68 A REFERENCE MODEL STRUCTURE OF THE GAME OF BASKETBALL Abstract This article proposes a model structure of the game of basketball. In the opening part, the model, its phases and sub-phases are presented and defined according to the rules of the game. The second part of the article is experimental: on a sample of 20 quarters from five games of the U20 European Championship for Men played in Nova Gorica and Gorizia in 2007, we studied the frequency and average length of each distinct phase and sub-phase. Izsledki s omogočili oblikovanje referenčnega modela struk- ture delov košarkarske igre. Key words: basketball, quarters, game phases and sub-phases, frequency, playing time. Brane Dežman, Simon Ličen REFERENČNI MODEL STRUKTURE DELOV KOšARKARSKE IgRE Izvleček V uvodnem delu članka je predstavljen model struktu- re delov košarkarske igre. Navedene so tudi definicije njenih posameznih faz in podfaz, ki izhajajo iz košar- karskih pravil. Drugi del članka je eksperimentalen. Na vzorcu 20 četrtin petih tekem reprezentanc mlajših čla- nov z evropskega prvenstva v Novi Gorici in Gorici leta 2007 smo ugotavljali, kolikšna sta povprečno število in čas trajanja posameznih faz in podfaz košarkarske igre. Izsledki so omogočili oblikovanje referenčnega mode- la strukture delov košarkarske igre. Ključne besede: košarka, četrtine igre, faze in podfaze igre, pogostost in čas trajanja. raziskovalna dejavnost 69 Uvod „ Košarka je ena najbolj priljubljenih eki- pnih športnih iger. Z njenim preučeva- njem se intenzivno ukvarjajo tako košar- karski strokovnjaki kot tudi raziskovalci s področja znanosti o športu. Slednji v zadnjem obdobju pogosto preučuje- jo strukture različnih vidikov te igre. V Sloveniji je bila največkrat preučevana struktura kazalcev igralne učinkovito- sti igralcev in ekip na tekmah različnih starostnih kategorij (npr. Dežman, 2004; Dežman, 2005; Dežman in Trninić, 2005). Manj pogosto smo preučevali strukturo igralnih akcij ali tehničnih sestav z žogo igralcev različnih starostnih kategorij v posamezni podfazi napada (npr. Dež- man, 1978; Jamnik, 1985; Sila, 2009; Za- gorc, 2009). Oblikovali smo tudi poseben zapis za beleženje omenjenih podatkov med ogledom videoposnetka košarkar- ske tekme (Dežman, 1990). V novejšem času so raziskovalci preučevali strukturo pogostosti igranja različnih taktičnih sis- temov v napadu (protinapadi, zgodnji in postavljeni napadi) in obrambi (pre- hodne in postavljene osebne, conske in kombinirane obrambe) pri različno kako- vostnih ekipah, njihovo učinkovitost in čas trajanja (npr. Šturm, 2005; Stane, 2007; Kočar, 2008). V tem članku bomo predstavili model strukture faz in podfaz košarkarske igre. Temeljni model te strukture je bil pred- stavljen leta 1988 (Dežman, 1988: 24). Avtor je pri oblikovanju modela upošte- val tisti del košarkarskih pravil, ki določa dele tekme in igralni čas, ter ga povezal s taktiko igre v napadu in obrambi. Model smo kasneje delno spremenili (Dežman, Erčulj, 2004: 13; Dežman, 2005: 17). S to študijo smo ga nadgradili in preverili nje- gov stvarni obstoj. Struktura delov košar- „ karske igre Košarkarska tekma je sestavljena iz dveh polčasov, vsak polčas pa iz dveh četr- tin. Če je po koncu drugega polčasa izid neodločen, sestavljajo