepšimi. Enako živahno zanimanje sta vzbujala kitajski chow in mali king charlos, čijih lastnik je poslanec dr. Shvegel. E. A. Thompson-Seton, Jack London in Svend Fleuron so napisali lepe romane in poves/ti, v katerih igrajo glavno vlogo inteligentne živali. Z veliko ljubeznijo so opisali posamezne izjeme iz živalskih vrst, da bi prepričali soljudi o nadarjenosti psov, opic in konj. Drugi zopet govore o inteligenci slonov in tjulenjev. Samo knjiga o inteligenci kač nam je do danes ostala zaprta — vse druge živali so bile čestokrat obravnavane, med njimi z veliko senzacijo posebno ptiči. Opica in jezik Pred leti se je govorilo in pisalo o Američanu Garnerju, ki je zaslovel do svojih eksperimentih z opicami. Proučeval je opičji jezik in se je v ta namen posluževal gramofonskih plošč. Posrečilo se mu je ujeti nekaj stalnih glasov, ki jih je razdelil na zloge, in še več, na samoglasnike in soglasnike. Te je potem spajal in skušal ustvariti neka splošna pravila opičje govorice. Dosegel je mak). Fiksiral je glasove opic za lakoto in žejo in za nevarnost. Dalje ni prišel. Utihnil je menda ker ga je bilo sram. da ie dosegel tako malo. Križanje opice s človekom Pred dvema letoma se je mnogo razpravljalo o poskusu nekega zdravnika, ki je hotel ugotoviti posledice križanja opice s človekom. Oploditev se je izvršila in v svet je prišla celo senzacij on a ln a vest, da je opica zanosila. Profesor, ki je izvršil ta poskus, pa se poslej ni več oglasil. Njegovi tovariši sploh niso verjeli v uspeh eksperimenta, on pa je napovedoval velike reči. Najbolj ga je zanimalo, kakšen bo plod tega križanja: ali bo opica, ali človek? Kaj je bilo, ne ve danes nihče. Ali je opica po-vrigla ali rodila ln kakšno bitje je prišlo na svet, o tem molče kronike in zgodovina. Če bi se bil rodil človek, bi profesor menda že zinil, ker pa je prisila na svet najbrž opica, rajši molči. In tako je tudi ta slučaj zagrnjen v skrivnostno kopreno bornosti človeškega dognanja. Pameten konj Dr. Wilhelm Neumann je izdal zanimivo knjigo »Mensdh und Tier«, ki je izšla v Heidelbergu. V njej obravnava zanimive študije o živalski psihologiji. Poleti 1. 1914. — pripoveduje pisec — se je pojavi v Berlinu neki bivši učitelj, po imenu Osten in je trdil, da se mu je posrečilo razviti raizunmost nekega konja v toliki meri, da žival daje odgovore iz računstva v štirih osnovnih računskih vrstah (v seštevanju in odštevanju, množenju in delenju). Konj je znal tudi čitati števila in besede. Seveda ne po človeško. Odgovore je dajal s kopitom — udarjal je na vsako vprašanje z nogo v tla. Razkrinkan! računar Za te poskuse se je zanimal tudi psiholog dr. Oskar Pfungst, ki je prišel na javno produkcijo. Proučil je do dobra konjevo intelingenco, njegove zmožnosti in metode učitelja Ostena ter je ugotovil, da je bila žival tako imenitno ziresirana, da se niti sam učitelj ni zavedal dresure. Konj je čital odgovore iz držanja glave svojega gospodarja, ki ie imel navado, da je pri vsakem vprašanju zavzel drugačno pozo ter je čakal na odgovor. Ti gibi so postali pri Ostenu tako stereotipni, da jih je kanj natančno pogodil in povedal po svoje. «Mama mi je prepovedala kopanje, ker vedno zmočim kopalno obleko.® Strah pred starostjo? »Srce, ne Brockhausov leksikon določa starost poeta,« je nekoč rekel Franc v. Din-gelstedt — stavek, ki bi ga danes popravil, da je doživel našo dobo. Srce ne določa ničesar več. ne pri poetu, ne pri nepoetu, in starost dam ni določena po krstnem listu nego po rdečilu za ustnice... Po rdečilu za ustnice, po pudru, po masaži, po kratkem krilu, po plesu in po operaciji žlez. S temi orožji vojuje kozmetika obupen boj proti koledarju. »Panika pred starostjo je prevzela človeštvo,« je nedavno izjavil Tandler, »in ta panika ga žene v roke pomlajujočim operaterjem...« Isto praznoverje, ki je svoje dni iskalo panace-jo proti vsem boleznim, skuša danes prevarati naravo, vrlo in pošteno naravo. Zakaj ona je našla — baš v staranju — zaščito pred smrtjo: mi vsi bi morali umreti mnogo prej. da nam narava ni dala sivih las. medlih mišic, lenega črevesja, brazd in notranje ohlajenosti, da nam ni, skratka, omejila telesne ekonomije in nas obda-.: i s starostjo. Mi pa vidimo v tej naklonjenosti nesrečo, tožimo že od Horaca nad bežnostjo let, se srdimo in jočemo ter si dajemo pol razpadlo fasado sveže prepleskati in skušamo prelisičiti usodo telesa. Dame poznajo le še nežno starost; šestdeset ali sedemdeset, vse eno: vsem cveto črešnjevordeče ustne, brivci in plesalci si polnijo žepe in pripovedujejo o pomlajenem Faustu, ki je odraz globokega človeškega hrepenenja: v starosti osušnje močvirja, v mladosti je zapeljal Metko .... Življenje je trd grižljaj in zanj dobimo tek Seie tedaj, kadar nam pričoo izpadati zobje. Baš ko je najboljše, moraš od mize. in zato je razumljivo, da nam sen o ponila-jenju hoče ohraniti zobovje m tek. V ostalem se pomlajujemo bolj za druge ko za sebe, to smo dolžni okolici, zakaj vsakomur je ljubši pogled na brhko atrapo kakor na staro kapuco, in Amerika, dežela m;adosti. je izumila tudi slavni ameriški nasmešek. Takten je ta nasmešek. Le oni. ki se ne ume obvladati, le človek brez vzgoje izliva svetu svojo mizerijo. »Msni se slabo godi...