Potovanje v London k šolsko - higleniškemn kongresn iii razstari. Poroža L. J e 1 e n c. (Dalje.) Sredi cerkre, obdao od teh kipov, stoji nagrobni spomenik na treh stopnicah iz rdečegs in belega mramorja. Na štirih voglih sede iz korine vliti geniji, predsta?ljajo6 štiri glarne kreposti: pravičoost, modrost, moč in zmernost Vrh podsta?ka kleči cesar Maksimilijan r polnem ornatu, ogrnjen s plaščem in s krono na glavi. Na vseh štirih straneh mavzoleja je 24 reliefor, ki slikajo dogodke iz Maksimilijanovega žirljenja: bitke, obleganja, triumfi, vhodi, zveze, ženitve itd. Pri vhodu v cerkev je spomenik Andreja Hoferja, t stranski, takozvani srebrni kapeli pa grobni spomenik Filipine Welserjeve in nadrojrode Ferdinanda z napisom: Hoc sibi monuraentum mortis menor vivus constituit, t. j. ta spomenik si je postavil žir, spominjaječ se smrti. Dolgo časa sem se zamudil v tej eerkri, da sem si zabeležil zoamenitejše stvari. Tujcer je bilo toliko v cerkvi vse dopoldne, da sem moral večkrat čakati, da sem prišel blizu kipa in zapisal ime. Eo sem prišel iz cerkve, sem ime! še uro časa do vlaka. Zato grem hitro po mestu, da vidim še Bzlato strešico" — ndas goldene Dachel" tirolskega grofa Friderika IV. s praznim žepom. Pri starodavnem poslopju je to, mal prizidek, nekak balkon, nad katerim je ta občeznana strešica. Ogledal sem si še vseučilišče in kDJižnieo. Tudi v ljudski šoli sem bil, ki mi pa ni posebno ugajala. Ob pol eni uri popoldns se odpeljem v Monakovo, kamor sem prišel ob pol 4. uri pofoldne. Lepo, krasno kraljevsko mesto. Dičijo ga široke ceste in uliee, prostorni trgi z veličastnimi spomeniki, moderni nasadi in lepa izprehajališča. Na glavnih trgih stoje same ponoane palače. Še to popoldne si ogledam ponosno kraljevo palačo, nekatere cerkve, dve Ijudski ia eno mfščansko šolo. Lepa poslopja so te šole, preskrbljene z vsem, kar zahteva najmodernejša pedagogika. Vsi trije ravnatelji so mi z veliko vljudoostjo in prijaznostjo razkazovali vse naprave in priprave. Na meščanski šoli so mi posebno ugajale bogate prirodoslovne in prirodopisne zbirke in krasna risalnica, odičena rsa z lepimi risarskimi izdelki učeucer. Po vseh razredih na ljudskih šolah sem opazil higienične umiralnike in omare za obleko ia posebne za dežnike. Zvečer sem šel v znamenito restavracijo nHofbrau" in »Eapuzinerbrau"; ^Hofbrau" je ogromna dvorana, kjer stoji miza pri mizi t dolgih vrstah. Vse je bilo zasedeno. V zadnjem kotu velikanske dvorane najdem še en prostor. Gotovo je bilo par tisoč ljudi v dvorani, da uživa težko črno bavarsko pivo, ki ga toliko tisočev Trčkov popijo debeli Monakovčani. Meni ni dišalo in vrnil sem ee t hotel BZum Bheinpfalzer", da bi si ogledal še nekatere znamenitosti tega lepega mesta, ker sem imel časa le do pol 10. ure dopoldne. Toda, oj nesreče! Ko se zbudim zjutraj in pogledam skozi okno, lil je dež kar curkoma. Hotel sem ogledati muzeje, a bili so zaprti zaradi alabega Tremena. Peš mi ni bilo mogoče hoditi po m«8tn, zato nedem na tramraj in se peljem za 20 pfenigov skozi vse mesto in po drugi progi zppet nazaj do botela in na kolodvor. Jedva sem bil vjel še brzovlak, ki me odpelje