tekmo tudi po- daljški. Teh je toliko, kolikor je potrebnih, da ena od ekip zmaga. Vsak del tekme sestavljajo aktivne in pasivne faze igre, ki se izmenjujejo. Vsaka aktivna faza je lahko sestavljena iz ene ali več aktivnih podfaz: podfaze napada, podfaze obrambe in podfaz prehoda iz napada v obrambo ali obr- njeno (slika 1). Podfaza napada ene eki- pe poteka sočasno s podfazo obrambe druge ekipe, zato se časovno skladata. Podfaze napada in obrambe zajemajo različne tipe napada (npr. prehodni in postavljeni napadi) oziroma obrambe (npr. prehodne in postavljene obrambe). Aktivne faze so obdobja igre, v katerih ura za merjenje igralnega časa teče. Če gledamo z vidika ene ekipe, jih sestavlja- jo aktivne napadalne, obrambne in prehodne podfaze igre (slika 1). Trajajo od trenutka, ko časomerilec (ob začetku tekme in med tekmo) požene napravo za merjenje igralnega časa, do trenutka, ko sodnik prekine igro (in s tem ustavi igral- ni čas) zaradi prisojenega prekrška, napa- ke ali drugega sodniškega posega oziro- ma ko se izteče igralni čas v posamezni četrtini. Struktura aktivnih faz je lahko po številu podfaz in času njihovega trajanja na različnih tekmah in celo v različnih če- trtinah iste tekme zelo različna. Podfaze napada so deli aktivnih faz, v katerih teče čas za napad izbrane ekipe (ta je omejen na 24 sekund). Merjenje trajanja napada je v košarkarskih pravilih opredeljeno s pravilom štiriindvajsetih sekund. Napad ekipe tako traja od tre- nutka, ko ekipa pridobi posest žive žoge, do trenutka, ko: gre žoga po metu na koš skozi obroč, • se žoga po metu na koš odbije od • obroča, sodnik prekine igro zaradi prekrška ali • napake, sodnik prekine igro zaradi drugega do- • godka (npr. poškodba ali brisanje vla- žnega poda) ali posest žoge pridobi nasprotna ekipa. • Merilec 24 sekund v teh primerih ustavi napravo za merjenje trajanja napada in jo ponastavi na novo obdobje 24 sekund. Napravo izjemoma le ustavi in nato na- daljuje merjenje istega obdobja 24 se- kund v naslednjih primerih: žoga je šla z igrišča v avt in v igro jo bo • vrnila ista ekipa, ki jo je pred tem imela v posesti, igra je bila prekinjena zaradi dogodka, • ki je povezan z ekipo, ki ima žogo v po- sesti (npr. poškodba ali odvezana vezal- ka njihovega igralca), v primeru sodniškega meta, oboje- • stranske napake oziroma ko se kazni za napake obeh ekip izničijo. Merjenje trajanja novega (ali – v primeru navedenih izjem – nadaljevanje merje- nja) napada nato steče, ko igralec te eki- pe pridobi žogo na igrišču. To velja tako po metu na koš kot po vračanju žoge v igro po prekinitvi. Ob sodnikovem pisku zaradi kršitve pra- vil ali drugi zaustavitvi igre časomerilec ustavi tudi napravo za merjenje igralne- ga časa. To znova sproži, ko se žoge po njenem vračanju v igro dotakne igralec na igrišču. Naprave ne ustavi po dose- ženem zadetku, razen če je ta dosežen v zadnjih dveh minutah četrte četrtine oziroma podaljška. Ko sodnik prisodi osebno napako, se igra nadaljuje s posestjo žoge za tisto ekipo, nad katero je bila storjena napaka. Ko obrambni igralec stori osebno napako pri metu na koš napadalca ali če je nje- gova ekipa že izkoristila bonus štirih na- pak v četrtini, se osebna napaka kaznuje s prostim(i) metom(-i) za