« Kdor se obvlada, se zakop.t. Ni večerjal, jutri mu zapade menica. Njegov glas je po vodi — kaj tebi mar? Smehljam se. Tn ali ni razumljivo, da je naša doba postala doba kozmetike?' Saj je tudi doba vznemirjenj. S slehernim novim izumom se vznemirjenje pojavi v novi obliki, od železniške vročine do strahu pred brzojav* kami, do telefonske bojazni, do živčnega šoka pri kužnih izgubah: skratka. Kozmetika ima polne roke dela, da zabriše sledove. da zvedri razdejane .*rte obraza, da iz novembeTskih viharjev ustvari majske vetriče. Znano je, da je po obstreljevanju Strss-bourga leta 1870 nenadoma več sto ljudi obolelo na sladkorni bolezni: strah je tu-stotek nevšečno povečil. Toda to ie kaj telebast primer; sedanjost s svojim tempom pozna mnogo opasnejše fino, dan za dnem se ponavljajoče obstreljevanje živčnega sistema, in ni *uda. da 7-ad3ti bite k zdravniku in se žurno dado pedšiti. Kopališki zdravnik Lo-and, ki je napisal čudno knjigo o.staranju — mnrJi je že nekoliko zastarela—, pripoveduje o čolnaliu na Capriju, ki je še z SO leti vedro :n čilo prevažal svoj čoln, in na vprašanja, zakaj je še tako trden, ie preprosto odgo- voril: »Sano sempre allegro«. (»Zmerom sem dobre volje.c) Tako je. Poglavitno načelo notranje kozmetik? sleve: Ne daj si vzeti dobre volje. Živel boš dolgo, če se bt š dolgo smejal... Pa tudi ni vzroka, dr bi se morali bati starosti kakor kake bolezni. Starost je prijetno samozatajevanje ra gorskem grebenu. Tam zreš nizdol, širiš visoko nad vsem posvetnim. Nad ognji starosti, nad razmerji in nad alimentacijskimi procesi, izvira jočimi iz njih. SiceT si izranžiran in tožiš nad izgubljenimi nadami, ne pa nad izgubo radosti. Irski kmet Brown, o katerem piše vsaka makrobiotika, se je tako opil. da se ga je celo smrt zbala in ga je pograbila šele tedaj, ko je bil nekoč slučajno trezen. »Škoda, škoda.« je vzdihnil Brown na smrtni postelji, »sto pet in petdeset let mi je, pa moram že s sveta...« Njegov motto je bil oni stari: Veselo živel, veselo umrl... Primerjajmo s tem slovito pismo mladega Mozarta, ki je pisal očetu: Smrti se nič več ne boiim, nasprotno, draga mi ie kakor moj najboljši prijatelj. Starosti se bolj boji imoviti kakor berač. Krez bolj kakor Diogen. in v nazadovanju porodov v naši dobi imamo zgovorno pojasnilo: da se velika večina evropskega človeštva bolj boji rojstva kakor smrti. Tudi to je pravljica, da starost razjeda moči. Največji misleci človeštva so bili starci in nismo čitali ne o Tizianu in Michelangelu, ne o Newtonu. Leibnizu. Galileiju, Carlylu ali Verdiju, da bi se bili zatekli k žlezni operaciji, da dovrše svoja dela. Rimljan Mark Avrel je dal dober recept za prenašanje starosti: »Živi vedno tako. kakor da bi ti bil današnji dan poslednji v življenju!« Ko je učitelj umrl, si je na smrtni postelji želel, da bi prišla žival v roke kakemu usmiljenemu človeku. Imel je s konjem sočutje kljub temu. da ga je silno razočaral v življenju. In res konja niso niti po njegovi smrti porabili za vprego. Ni mu bilo treba prevažati ne tovorov ne mleka. Naše! se je zanj kupec v osebi oberfeldskega draguljarja Kralia, ki je imel več takih živali in jim je sezidal posebno konjušnico, kjer jih je v zabavo sebi in prijateljem dresiral naprej. Baje jih je v računsivu tako izvež-bal. da so znali celo koreničiti. Matematični eksperimenti pa so se vršili — zaradi interesantnosti pač — v dveh jezikih, v francoščini in nemščini Širapanzinja Basso Kmalu potem se je v zoološkem vrtu v Frankfurtu pojavila opica, ki je zbujala splošno pozornost. Vsak jo je hotel videti in jo je moral občudovati. To je bila šimpanzinja Basso. Umeia je čisto sistematično računati — ampak samo v prisotnosti njenega dreserja. To je bilo običajno tako: dreser je sedel poleg šimpanzmje in ji je velel: »Basso. pokaži številko pet!« Opica je vstala in prinesla zaželjeno številko. Potem pa: »Basso, koliko je dva in štiri?« Šimpanzinja je snela z droga obe številki in jih je pokarala občinstvu. Basso ni napravila nikoli napake in ljudje so res verjeli, da ume žival računati. Šele naknadno so ugotovili, da je šimpanzinja reagira.a na črte cšreserjevega obraza Ti* di ta dreser je zdresiral svojo žival kakor učitelj Osten svojega konja. In ni vedel, da reagira šimpanzinja na njegove stereotipne obraze. Ko je stopil nekoč drugi človek pred njo in je zahteval od nje nekega računskega pojasnila, je Basso odpovedala. Občinsitvo ie protestiralo in tulilo ... Psica Lola Neki ljubitelj psov je imel psico Lolo, ki je bila tudi tako »inteligentna«, da je razumela človeška vprašanja in je seveda odgovarjala nanje. Zdresirana je bila po vzorcu konj. ki dajajo odgovor z nogo ob tla. Lastnik je nekoč vprašal psico, čemu je rajši v njegovi družbi kakor med psi. Psica je dala duhovit odgovor, da so se psi me-d seboj zarotili in da tega ne smejo izdati... Pozneje je odgovorila nekaj še bolj nesmiselnega. Nekoč, ko je zavijala, jo je lasitnik vprašal, čemu joče. Odgovorila je: »Zato. ker sem izgubila svojo čast...