v Norimberk. Vlak vozi po enolični SchwabskobavaTski planoti preko Duuava in njegovega dotoka Altmtihl do frankovskega Jura, oa koj^ga tznožju je starodavno mesto Norimberk. Nobeno drugo nemško roesto nam ne kaže tako jasne slike starih nemškib mest, o njihovem biagostanju in Ijubezni do umetnosti, kakor Norimberk, mesto Hans Sachsa in ^Meistereangerje?". Mnoge hiše iz sredDJega veka ap okrašene z umetnimi okraski; tujec se prepriča na prvi pogled, da se nabaja v znamenitem srednjeveškem, rgodovinsko važnem mestn. Nifaie ne zamudi prilike, da si ogleda natančneje vsaj največje znaraenitosti. Zato mi je bilo jako ljubo, ko me opozori prijazni hotelier BZum weiflen Hahn", da se nahaja v mestu drnštvo nFremdeD-Bundfabrten-Noris". Društvo ima četverouprežen, Tisok t etažah narejen roz, na katerega se vstopi pd stopnicah, ki vozi trikrat na dan po Tseh onih delih meata, kjer se nahaja k<<ka znamenitost. Vožnja velja 4M. zaosebo; s tem je plačaa vešč vodnik, ogledovanje gradu po vseh kraljevih dvoransh — Folterkammer, tiefer Brnnnen itd. Prišel sem o pravem ča8U v botel, ob pol 4., ob 4. pa 8e prične vožnja izpred tega hotela in traja tri ure. Vodnik je stal sredi med Dami in nas opozarjal na vsako znamenitost. Peljali amo se mimo glavnega kojodvora, pred katerim stoji velikanski spomenik bavarskega princregenta Luitpolda. Ne daleč odtod je takoimenovani Tugendbrunnen, ki predstavlja šest ženskih kipov, ki jim lije voda iz prsi, razne kreposti; kip pravičnosti pa venča ves umotror. Sploh se nahaja po mestu mnogo jarnih vodnjakov, praya umetniška dela, imenujejo se: Schoner Brunnen, Bohrbrunnen, Gansemannchen-Brunnen, Dudelsackpfeifer-Brunnen, Apollobrunnen. Tudi na spomenikih je mesto bogato. Baien že imenovanega spomenika princ regenta Luitpolda sera videl aporaenik Albrehta Dtlrerja poleg njegove hiše, v kateri se nahaja sedaj galerija alik, ki smo jo ogledali. Prav pomenljiv je spomenik Hana Sachsa poleg ujegove hiše; veličaaten je spomenik cesarja Viljema in spomenik Behaimov. Med zgodovinskimi stavbami je omeniti v prvi vrsti starodavnega državnega gradu Hohenzollernškega, ki gleda z zvišenega kraja že veS kot 800 let doli na mesto. Grad ima značaj starega nemškega vitežkega gradu; tega znaka mu ne more izbrisati nova kraljevska oprava, ki so jo napravili za začasno bivanje bavarakih vladarjev in nemških cesarjev. — Iz prelepih grajskib dvoran jo krasen razgled doli na meato in daleč tja v deželo. Najveličaatnejša je prestolna in banketua dvorana, najzanimivejša dvorska kapela. Cesarski koDJski hlevi ao v posebnem traktu. Ob voglih tega poslopja atojita dva atolpa. Prvemu ki je zidan v pet voglov pravijo Bder Fiinfeckige" in govore, da je to najstarejše poslopje v Norimberku. V tem stolpu je velika zbirka priprav in orodij, s katerimi so mučili na grozovit način razne hudodelnike; med drugimi se nahaja tu Bdie eiserne Jungfrau". Clovek se ne more načuditi, kako so si mogli izmisliti vse to, da ao mučili uboge ljudi, časih prav za majhne prestopke. Tu se nahaja znani nNttrnbergerTriehter". Govorili in klieali so skozi njega v daljavo in čulo se je uro daleč naokrog. Eo smo