igralca ekipe v napadu. Dodaten prosti met je dodeljen Struktura košarkarske igre 1. polčas 2. polčas podaljški 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina Aktivne faze igre (igralni čas teče) Pasivne faze igre (igralni čas stoji) Podfaze napada Podfaze obrambe Prehodne podfaze Pasivne faze Prehodne pasivne faze po zadetku Slika 1: Model strukture delov košarkarske igre 70 tudi, ko sodnik prisodi osebno napako obrambne ekipe, napadalec pa je ob tem dosegel zadetek. Ko sodnik prisodi nešportno, tehnično ali izključujočo na- pako, ima nasprotna ekipa na razpolago dva prosta meta, zatem pa tudi vrne žogo v igro s sredine igrišča. Napadalna ekipa lahko ponovno osvoji žogo po zgrešenem metu iz igre ali za- dnjem prostem metu, če jo njen igralec po metu ujame v skoku (skok v napadu), na tleh (odvzeta žoga) ali potem, ko je eden izmed njegovih tekmecev storil prekršek ali napako. Eden redkih primerov, ko napadalci kon- čajo napad, ne da bi metali na koš, kršili pravila ali izgubili žogo, obenem pa po- novno pridobijo posest žoge, je, ko eden izmed obrambnih igralcev namerno igra z nogo. V tem primeru imajo napadalci po vrnitvi žoge v igro na razpolago novo obdobje 24 sekund. Ekipa, ki bo imela več skokov v napadu, pridobljenih žog po zgrešenem metu ali po napaki nasprotne ekipe, bo imela na koncu četrtine, polčasa ali tekme večje število napadov. Za en napad se lahko njihovo število v vsaki četrtini poveča, če je ekipa začela in končala četrtino z napadom. Iz tega izhaja, da si napadi in obrambe obeh ekip ne sledijo izmenič- no. V določenih delih četrtin lahko eki- pa odigra dva ali več napadov oziroma obramb zapovrstjo. Napadalne podfaze so največkrat eno- delne, lahko pa tudi dve- ali večdelne. Slednje imenujemo sestavljene podfaze napada ali sestavljeni napadi. Vsak del teh napadov se konča s prekrškom na- sprotnega igralca, po katerem ista ekipa nadaljuje napad s podajo izza mejne črte. V eni četrtini izvedeta obe ekipi sku- paj od 2 do 4 sestavljene napade. Med posameznimi deli teh napadov so pasiv- ne faze igre. Podfaze obrambe so deli aktivnih faz, v katerih teče čas za napad nasprotne eki- pe (največ 24 sekund). Trajajo od trenut- ka, ko igralci dosežejo zadetek ali izgubi- jo žogo, do trenutka, ko znova pridobijo posest žive žoge. Časovno so enake in se skladajo s časom napadov nasprotne ekipe. Prehodne aktivne podfaze so deli ak - tivnih faz, ki so med podfazama napada in obrambe v vseh delih tekme razen po zadetku v zadnjih dveh minutah četrte četrtine in podaljškov. Trajajo od trenut- ka, ko se žoga po metu dotakne obroča ali pade skozenj, do trenutka, ko igralec ene od ekip pridobi posest žive žoge na igrišču (po skoku za žogo ali podaji izza čelne črte) ali dokler sodnik ne zapiska zaradi prekrška, napake ali drugega razlo- ga. To je obdobje, ko žoge nima v posesti nobena od ekip (nikogaršnja žoga). Ko se žoga po metu iz igre dotakne obroča ali pade skozi njega, merilec 24 sekund ustavi svojo napravo, naprava za merjenje igralnega časa pa teče naprej. Izjemen primer prehodne (pravzaprav: začetne) aktivne podfaze je tudi pri so- dniškem metu na začetku tekme. Ta faza traja od skakalčevega dotika (odboja) žoge do pridobitve njene posesti s strani enega od igralcev – oziroma piska sodni- ka zaradi prekrška, napake ali drugega ra- zloga. Časomerilec sproži uro, ko se žoge dotakne prvi skakalec, merilec 24 sekund pa šele, ko eden od igralcev pridobi po- sest žive žoge. Pasivne faze so deli igre, v katerih ura za merjenje igralnega časa stoji. Trajajo od trenutka, ko sodnik da znak časomerilcu, naj ustavi napravo za merjenje igralnega časa (po prekrških, napakah, drugih so- dniških posegih), do trenutka, ko sodnik da znak časomerilcu, naj znova zažene napravo (tj. ko se igralec na igrišču dota- kne žoge po njeni vrnitvi v igro). Po zadnjem ali edinem (zadetem ali zgrešenem) prostem metu začne teči napadalna oziroma obrambna podfaza v trenutku, ko eden od igralcev na igrišču pridobi posest žive žoge. Ker ura za mer- jenje igralnega časa med prostimi meti stoji, je ta del igre sestavni del pasivne faze. Ko trener moštva, ki prejme zadetek, pred njim zahteva minuto odmora, po- stane prehodna aktivna faza del pasivne faze, saj časomerilec takoj po zadetku ustavi uro in da znak za minuto odmora. Enako velja, ko sodnik po odboju žoge od obroča prisodi prekršek ali napako. Prehodne pasivne faze se pojavijo med fazama napada in obrambe samo v zadnjih dveh minutah četrte četrtine in podaljškov. Trajajo od trenutka, ko gre žoga po metu skozi obroč, do trenutka, ko igralec ene od ekip pridobi posest žive žoge na igrišču po podaji izza čel- ne črte (takrat je to samostojna pasivna faza), ali do piska sodnika zaradi prekrška, napake, zahtevane minute odmora ali drugega razloga (takrat je sestavni del pasivne faze). To je obdobje, ko žoga ni od nikogar (nikogaršnja žoga). Časome- rilec in merilec 24 sekund ustavita njuni napravi takoj, ko gre žoga skozi obroč. Znova ju sprožita, ko pride živa žoga v posest igralca izbrane ekipe. Cilji „ Cilj pilotske študije je bil ugotoviti pogo- stost in trajanje vseh faz in podfaz igre v posameznih četrtinah izbranih košarkar- skih tekem. Metode dela „ Vzorec tekem in četrtin V vzorec smo zajeli pet tekem slovenske reprezentance z reprezentancami Srbije, Francije, Turčije, Litve in Rusije na evrop- skem prvenstvu za igralce do 20. leta, ki je potekalo leta 2007 v Novi Gorici in Go- rici. Zbrali smo podatke za 20 četrtin. Vzorec spremenljivk Med ogledom videoposnetkov tekem smo beležili 9 spremenljivk, povezanih s fazami in podfazami igre (preglednica 1), Preglednica 1: Spremenljivke, povezane s fazami in podfazami igre Znaki Šifre Podfaze igre AF 1 aktivne faze PF 2 pasivne faze PM 3 prehodne pasivne faze po zadetku AN1 1 podfaza napada ekipe 1 (podfaza obrambe ekipe 2) AN2 2 podfaza napada ekipe 2 (podfaza obrambe ekipe 1) AN1X 1 deli sestavljenih podfaz napada ekipe 1 AN2X 2 deli sestavljenih podfaz napada ekipe 2 AM 3 aktivna prehodna podfaza po zgrešenem metu AZ 4 aktivna prehodna podfaza po zadetku raziskovalna dejavnost 71 ter 1 1 spremenljivk, povezanih s prekrški in napakami (preglednica 2). S slednjimi smo beležili vzroke za začetek pasivnih podfaz igre. Način zbiranja podatkov Podatke smo zbrali s pomočjo videopo- snetkov tekem. Posnete so bile tako, da je snemalec z digitalno videokamero nenehno pokrival polovico igrišča, na kateri je bila žoga. Tekme smo spremljali z računalniškim programom Power DVD (Cyberlink). Ta