« Rolf iz Mannheima V Mannlieimiu so imeli psa Rolfa, ki si je prisvojil toliko znanja, da je odgovar- jal na vprašanja v treh jezikih — v nem-I ščini, francoščini in angleščini. Njegova specijalna stroka je bila matematika, pisal pa je tudi pesmi in se je celo zanimal za politiko O tem psu. v katerega so bili ljudje tako zaverovani, da iim ni bilo mogoče dokazati dejanskega stanja njegove »inteligence«, je izšla celo knjiga »Korespondenca z Rolfom«. Pisec je v knjigi povzdigoval genijalnost psa nad genijalnost človeka. Tudi prevara Rolf je imej navado, dajati odgovore samo tedaj, kadar ga je gospodar spraševal z mapo v roki. In ta gospodar je imel zopet navado, da je pri različnih vprašanjih tudi različno odpiral in zapiral mapo. Pes je bil dovolj inteligenten, da je to razumel, odgovarjal pa je seveda izvrstno. Nekoč so ga hoteli preizkusiti. Prinesli so domov kolač, ki so ga kupili zanj v slaščičarni in so ga vprašali, kaj je v papirju. Rolf je nekaj časa papir ovoha-val, potem je pa potrkal ob mizo. Njegovi lastniki so trdili, da je stvar pogodil, drugi so bili nasprotnega mnenja. Stvar je ostala do danes nepojasnjena in dvomljivci nad Rolfovo »inteligenco« so vedeli povedati le to, da ni Rolf nikoli dobi! kolača. ki je bi! kupljen v slaščičarni in namenjen njemu, če pngodi. kai je v zavitku. Pasje sanje Nekaij čisto posebnega so tudi pasje sanje. O mačkah s katerimi imajo ljudje vedno in mnogo opraviti, se še ni slišalo, da bi saniale. o psu pa je pred nedavnim časom nekdo trdil, da je zmožen sanj kakor človek Evo. kako je prišel pasji zagovornik do 'tega zaključka: Nudil se je pri znancih na obisku. Pod mizo je ležal pes, ki je vrgel vse štiri od sebe. Spal je kakor spe vse pasje zverine, ležč na eni strani. Iztegni! se je prav po lenuhovsko. V spanju je začel mahoma zavijati in iavkati. Brcal je tudi s tacami. Kaj je bilo? Domači se niso dolgo spraševali in so kmalu zaključili: Pes sanja. In sicer najbrže sanja, da beži čez travnik ali livado za zajcem, ki jo briše urnih krač pred njim. ki ga ns more do-teči in ujeti... Pes se je naposled zdramil in ker se ■je obiskovalec začel smejati njegovemu počerju v spanju, je osramočen odšel iz sobe. Domači pa so bili na obiskovalca zelo jezni in so mu za vedno zamerili, ker ni hotel verjeti, da tudi pes lahko san.ia kakor človek. Ta resnična zgodba je značilna za razmerje človeka do živali Inteligenca psov pa spada slej ko prej v isto kategorijo kakor inteligenca računajočega konja in govorečega šimpam.za. Najlepša Londončanka Je še nedotaknjena, čeprav je iskala zaslužka na ulicah, spala pod vlažnimi mostovi in bila predmet splošnega občudovanja — dokler ni prišel ponjo mož v talarju. Ze mesec dni govori ves London samo o eni ženski — o rrriss Eileen Mayo, ki je tako dražestna in lepa. da jo nekateri proglašajo celo za najlepšo žensko bitje na Angleškem. Ta dama, ki ima za seboj zelo burno življenje, a niti ene onečaščujoče pustolovščine, je plavolaska in pazi na svojo lepoto kakor na punčico v očesu. In vendar se do danes še ni našlo plemenito srce. ki bi se za njeno lepoto in dražest vpreglo v zakonski jarem. Miss Eileen Mayo je baš zaradi tega postala oprezna in čuva nad svojim dragocenim življenjem. Za svojo lepoto stori vse — Tazen tistega, kar bi jo storilo nelepo. Čeprav ji diši kozarec šampanjca ali bur-gundca, se mu odreče, kajti lepota ni samo prirojena, annpak tudi pridelana! Miss Mayo je o tem popolnoma uver-jena. Njen dan je strogo razdeljen na ure in minute, da se ravnotežje ne weve.ci in ne premaga grdoba lepote. Eileen Mayo gre vsak večer najpozneje ob K. spat, osuVJa v ta namen prsdčisuo plese in zabave in hodi dnevno najmanj po dve uri. Lepota pravi, ni nič dru?ega, nego disciplina in kdor se razume nanjo, ostane .ep in postane še lepši, kakor ie bi; ob rolstvu. Zgodovina življenja miss Mayo pa ie „j!ostna. Prišla ie na svet v siromašni rodbini. Starši so ji zgodaj umrli in je ostala si-ota In še kot siroto so jo vsi pelio.i od hiše, odganjali od praga, dokler «:e m cisto slučajno zavedla, da ji ie preostala samo ena pot, ki vodi na cesto. Š'a ie torej na ulico in ie čakala, da pri-deio odiemalci. Zaman! Čakala je. dočaka a jih ni... Prišla je tako daleč, da je spala pod mostovi in se skrivala po parkih, bta-novania si ni mogla najeti, ker ni imela sredstev. Potem .ie pomagala v neki prodajalni in je zaslužila jedva toliko, da si je lahko privoščila na dan skodelico čaja in k< šček kruha z maslom. > Pa tudi ta blagoslov m trajal dolgo. Nekega dne se je