se vozili z gradu amo se uatavili v nBratwurstgl6ckleinuu. To je ob takozvani Moritzkapelli prizidana majhna hišica, ki jo obišče vsak tujec, ki pride v (Ntirnberg) Norimberk. Vpdnik nam je pripovedoval, da je hiša že atala za Albrehta Diirerja in Hansa Sachsa, da se je nahajala že takrat tu goatilnica, ki sta jo obiakovala ta dva moža in drugi Meistersangerji. Vae je tako kakor je bilo takrat, le natakarica je druga, je rekel hudomušai vodnik ia podražil starikavo natakarico. Pili smo res tu prav dobro pivo in jedli izborne klobasice. Potem smo se peljali v bavarski obrtni muzej, t nemški narodni muzej, si ogledali veliko mestno hišo, palačo Peller in se vrnili poleg starih utrdb pred hotel, odkoder smo bili izšli. Bes, krasna je bila tavožnja! Zvečer sem šel v lepo novo mestno gledišče, kjer so igrali BDer Ereuzstflrmer". Drugo jutro sem zapustil zaoimivi Norimberg in se odpeljal v Mainz, glavno mesto rensko-hessenske provincije velike vojvodine hessenske. Mesto stoji ob sotočju reke Meoe v Beno. Mesto je sezidsno amfiteatralično na levem bregu Bene. Najlepši del mesta je ob renskem nabrežju. Tu se razprostirajo tudi obširni oasadi in krasni izprebodi. Z Bene se vidi impozantna cerkev in posamezue skupine drugih eerkev in večjih javnih poslopij; nad raestom kraljuje citadela in droge ntrdbe, ki ao v zvezi z njo. V bližini meata je gorovje Tannus, kamor imajo prebivalei lep razgled. Eer sem iruel le malo časa v tem mestu, sem ogledal le rimsko - germanski centralni muzej. Ogromno poslopje. Muzej je v enajatih velikib droranah. Tu sevidijo najrazličnejši predmeti, posueti po obliki in barvi, ki segajo nazaj v predzgodovinsko dobo. V tem poslopju se nahaja tudi galerija slik, v 2. in 3. nadstropju je prirodohistoriški muzej. Rad bi bil še ogledoval vse te zanimivosti, a ob pol 5. uri 80 zaprli muzej. Zrečer sem hodil po lepo razsvetljenih ulicah in po renskem nabrežju, kjer 80 86 izprehajali menda vsi mestni prebivalci, toliko množice jih je bilo. Bil je res lep večer! Dve godbi sta igrali, po Benu pa so šrigali čolni goriudol. Drngi dan zapustim lepi Mainz, vstopim na parnik nBarbarosau, ki odide iz pristanišča ob 905 proti Eolnn. Parnik ima lepe dvorane in kraano obednieo. Po vsem parniku je preskrbljeno za vse udobnosti še tako razvajenerau labkoživcu. Erasne vožnje po Benu ne pozabim nikdar! Od Mainza do Kolna je najinteresantnejši del reke. Okolica je bogata na raznih pravljicah in pripovedkah. Pri mestu Bingen dela Ben znameDit vodopad. Na obeh straneh se vidijo gradovi in razvaline nekdaj toli znamenitih gradov. Posamezni odrastki gorovja Tannus in Weaterwald segajo na nekaterib. krajih noter do reke. Mnogo mičnih vasi in cvetočih mest je posejanih po obeh nabrežjih. Zelene vinske goriee pozdravljajo z bližnjih holmcev popotnike. Na krovu ladje so vsi popbtniki. Oči vseh se obračajo na desni breg, kjer stoji nemški BNationaldenkmal", za katerega so položili temeljni kamen 1. 1877. ter ga dovršili 1. 