program je odličen za gle- danje vsebin v formatu DVD. Ima funk- cije, s katerimi lahko nastavljamo hitrost predvajanja tako naprej kot tudi nazaj in spremljanje aktualnega časa posnetka v sekundah. Med ogledom posnetka posamezne četrtine je zapisovalec spremljal akcije napadalcev z žogo. Na začetku vsakega napada je v posebni obrazec vpisal čas začetka faze ali podfaze igre; vrsta faze ali podfaze; ekipo, ki je bila v napadu; dogo- dek, s katerim se je začela faza ali pod- faza igre (vrsta aktivnosti, s katero se je začela aktualna aktivna podfaza, ali vzrok za začetek pasivne faze igre). Vpisane po- datke je po končanem zapisu prenesel v računalnik. Metode obdelave podatkov Podatke smo obdelali s statističnim pro- gramom SPSS za Windows. Uporabili smo osnovne postopke deskriptivne statistike in enosmerno analizo variance ANOVA. Rezultati „ Analiza razlik v številu in času trajanja aktivnih in pasivnih faz košarkarske igre Aktivne in pasivne faze igre, ki se pojavijo v posamezni četrtini tekme, se nanašajo na igro obeh ekip. V vseh dvajsetih četrtinah so igralci izve- dli povprečno 20,35 aktivne faze (AF), ki so trajale povprečno 30,66 sekunde (AC), ter 18,90 pasivne faze (PF), ki so trajale povprečno 34,02 sekunde (PC). Pri vseh fazah obstajajo razlike med četrtinami, vendar niso statistično značilne, razen v času trajanja pasivnih faz (PC). Pasivne faze so najdlje trajale v zadnjih četrtinah tekem, čeprav je bilo število teh faz ve- čje kot v drugih četrtinah (preglednica Preglednica 2: Spremenljivke, povezane s prekrški in napakami Znaki Šifre Vzroki za začetek pasivne faze igre PR 1 prekršek F 2 napaka F+P 3 napaka + prosti meti Z+P 4 zadetek in dodatni prosti met F+P+Ž 5 napaka + prosti meti + žoga s strani M 6 prekršek ali napaka + zamenjava S 7 sodniški met – izmenična posest žoge T 8 prekršek ali napaka + minuta odmora F+P+T 9 napaka + prosti meti + minuta odmora F+P+M 10 napaka + prosti meti + menjava PM 11 zadetek v zadnjih dveh minutah tekme ali podaljških Preglednica 3: Zgled zapisa podatkov Zapis Preračuni št. t_min t_sek podfa- ze fa do- godki do čas_s čas1 šif1 čas2 šif2 čas3 šif3 31 5 45 AN1 1 PC iz (-) 286 16 1 16 1 32 6 1 AN2 2 Y1 302 5 2 5 2 33 6 6 AZ 4 Z1 307 3 4 3 4 34 6 9 AN1 1 PC iz 310 11 1 11 1 35 1 35 6 20 P 5 PR 1 321 28 5 28 5 28 2 36 6 48 AN2X 2 PC 349 17 2 17 1 37 7 5 P 5 PR 1 366 14 5 14 5 14 2 38 7 19 AN2X 2 P2 380 (+) 6 2 23 2 39 7 25 AM 3 M2 386 3 3 3 3 40 7 28 AN1 1 S1 389 6 1 6 1 15 1 Legenda znakov: št – zaporedna številka akcije; t_min in t_sek – število minut in sekund na za- četku posamezne faze ali podfaze igre; podfaze – znaki aktualnih faz ali podfaz igre; fa – številke aktualnih faz ali podfaz igre; dogodki – znaki za aktualne dogodke; do – številke za aktualne dogodke v pasivni fazi igre; čas_s – aktualni čas začetka posamezne podfaze v sekundah; čas1 – čas trajanja posameznih podfaz igre z upoštevanjem delov sestavljenih podfaz napada (X); šif1 – šifre faz ali podfaz igre z upoštevanjem delov sestavljenih podfaz napada; čas2 – čas trajanja faz ali podfaz igre; šif2 – številke faz ali podfaz igre; čas3 – čas trajanja aktivnih in pasivnih faz igre; šif3 – številke aktivnih in pasivnih faz igre. V osenčenih okencih je prikazana struktura