vrnila v trgovino prej>n;a pomočnica in Eillen je bila zopet nu cesil. Krm sedaj brez dela Ln jela? V glavo u je širila čudna misel. Jela se je sprehajati po ulicah kjer so bile kuhinje. Z vonjem jedi, ki ie uhajal skozi vrata na ulico, se ie na-sičevrla. da ni od lakote popolnoma cma- Sa'3Mimo nje pa so drvele kočije in avtomobili. v katerih so sedele imovite ženske z razkošnimi kožuhi in v dragocenih oblekah z bisernimi ogrlicami. To jo je Še bolj navdalo z mržnjo zoper bogataše in kapitaliste. Napol mrtva je lezla po ulicah in nekoč zvečer, ko je že mislila, kako naj stori konec nesrečnemu življenju, se je pojavil rešifeli. ki ni bil nihče drugi kakor duhovni gospod v talarju. Miss g", je debelo pogledala, češ. kaj pa ti ob tej pozni uri na ulici?! Ampak zadeva se je hitro poiasnila- duhovni gospod jo je vzel pod pazduho in ie poklical šoferja. Eileen je drgetala od strahu, kaj se bo ž nio zgodilo. K sreči se je dobro izteklo: gospod ni imel ž njo slabih namenov, ampak jo je kmalu privedel v dom izgubljenih bitij, kjer je dobila toplo prenočišče in tudi dovolj hrane. Ta hiša ie postala za njo izvor sreče. V zavodu so posredovali tudi službe in za Eileen, ki ni znala nobenega rokodelstva, a ie bila zelo lepa, ker ie imela pravilne črte. se ie kmalu našla služba. Poslali so io k neki slikarici za model. In ta slikarica nt bila nihče drugi nego Mrs Laura Knigt, članica londonske akademije. Spoznala je, da je našla v miss Eileen že davno zaže-ljeni model. Pot do slave je bila sedai zelo kratka. Mrs Knigt jo je portretirala in je razstavila njeno sliko. Uspeh se ne da popisati. Ko je bila slika razstavljena, so postajali pred njo tisoči in tisoči gledalcev, kupila pa jo je stara angleška rodbina. S tem je bila miss Eileen rešena bede za vselej. Mrs Knigt je vzela lepotico za stalen model in zdaj ima pri nji dosmrten zaslužek. Miss Eileen Mayo je sestavila tudi pravilnik o lepoti in pravi o ženskih oblekah to - Ie: Ne obleci nikdar obleke, ki ugaja tvojim očem, ampak izberi tisto, ki se najbolj prilega tvojemu pojavu. Kajti lepo ni tisto, kar je všeč tvojemu Gkusu, ampak to, kar te izpopolnjuje, dela in tudi napravi lepo. Na splošno željo občinstva po* daljšano! Danes! HARRY PIEL Danes! v senzacionalnem filmu Pozor Harry! Harry v borbi z banditi, apaši in trgovci z belim blagom. Redi . : :dne napetost> mladini prepoi>edano! Predstave ob: 4., pol 8. in četTt na 10. LJUDSKI KINO (MATICA). Telefon 2124. Telefon 2124. Smrtna kosa Včeraj zjutraj je umrla po daljšem bole-hanju gospa Tilly Debevčeva roj. Lah. žena artilierijskega kapetana I- r. g. Stanka Debevca, kateremu zapušča hčerko edinko. Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes popoldne ob 14.30 izpred hiše žalosti na Gasilski cesti 15 k Sv. Križu. — Nadalje je včeraj umrl v Ljubljani g. Zdravko Vonči-na. sodni oficijal v p. Cestitega 80-Ietnega starčka je pač poznala in spoštovala vsa Ljubljana. Bil .ie liubezniv in vse življenje vzorno delaven mož. Kot s^dni oficijal ie služboval v raznih krajih Slovenije in se je v narodnih bojih posebno udejstvoval v Litiji ob strani Luke Svetca. Pred 20. leti je stopil v pokoj in se stalno naselil v Ljubliani. kier je bil več let občinski svetovalec in posebno agilen v narodnih društvih, tako predvsem v šentjakobski podružnici CMD. ki ii ie dolga leta predsedoval in sleherno leto vodil priprave za tradicijonalno Jurjevanje na Gradu. Pred tremi leti ie praznoval zlato poroko Zadnje čase ie začel bolehati in ie zdai odšel k večnemu počitku. Vrlega, plemenitega moža bo Ljub-, liana ohranila v častnem spominu. Speciialni artistični atelje za ČRKO' SLIKARSTVO 1V JU. LJUBLJANA, Resi jeva cesta š/. 4. <«Pone3eljek» St. 35 : 3 :Bane3eTJelč Of. VGt 1929» Tekme za srednjeevropski pokal Gradjanski zmaga nad češkoslovaškim prvakom. — Med Rapi-dom in Hungario bo treba tretje tekme. — BSK zopet poražen. — Juniorji Sirije si priborijo pokal svojega kluba. — Graški Sturm v Mariboru. — Jadran državni prvak v plavanju. Gradjanski - Viktorija Žižkov 3:2(1:1) Zagreb, 26. avgusta. Danes se je vršila tekma za srednje-evropski pokal med Gradjanskim in Vikorijo Žižkov, prvakom CSR. Tekma se ie končala s 3:2 (1:1) za Gradjanskega. To je senzacionalna zmaga Gradjanskega, ki je bil ves čas superioren, ker ie centerhalf Viktorije Klipčera odpovedal. Gradjanski je direktno vodil tekmo in utrudi! goste. Gradjanski, ki je bil v premoči, mnogih ugodnih situacij niti izkoristil ni. V prvem polčasu do 20. minute 60 njegovi igrači napadali, pri čemer se je zlasti odlikoval napad Grad jonskega s Perškom na čelu. Prav tako je bil zelo dober golman Mihel-čič, ki je večkrat sigurno branil. Po 20. minuti se je igra prekinila za eno minuto v čast pokojnemu Radiču. Prvi gol v korist Gradjanskega je padel v 24. minuti po Penški. Publika je navdušeno aplaivdirala. Gosti so v 40. minuti po levem krilu Srbi izenačili. Do polčasa je ostalo neodločeno 