1883. Spomenik je velikanaki. Na 12 m viaokem podstavku stoji 10 ra visoka Germania; v levi roki drži z lovorjevim vencem okrašen meč miru, v desni pa s hraatovim liatjem okrašeno cesarako krono. Pod Germanio je napis, vzet iz pesmi BDie Wacht am Bhein''. Podstavek krase reliefi. Pri me8tu Biideaheim izatopim iz Iadje, da si grem od bližje ogledat ta velikanski spomenik. Vatopfl aem na drugi parnik, ki je priplul dve uri za prvim, ter sem nadaljeval vožnjo. Bližamo se mestu St. Goar. Na desnem bregu ugledamo strmo pečino Loreley, ki ima v profilu podobo človeškega obraza. Iz pravljice in pesmi je znana ta pečina. Eo pluje parnik mimo nje, vzame knjigotržec, ki je na krovu, trompeto in zaigra: Ich weifi nicht, was soll es bedeuten, dafi ich so traurig bin etc. Bazglednice z Loreley - pečino ao bile hipoma prodane. Potniki se odkrijejo in pojo to lepo Heinejevo peaem. Ob 6. zvečer se pripeljemo v Eoln. Poiščem hotel in bitro do znanega velikanskega kolnskega doma. Vtisk, ki ga naredi ta eerkev, je neizbri8ljiv. Sicer si mesta nisem mogel dosti ogledati, ker aem se drugo jutro ob 7. uri odpeljal proti Ostende, Jkamor sem prišel ob pol treh popoldne. Osteride je kraljica kopališč ob Severnem morju. Tu sem se hodi kopat bogati in elegantni svet z ADgleškega in celine. Caaa sem imel do parnikovega odhoda čez Pas de Oalaia poldrugo uro. Zakaj bi se ne šel kopat, bom vaaj labko rekel, da sem 86 kopal enkrat, kjer se kopljejo največji bogatini Evrope. Šel sem. Oj, krasota ženskih kopalnih toalet! Pač so oblečene v take kostume, da bi rade vae pokazale, če bi se malo ne ženirale. Nič se nisem dobro počutil v tej razkošni družbi, v eni uri sem bil že v pristanišču, da počakam parnikovega odhoda. Vožnja čez Pas de Calais je bila prijetna, morje mirno. Po štiriurni vožnji smo ugledali Dover. Od vseh strani so pluli parniki proti mestu. Eo priplujemo do pristanišča, nas čaka že vlak v London, ki ima zvezo s tem parnikom. Potnikov je bilo toliko, da so bili vsi vozovi polni. Slišala se je sama angleščina in začel se je za me križe? pot. Ob vlaku so hodili gorindol vsi enako naprarljeni natakarji ter ponujali menda 'potnikom kaj za večerjo. Jaz sem jih imel za izprevodnike in sem silil vanje, naj mi odkažejo kak prostor v II. razredu. Odkimavali so in šli dalje. Izprevodnik pa je hodil ob vlaku in neprestano klical: seks-seksseks-seks-seks-seks. Ko sledpjič zakliče seks, seks e seks se začne premikati vlak, jaz skočim v voz I. razreda in hajdi proti Londonu. Eaj je izprevodnik klical, še danes ne vem. Po kakšnem sretu sem se vozi), ne vem, ker je bil nastal večer, ki mn je sledila temna noč. Vlak vozi neizmerno hitro. Bližamo ae Londonu. Tesno mi je začelo prihajati pri srcu, kara se bom dal čisto sam in ponoči, nevešč jezika v tetn velikapskeiji raestu. Izprevodnik že kliče Londoa in imenuje predmestje. Eje naj izstopim? Eliže že 5., 6.^postajo? Eje naj izstopim, da me ne zavleče vlak bogvekam. Sklenil sem, da isztopim tam, kjer bo izstopilo najvež potnikov. In zadel sem jo. Ko zakliče izprevodnik 11. postajo, zapuste skoraj vsi potniki vlak. V Londonu sem! Kam pa sedaj ? Bila je ura polu 11. ponoči. Poiskati mi je treba prenočičša, pa kako, ker me nihče ne razume. &el sem v bližnji hotel oajel sobo, večerjal ter šel takoj spat, ker sem bil sila truden.  (Dalie)