dveh aktivnih faz igre. Preglednica 4: Število aktivnih, pasivnih in prehodnih pasivnih faze igre ter čas njihove- ga trajanja AF AC PF PC PM PMC čet as sd as sd as sd as sd as sd as sd 1 19, 8 0 3,56 31,22 5,35 18,80 3,56 2 7, 0 4 3,04 2 19,4 0 4,22 32,26 7, 7 7 18,40 4,22 3 7, 4 8 3,88 3 18,20 2,59 33,53 5,77 17, 2 0 2,59 31,29 3,04 4 24,00 4,85 25,63 5,26 21,20 3,83 40,28 4,64 2,60 1, 8 2,66 1,6 as vse 20,35 4,22 30,66 6,42 18,90 3,63 34,02 6,31 Sig. B 0,459 0,446 0,460 0,673 F 2,103 1,621 1,08 4 12,9 92 Sig. F 0,140 0,224 0,384 0,000 Legenda: AF – število aktivnih faz; AC – povprečni čas trajanja aktivnih faz; PF – število pasivnih faz; PC – povprečni čas trajanja pasivnih faz; PM – število prehodnih pasivnih faz po zadetku; PMC – čas trajanja pasivnih prehodnih faz po zadetku; čet – četrtine tekme; as – aritmetična sredina; sd – standardni odklon; as vse – aritmetična sredina za vse četrtine tekme; Sig. B – test homogenosti varianc; F – F vrednost; Sig. F – test značilnost razlik. 72 4). Razlog je v večjem številu napak, po katerih so igralci izvajali proste mete. Povprečno število vseh prehodnih pasiv- nih faz po zadetku je bilo v zadnji četrtini 2,60 (PM), povprečni čas njihovega traja- nja pa 2,66 sekunde (PMC) (preglednica 4). Analiza razlik v številu in času trajanja podfaz napada V preglednici 5 je prikazano povprečno število podfaz napada obeh ekip, skupaj s posameznimi deli sestavljenih napa- dov. V dvajsetih četrtinah so igralci prvih oziroma drugih ekip izvedli povprečno 23,55 (AN1) oziroma 23,65 (AN2) podfaze napada. Pri prvih ekipah so trajale pov- prečno 1 1,74 (ANC1), pri drugih pa 1 1,12 sekunde (ANC2). Pri obeh podfazah na- pada so obstajale razlike v aritmetičnih sredinah med četrtinami v številu podfaz napada in času njihovega trajanja, ven- dar niso bile statistično značilne. Največ podfaz napada je bilo v zadnjih četrtinah tekem (preglednica 5). Vseh podfaz napada obeh ekip je bilo povprečno 47 ,20 (AN12). Trajale so pov- prečno 1 1,43 sekunde (ANC12). Razlike v obeh kazalnikih niso bile statistično zna- čilne (preglednica 5). Analiza razlik v številu in času trajanja aktivnih prehodnih podfaz Aktivne prehodne podfaze so bile dolo- čene v skladu s košarkarskimi pravili. Ekipe so v eni četrtini povprečno izvedle 10,65 aktivne prehodne podfaze po za- detku (AZ), ki so povprečno trajale 3,71 sekunde (AZC), ter 13,85 aktivne preho- dne podfaze po odboju žoge od obroča (AM), ki so povprečno trajale 1,82 sekun- de (AMC) (preglednica 6). Število vseh prehodnih podfaz in njihov časa trajanja sta se po četrtinah spremi- njala, vendar razlike niso bile statistično značilne (preglednica 6). Analiza razlik v številu vseh aktivnih podfaz in pasivnih faz Povprečno število vseh aktivnih podfaz napada brez delov sestavljenih podfaz napadov je bilo 71,70 (AFV). Povprečno število vseh pasivnih faz se je povečalo le v četrti četrtini, ker smo prišteli pasivne Preglednica 5: Število in čas trajanja aktivnih podfaz napada obeh ekip AN1 ANC1 AN2 ANC2 AN12 ANC12 čet as sd as sd as sd as sd as sd as sd 1 24,20 2,39 11, 2 6 ,73 23,40 2,97 11, 4 6 2,08 4 7, 6 0 4,16 11, 3 3 1,22 2 22,00 1, 87 12, 21 1,57 23,40 3,58 11, 6 6 2,41 45,40 5,22 11, 9 2 1,73 3 23,00 ,71 11, 74 ,87 23,20 