1:1. V drugem polčasu je že v 9. minuti po lepi kombinaciji Giler-Perška-Cindrič ta zabil dirugi gol. Tri minute kasneje komer v korist Gradjanskega in zopet lepa kombinacija Giler^Per-ška-Cindrič. Cindrič zabije žogo z glavo iz daljave štirih metrov v levi kot gola ter doseže rezultat 3:1, ki je ostal do konca igre. Bilo je vse polno napetih situacij na obeh straneh, večinoma pa se je igralo na strani Viktorije. Gradjanski je igral s silnim e lanom in brezdvomno bolje, kakor gosti. To je priznal tudi vodja češkega moštva Jan Kotek. Sodnik Braun, ki je sodil Izborno, je izjavil, da je Gradjanski igral bolje in da je bila zmaga Gradjanskega zaslužena. Posebno je pohvalil napad Gradjanskega in vratarja MiheJčiea. Ferencsvaroš : BSK 6:1 (4:1) Budimpešta, 26. avgusta. Danes se je odigrala tekma za srednjeevropski cup med Ferenczva-rošom in beograjskim BSK. Tekma se je končala s 6:1 v korist Ferenczvaroša, vsled česar BSK izpade od nadaljnih tekem za srednjeevropski cup. Hungaria : Rapid 3:1 (3:0) Budimpešta, 26. avgusta. Hungariji je uspelo, da se je v tekmovanju za srednjeevropski pokal revanžirala za zadnji poraz 4:6 od strani Rapida, katerega je porazila s 3:1 (3:0). Ker sta oba kluba v dveh tekmah zabila 7 golov, dobila pa tudi 7, se mora med obema kluboma vršiti tretja odločilna tekma. iiifiiorski finale za pokal Si Ilirije Ilirija : Železničar (Maribor) 1:0 (0:0) ?o neodločeno odigranem prvem sreča* nju v Mariboru sta odigrali juniorski mo* štvi SK Ilirije in SK Železničarjev včeraj v Ljubljani finale, ki je prinesel juniorjem Ilirije zasluženo zmago. Razpisani prehod* ni pokal octane tako za dobo enega leta v posesti SK Ilirije, ki je med 12 tekmujo* čimi klubi faktično postavila najbolj ho* mogeno moštvo; njeni juniorji so bili v vseh petih odigranih tekmah tehnično in taktično nad svojimi nasprotniki in so v splošnem pokazali lepo igro. Njeni rezultati so: proti Marsu 5 : 0, proti Reki 2 : 1, proti Slaviji 4 : 2 ter končno proti Železničar* jem 2 : 2 v Mariboru in 1 : 0 v Ljubljani. Najtežji nasprotnik Ilirije niso bili Želez* ničarji, temveč Reka; obenem je bila tek* ma Ilirija : Reka najlepša tekma letošnjega juniorskega tekmovanja. Včerajšnja odločilna tekma se je vršila v zgodnjih popoldanskih urah v veliki vro* čini, kar na kakovost tekme naravno ni učinkovalo ugodno. Ilirija je bila tehnično dosti boljše moštvo, kombinacije njene napadalne vrste pa niso bile dovolj korist* ne in odločne. Premoč v polju zato ni pri* nesla odgovarjajočih uspehov pred na* sprotnim golom. Železničarji so igrali do zadnje minute z vzgledno požrtvovalnost* jo; tudi oni so pokazali hvalevredno teh* nično znanje in celo več energije, kakor jo je bilo videti na strani Ilirije. Najboljšega igralca imajo v vratarju Mahajncu, kate* remu gre glavna zasluga za časten rezultat. Dopoldanski utešni turnir klubov Mars, Savica, Jadran in Svoboda je prinesel zma* go in utešno darilo, nogometno žogo, SK Jadranu. Rezultati se glase: Savica : Mars 2 : 0, Jadran : Svoboda 2:1, finale Ja» dran : Savica 2 : 1. Tekme za poškodbeni lond Pred maiobrojno publiko je Ilirija absolutno sigurno nadvladala svojega prvega nasprotnika v tekmovanju za poškodbeni sklad LNPa. Postavila Je proti Slaviji precej kombinirano moštvo — dva igralca I. moštva sta v poslednjem trenutku nedisciplinirano izostala — v katerem pa so tudi rezerve igrale dobro. V splošnem je podala dobro povezano kombinacijsko igro, kj jo je tehnično slabe jša Slavij a mogla le od časa do časa prekiniti s sporad.ičnlmi ofenzivami. V napadu je popolnoma odgovarjala leva stran Oman, Doberlet, Cerne, na koje rovaš gre 9 gotov, dva je napravil Dekleva. Med balii je izredno ugajal Pleš na desnem krilu s svojo inteligentno igro in presenetljivimi domisleki. Tudi Dekleiva in Cerne II-sta igrala prav dobro, enako kot Stirehovec v obrambi. Vratar Kreč je tudi nekoliko težjih situacij razčistil v dobrem stilu. Slavija je igrala zadovoljivo samo v napadu, ki pa ni našel potrebne podpore pri ha/Mih, ki so bili poleg vratarja najslabši del včerajšnjega Slavijinega moštva. Branika sta napravila kar sta mogla napraviti pod trajnim pritiskom ilirijanskih napadalcev. — Sodil je točno sav sodnik Schneller. ŽSK Hermes : SK Jadran 10:1 (3:0) Tekma med gornjima kluboma ni nudila prav nobenih zanimivih ali napetih momentov. Jadran je zopet nastopil z nekaterimi starimi kanoni, ki ne spadajo več v moštvo. V prvem polčasu je vzdržal Jadran otovorjeno igro, v drugem delu pa so odpovedale vse linije. Hermes ni imel težkega posla. Zelo lepo je igral napadalni trio, katerega je v obilni meri zalagal z žogami srednji krilec. Obramba je bila tudi dobra, v kolikor se jo da oceniti po ne-obilnem poslu. Sodil ni samo dobro, nego tudi objektivno g. Ciimperman. ASK Primorje : SK Reka 5:1 (1:0). Primorjaši so morali tudi v tej tekmi zaradi odsotnosti in obolelosti nekaterih igralcev iz I. moštva nastopiti s