1,92 11, 5 0 ,35 46,20 1,79 11, 6 3 ,54 4 25,00 2,92 11, 7 5 1,35 24,60 2, 61 9,85 1,93 49,60 4,72 10,84 1,13 as vse 23,55 2,28 11, 74 1,14 23,65 2,66 11,12 1,88 47, 2 0 4 ,18 11, 4 3 1,20 Sig. B ,321 ,324 ,475 ,031 ,541 ,508 F 1,916 ,538 ,255 1,027 ,966 ,702 Sig. F ,168 ,663 ,856 ,407 ,433 ,564 Legenda: AN1 – število podfaz napada ekipe 1; ANC1 – čas trajanja podfaz napada ekipe 1; AN2 – število podfaz napada ekipe 2; ANC2 – čas trajanja podfaz napada ekipe 2; AN12 – vsota podfaz napada obeh ekip; AN12C – čas trajanja podfaz napada obeh ekip; čet – četrtine tekme; as – aritmetična sredina; sd – standardni odklon; as vse – povprečje za vse četrtine tekme; Sig. B – test homogenosti varianc; F – F vrednost; Sig. F. – značilnost razlik. Preglednica 6: Število in čas trajanja aktivnih prehodnih podfaz igre AZ AZC AM AMC čet as sd as sd as sd as sd 1 11, 6 0 1,95 3,73 ,55 13,4 0 5,03 1, 85 ,36 2 11, 8 0 3,03 3,71 ,84 13, 0 0 2,45 1, 8 4 ,14 3 11, 2 0 2,05 3,62 ,62 12, 8 0 1,30 1,67 ,36 4 8,00 3,16 3,79 1,40 16,20 3 ,11 1,91 ,18 as vse 10,65 2,87 3,71 ,84 13, 85 3,31 1,82 ,27 Sig. B 0,028 0 , 017 0,320 0,345 F 1,179 0,706 2,341 0,029 Sig. F 0,349 0,562 0 ,112 0,993 Legenda: AZ – število aktivnih prehodnih podfaz po zadetku; AZC – čas trajanja aktivnih pre- hodnih podfaz po zadetku; AM – število aktivnih prehodnih podfaz po odboju žoge od obroča; AMC – čas trajanja aktivnih prehodnih podfaz po odboju žoge od obroča; čet – četrtine tekme; as – aritmetična sredina; sd – standardni odklon; as vse – aritmetična sredina za vse četrtine tekme; Sig. B – test homogenosti varianc; F – F vrednost; Sig. F – test značilnost razlik. Preglednica 7: Število in čas trajanja vseh aktivnih podfaz in pasivnih faz igre ter celoten čas trajanja aktivnih faz igre AFV PFV AVC čet as sd as sd as sd 1 72,60 6,69 18,80 3,56 603,02 4,10 2 70,20 9,04 18,40 4,22 599,79 7, 7 3 3 70,20 4,32 17, 2 0 2,59 598,40 8,56 4 73,80 7, 5 6 23,80 5,50 594,77 10,82 as vse 71,70 6,72 19,55 4,57 599,00 8,09 Sig. B ,629 0,329 ,477 F ,320 2,519 , 874 Sig. F , 8 11 0,095 ,475 Legenda: AFV – število vseh aktivnih podfaz igre; PFV – število vseh pasivnih faz igre; AVC – ce- loten čas trajanja aktivnih faz igre; čet – četrtine tekme; as – aritmetična sredina; sd – standardni odklon; as vse – povprečje za vse četrtine tekme; Sig. B – test homogenosti varianc; F – F vre- dnost; Sig. F. – značilnost razlik. raziskovalna dejavnost 73 prehodne faze. Povprečno število vseh pasivnih faz v četrtini je bilo torej 19,55 (PFV). V vseh treh spremenljivkah so bile razlike v njihovem povprečnem številu po četrtinah, vendar tudi v tem primeru razlike niso bile statistično značilne (pre- glednica 7). Povprečna vsota trajanja vseh aktivnih faz v vseh četrtinah (AVC) je bila 599 se- kund. To je za eno sekundo manj od 600 sekund, kolikor traja aktivni čas igranja v eni četrtini. Ker je bil razpon izmerjene- ga čas trajanja posameznih četrtin od 576 do 613 sekund, je zgornji podatek o natančnosti merjenja časa zavajajoč. Pri ugotavljanju natančnosti merjenja je potrebno upoštevati absolutne raz- like med uradnim igralnim časom in iz- merjenim časom (600 – izmerjeni čas). V tem primeru je bila napaka merjenja enoodstotna, kar je v mejah sprejemlji- vega. Še manjšo