kombiniranim moštvom. Poleg tega je igral v golu namesto Jančigaja, ki j& blesiran na roki, Slamič, vendar sta v drugem polčasu zamenjala mesti. Tudi ta tekma ni nudila bogvekaj. Primorjaši so igrali brez vsake taktike ter podcenjevali nasprotnika. Ugajal pa je Vrhovnik, ki zasluži, da se ga pri sestavi naše reprezentance upošteva. V ostalem bi moštvo lahko doigralo tekmo Reka zasluži vso pohvalo. Moštvo se je borilo z vso energijo in ambicijo. Temu primeren je bil tudi uspeh. Vodil je tekmo dobro g. Pevalek. I. SSK Maribor : SK Sturm 2:2 (0:0) Maribor, 26. avgusta. Danes je gostoval v Mariboru graški Sturm, ki je tokrat prvič zapustil slovenska tla brez zmage. Gostje so pred-ved-li v tekmi proti našemu prvaku 1. SSK Maribor brezhibne igro. Zlasti sta se odlikovali obe Krili, dočim je bil notranji trio stalno zadrževan od dobre obrambe Maribora. Krilska vrsta je bila odlična in je znatno razbremenjevala iz-borno obrambo, ki je imela najboljšega moža v vratarju. Le temu se ima Sturm zahvaliti, da je mogel zapustiti igrišče Maribora z neodločnim rezultatom, sicer bi gotovo zmagali domačini. I. SSK Maribor je igral včeraj prvo tekmo v jesenski sezoni in je pokazal izborno igro ter je vsestransko zadovoljil. Imel pa je v izrabljanju najugodnejših momentov izredno smolo. Bil je zlasti v prvem polčasu v stalni premoči. Maribor je bil v vseh linijah dober. Obramba vzorna, zlasti Koren. Krilska vrsta je svoje posle defenzivno in ofenzivno opravljala izborno. Zadovoljil je tudi napad. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da se je zavedal svoje glavne naloge — strelov. Leva stran Bertoncelj in Hreščak je kombinatorno in v odločnosti nadkriljevala desno. Na desni zvezi je igral Unterreiter, ki se pa na nevajenem mestu ni mogel uveljaviti, a je kljub temu dosegel prvi gol. Drugi gol Je zabil iz serumage Prevolnik. Sodil ie dr. Pla-ninšek dobro. Druga mladina I. SSK Maribor proti drugI mladini Rapida 5:1 (4:0). Ostale nogometne tekme Murska Sobota: I. mladina SSK Maribor : SK Mura 4:3 (2:2). SK Mura je po treh letih zopet igrala svojo prvo nogometno t^kmo. Klijub nekoliko čudnim športnim razmeram v Murski Soboti so zmagli Mariborčani, za katere sta zabila gole Kukovec 3 in Gaijšek 1. Dva gola sodnik Mohorko ni priznal Publika se je vedla vse prej kot športno. Split: Hajduk : Teplitzer FC 2:0 in 4:2 (3:1). Dunaj: Pričetek prvenstvenih tekem FAC : VVacker 6:3 (3:1), Admira : Vienna 0:0. WAC : Austria 1:0 (1:0), Hertha : Nicholsoo 2:1. Praga: Slavija : Slovan (Dunaj) 4:1. Kladno : Nuselsky 3:3. Državno plavalno prvenstvo Tudi zadnji dan so Ljubljančanke dosegle lepe uspehe Beograd, 26. avgusta. Dopoldne in popoldne so se nadaljevala in končala plavalna tekmovanja za državno prvenstvo, ki so zopet prinesla prav izborne rezultate io nekaj novih rekordov. Tudi zadnji dan sta se iz Ljubljane odlikovali Ilirijanka \Vohlfa.rtova in Primorjašica Treova. Razveseljiv je tudi uspeh Ilirijana Kopača, ki je v skokih juniorjev zasedel prvo mesto. Današnji rezultati so bili naslednji: Predtekmovanja juniork oa 100 m hrbtno: Najboljši čas je dosegla M. Treova (Primorje) i 1:47.4 Semifinale 50 m Juniorjev: Najboljši čas La-mardžiič (Jug) 29.6. Finale 200 m prsno: 1. Birimisa (Jadran) 3:10, 2. Fabris (Jug) 3:14.8, 3. Bogdanovič (Bob). Predtekmovanja 100 m hrbtno dame: 1. St. Katarič (Jug) 1:40, nov rekord. 2. V/ohMartova (Ilirija) 1:41.8. Majhna zmota. On: »Ta predrznost! Zakaj se še vedno ozi rajo za mojimi novimi hlačami?* Finale 100 m prosto seniorjl: 1. Ljubo Smokivi-na (Viktorija) 1:06J, 2. Gajo Bulat (Bob) 1:03, 3. Popovič (Sombor), 4. Dabrovič (Jug), 5. Pcdč (Jug). 6. Maitkovič (Viktorija). Finale 200 m prsno dam«: 1. Wohifartova (Ilirija) 3:35.1. Sigurna zmaga. 2. Zlata Bulat (Bob) 3-37, 3. Sever (Ilirija), 4. Olga Roje (Jadran), 5. Radovič (Viktorija), 6. Grisogono (Jadran). Finale 50 m prosto juniorke: 1. Lenert (Sombor) 37, 2. Zupan (Viktorija) 38, 3. Godina (Jadran) 4. Alborghetti (Jug), 5. Neda Bulat (Bob), 6. Šurič (Jadran). Finale 100 m prsno juniorji: 1. Mar čet a (Vik-torija) 1.23.4, 2. Birimisa (Jadran), 1:29. 3. Mat-kovič (Viktorija). Finale 1500 m: 1 .Bibiča (Juz) 22.47, 2. Se-njanovič (Jadran) 23.35, 3. Gajo Bulat (Bob). Skoki juniorjev: 1. Kopač (Ilirija). 2. Mateljan (Jadran) 3. Otruba (Ilirija). 4. Bešker (Jadran), 5. Kukovec (Primorje). Skoki senijorjev: 1. Grilc (Viktorija), 2. Kor-delič (Ilirija), 3. Plilič (Bob), 4. Juntes (Primorje), 5. Kopač (Ilirija). 100 m dame prosto: 1- Olga Roje (Jadran) 1:17.1 (nov rekord), krasen čas, ki se približuje najboljšim evropskim rezultatom. 100 m hrbtno danes: Stanka Katavič (Jug) 1 : 37.5 (nov rekord). 100 m prsno juniorji: 1. Birimisa 1 : 22.3, 2. Brkovič 1 : 26.6, 8. Midior 1 : 28 (vsi trije Jadran). 100 m hrbtno saniorji: 1 Mirkovič; (Jadran) 1 : 22.2. Štafeta juniorjer 4X^0 m: 1. Jug 2 : 09.7, 2. Jadran 2 : 10.1, 3. Viktorija. Štafeta seniorjev 4 X 200 m: 1. Viktorija 10 : 49, 2. Jug 10 : 50.7, 3. Jadran 10 : 59.8. 400 m seniorji; 1. Gajo Bulat (Bob) 5:36.2, 2. Bibiča (Jug) 5 : 43.8, 3. Senianovid (Jadran) 6 : 00.1. Waterpolo: Jadran : Primorje 11 : 0 (6:0). Jug : Somborski Šport 4 : 1 (2 : 1), Bob Jug 1 : II Končno stanje v waterpolu: 1. Jug, 2. Bob, 3. Somborski Šport, 4. Jadran, 5. Viktorija, 6. Primorje. Državni prvak v plavanju je postal Jadran. POZORI Hitite in oglejte si prekrasni velefilm TLAČAN1 Film, ki radi svoje izredne krat sote izvabi solze tudi najtršemu srcu! — čudovito lepa vsebina! Najboljši igralci. Slika groznega trpljenja kmetov v carski Rusiji. Predstave ob: 4., pol 8. in četrt na 10. Izvrstna godba. KINO IDEAL. izpred sodišča «Zakaj tako hudo tepete svojo ženo?» — «NagIuh sem, gospod sodnik, nagluh! Ko bi jo kar nalahko tolkel, ne bi slišal, ali kaj vrešči.® * ' »Koliko vam je let, gospodična?® Ker priča trdovratno molči, doda sodnik s pri» jaznim povdarkom: «Ali vam je morda moje vprašanje v zadrego?® — ^Vprašanje ne, pač pa odgovor!® * «Ali mi veste povedati olajšujoč razlog za to, da ste premikastili svojo soprogo? Vidite, še zdaj ima modrikaste proge m maroge.® — aGospod predsednik, moja žena pogosto pravi, da ima rada modro barvo, češ, da ji lepo pristoji.® * «Kako pa mislite dokazati, da je ukrade* ni robec vaš?® — «S tem, ker imam še enega čisto takega.® — «To ni nikakršen dokaz. Glejte, jaz imam tudi sličnega.® — «Aha, že mogoče,® prida okradenec pre* pričljivo, «veste zmanjkali sta mi prav za prav dve žepni rutici.® * ^Obtoženec, zakaj ste ukrali med dru» gim tudi to staro suknjo?® — «Ne zame« rite, rospod, mislil sem, da je nova.® * Sodnik: «Vi, Janez Potep, ali vam nisem zabičil, da se mi nikar nikdar več ne pri* kazite pred oči?!» Potepuh (mirno in dostojno): »Veste, erivda pade na stražnika. Vso pot sem mu dokazoval in dopovedoval, da me ne marat nikoli več videti. Pa mislite, da me je hotel kaj poslušati?® * Gospod Dabiživ je kupil v preprosti tr» govinici masla. Ker se mu je zdela mera nekam pičla, je še doma stehtal in videl, da je opeharjen. Ker trgovec ni maral nič o tem čuti, je šel Dabiživ pred sodnika. Ta vpraša obtoženca: »Gospod Klonimir, ali nimate tehtnice?« — «Imam, imam, gospod sodnik.» — «Kaj pa uteži, so li prave, uradno preizkušene?® — «Uteži sera si prihranil. Kupujem namreč kruh pri pe» ku Hranislavu in hleb mi služi za utež.* Za zdaj je bil Klonimir oproščen, ali Hra« nislav mu je poslej nalašč oddajal jako te» žak hlebec kruha! Meh za smeh Možak, ki le obhodil dalmatinske otoke in Italijo, pripoveduje boljši polovici o svojih vtiskih: »... Veš, Mirača, kadar sem se šetal po takih starih razvalinah, sem vselej nate mislil.* • »Kolikšne dividende boste letos izplačevali v vašem podjetju, gospod Nemanja?« — »Dvojne v primeri z lanskimi.« — »No, koliko pa so znašale preteklo leto?« — »Nič!« »Je 2e zopet las v juW. Josika!« — »JoJmene, Jezdimir, kako si se spremenil v zadnjem času! Še nedavno tega si mi pravil, kako hrepeniš po mojih vranjih kodrih, a zdaj ti Je en cam las preveč!« Glej, Nosuitir, Jaz dane« ne bi bila tvoja zakonska družica, da mi ni svetovna vojna pobrala prvega moža.« — »Da, da, draga Nedeljka, tu se Jasno vidi, kako Je vojna kruta!« •Kaj Je vojska?« — »O. poročnik, to Je skupina onih mtadeničev, ki se niso znali odtegniti vojaški dolžnosti.« »2©tjko, zakaj mečeš bombone v gramofon?« — »VeS, mamica, gramofon Je It taks hripav!« Po živahni noči mirna solnčna nedelja Žalostno poglavje o zapitih žuljih. Obnovljena tiopalna na. — Kratica policijska " Ljubljana, 26. avgusta. Kadar Je čuti v nočnih urah čudno zavijanje. ki naj bi sličilo petju in ie razločiti besede one, menda res pristne kranjske — — »Ti boš pa doma ostala — —«, ki jo pretrea hripav: »Ujuh!« tedaj se spomni vsak, da je sobota in da so na cesti ali v gostilni ljudje, ki so garali ves teden, pa menijo, da se sedaj-le lahko zasučejo oo svode. Zategnjenim melodijam prisluškujejo nervozni ljudje, ki jim odbegava spanec že iz navade, poshiša jih delavsko dekle tam v predmestju, ki sanja o nedelji, o svojem prostem dnevu in o njem, ki io bo popeljal na sprehod in v gostilnico. da po-kramljata o liubezni iz življenju. Ko posluša glasove fantov, presajeroih s kmečke zemlje v mesto, zaposlenih na stavbah ali tovarnah, io vendar zaskrbi če ni morda med prevese-Hmi ponočnjaki tudi njen. ki pozablja, da ji ie trezen in še v znoju dela obljubljal, da bo štedil. ker — i. ker hoče tudi on svoj dom. ženo in družinsko srečo. Seveda se zdrzne, ko vidi hiteti okrog vogala stražnika, in se ii stisne srce v tre-notku, ko nastane tam nekje v noči hrup in prepir in je čuti iz teme: »Ja, prmej — kar v arest me vlečete?!...« Cuje še vse druge besede in sluti nerodna in žalostna dejanja in neredko kdaj se razblinijo njene nedeljske sanje v nič — v pusto, tesno razočaranje... Pretekla noč od sobote na nedeljo je bila zopet taka. da so stražniki spravljali v zapore vinjene delavce, ki so v dobri volji sproti pozabljali na trud in napor tekom tedna, da so spravili skupaj nekaj dinarjev. Kar gnetli so se v poznih nočnih urah ti izgaraol m od pijače amateoi reveži po dvorišču policijskega ravnateljstva, odkoder so Jih stražniki nagnali spat na trde deske... Vmes le kričalo in se hihitalo, par na take prizore vajenih, izgubljenih deklet z uKce in iz gozda, v čijfii družbi se ie za »dalmatin-ca« raztopi tekom tedna težko prishtženi drobiž delavca, ki je skušal na sobotni večer pozabita trpko usodo. BiH so to bizarni prizori, vredna podrobnega vestnega socijahiega študija. Ljubljanska nedelja? Kakšna nai bi bila nedelja? Letos smo že vajeni lepih solnč-nih nedelj, prijetnih in veselih v splošnem Tudi ta je minila hrez posebnih dogodkov, dasi ni bila baš dolgočasna. Lepa je hila celo tako, da je Ljubljančane izvabila že dopoldne k vodi in so prav: tako. kakor sredi julija oživela že kar v dopoldanskih urah vsa količkaj priznana kopališča na Ljubljanici, Savi, Sori in na Oradaščici. Popoldanski kopalni vlak na Gorenjsko je bil natrpano poln ter so se našli v Ratečah vsi znanci, ki so si počet-kom kopalne seziie rjavili kožo že v junijskem solnem. »Ei,« so dejali, »če bo šlo tako naprej, se vidimo tudi še v septembru!« Kar se bo morebiti res tudi obneslo. Minila je nedelja tako mirna in brez dogodkov. kakor se je začela in niti v Šiški »na Komarjevem slavju« na staro znanem žegnanju. niso imeli prilike zabeležiti nekakega ekscesa. Bilo ie tam prav prijetno in so Ljubljančani posebno zvečer pritisnili na ljubeznivo sosedo Šiško, kjer je vedno dolbra postrežba. S tem pa prehaja naš? nedeb'ska kronika že na ponedeljsko. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Skromna nedelja z rednimi prireditvami in brez posebnih nesreč Stanko Kalan. član »Bistre«. Tudi v vrsti juniorjev je »Perun« odnesel prvenstvo, in sicer so po vrsti dospeli Ivan Stipar. Šd ir ..•!-t^j priliki posetil tudi dom profesorja Mi« lana Ševiča. Stopil je na glavna vrata in pozvonil. A nihče ga ni cul. Moral je večkrat pooin<»liati in nazadnje ga je minilo potrpljenje: maho» ma se zasliši po vsej hiši razdraženo, močno žvenkljanje. Prestrašili smo se — pripoveduje ševič — in stekli pred vrata. Hlapec odspred. A ko odklene ter uzre posvečeno lice z velikim zlatim križem na prsih, se globoko pokloni in ga v tem ooložaju spusti na hodnik. A veseli Mraovič se je bil že udobrovoljil, ga pogledal in mu zaklical: >Naj bi te obesili, če Bog da, — dekletu za vrat!« Mila — Kamila »Kamila« je gostilnica v Novem Sadu. Mila pa je bila glasovita lepotica novo-sadska. hči cerkovnika pri Nikolajevski cerkvi, omožena pozneje z bogatinom iz Romunije. Laza Kostič je neki dan sreča! v Hlebarski ulici svojega prijatelja »Kam pa, kam?« ga vpraša Laza. »Jaz. Kamili.« odgovori Baruskovič. »Jaz pa od Mile«, se odreže Laza. »Kamili se lahko razume: h Kamili, ali pa: k Mili). -••••■t iiiiiiiti Iz zadnjega »Skoviria" (št. 16) Galantno. »Gospod doktor, aLi je res, da slaščice vplivajo pospeševalno na utripanj« srca?» »Poljub vaših ustnic na vsak način!» Nevarna pretnja mladega športnika. Sinko: «To ti po-vem, mama, če me v nedeljo paipa zopet ae pusti k nogometni tekmi, bom izstopil iz iružkie —» Oprosti ti, toda moral sem k tebi. Nisem mogel čakati jutra. — Ce ti morem pomagati . . . — Ne gre za pomoč. Sede! je na stol. Njegove oči so bile nemirne. — Prišel sem — oprosti, da te nadlegujem ob taki uri! — da te vprašam ... da mi poveš ... kaj si imel ponoči . . . — Prijatelj! sem ga prekinil. — Oprosti ... ne mislim zlo . . . Samo povej mi, ka-j je rekla o meni . . . — Kako misliš? — Ali se bo vrnila? — Ne vem. Nisem govoril o tem. — Ne veš? ... In ka-m je šla včeraj? — Včeraj? Nisem je videl več. — Dogovorila sva se, da se vrnem zvečer in da me počaka. Ni je bilo . . . Bil sem tam petkrat, šestkrat. Šel sem v kavarno, nato sem se vrnil, jo klical in prebudil gospo Hildo. _ In? _Nihče ne ve zanjo! . . . Mislil sem, da je pri tebi . . . _ Prijatelj? — ... pa sem se zmotil . . . Jedva je izgovoril, so se odprla vrata spalnice in na pragu se je prikazala Lija, odeta v dolgo belo nočno haljo ... IMAJO ZAJAMČEN USPEH. KER JE ,PONEDELJEK' EDINI JUTRANJIK, KI IZHAJA TA DAN m GA ČiTAfO VSI reg. pos» in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, S*. Petra cesta 19 Podel (u e vsakovrlne Kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema nranllne /loge na knilžlct ali v tekočem Kot pooDuscenl prodajale srech lir^avnc razrean« loten sira fakture tei Izvršuje razen deviznih ln valutnih vse računu ter «lh obrestuie po dogovoru nalugodnete. vodi poseben oddelek za n,ih prodajo, poleg tega prodam sira laKiurc ic i srečki- Ratne štete na »broke ood zelo ugodnimi po-O v bančne stroko spada o^e posle Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik a t, urejuj ivan PodržaJ, tiska .Narodna tiskarna d