napako bi dosegli, če bi bil na videozapisu neprestano prikazan semafor z uradnim časom igranja. Naš zapisovalec je beležil začetke in konce aktivnih faz tako, da je v primernem tre- nutku (skladno s košarkarskimi pravili in znaki sodnika) ustavil posnetek, odčital čas na števcu videoposnetka in ga vpisal v obrazec. Števec je meril čas na sekundo natančno. Kljub pomanjkljivosti menimo, da je zapisovalcu v večini četrtin dobro uspelo uskladiti svoj čas z uradnim ča- som. Sodeč po standardnih odklonih so bila nihanja največja v četrtih četrtinah, v katerih je bilo tudi največ prekinitev. Orientacijske referenčne vrednosti števila faz in podfaz igre ter časa njihovega trajanja Na sliki 2 je predstavljen model strukture delov košarkarske igre z orientacijskimi referenčnimi vrednostmi o njihovem šte- vilu na tekmi in časom trajanja posame- znega dela. Povprečno število aktivnih faz na tekmi je bilo 81,4. Znotraj njih so igralci obeh ekip izvedli povprečno 94,2 in 94,6 pod- faze napada (obrambe) ter 42,6 in 55,4 prehodne podfaze napada po zadetku oziroma metu. Pasivnih faz igre je bilo povprečno 75,6, prehodnih pasivnih faz po zadetku v za- dnjih dveh minutah četrtih četrtin pa 2,6 (slika 2). Referenčni model strukture delov košar- karske igre se v srednjem delu (aktivnih podfazah igre) ujema s fazami poteka igre (napad, prehod, obramba), o katerih sta pisala znana ameriška trenerja Bob Knight in Pete Newell (povzeto po: Trni- nić, 1996: 24). Iz našega modela je razvi- dno, da imata obe ekipi po metu na koš iz igre ali po zadnjem prostem metu 2 do 4 sekunde časa, da preideta v naspro- tni sistem igranja (napad v obrambo ali nasprotno). Po zgrešenem metu je celo možno, da se ekipi vrneta v enak sistem igranja, če napadalna ekipa ponovno osvoji žogo. Obstajata tudi dve drugi si- tuaciji za prehod iz enega sistema igranja v drugega: (1.) Po prestreženi žogi morata ekipi takoj preiti v nasprotni sistem igra- nja. To je najtežji prehod, ker mora biti izveden zelo hitro in brez zastoja. (2.) Po prekršku ali napaki napadalcev oziroma po podaji s sredine igrišča po izvedenih prostih metih (zaradi nešportne, tehnič- ne ali izključujoče napake) imata obe eki- pi največ časa, da organizirano preideta v nasprotni sistem igranja, ker pride v omenjenih primerih do pasivne faze igre, ki lahko traja najmanj 10 sekund, lahko pa tudi precej več, če je bila v tem času iz- vedena zamenjava igralcev ali dodeljena minuta odmora. Sklepi „ Znanstveni članek je sestavljen iz treh delov. V prvem so predstavljeni model strukture faz in podfaz košarkarske igre in njihove definicije, ki izhajajo iz košar- karskih pravil. Te definicije so olajšale oblikovanje načina zapisovanja omenje- nih faz in podfaz igre s pomočjo video- posnetkov dvajsetih četrtin petih tekem. Predstavljen je v drugem delu članka. V tretjem delu so v več preglednicah pred- stavljeni podatki o številu faz in podfaz košarkarske igre in času njihovega traja- nja ter njihova analiza. Na izbranih tekmah ni bilo statistično značilnih razlik v številu in času trajanja faz in podfaz tekme v različnih četrtinah, razen v času trajanja pasivnih faz. Najdlje igralni čas teče Aktivne faze igre št. 81,4 čas 30,66 žoga ekipe 1 nikogaršnja žoga žoga ekipe 2 Podfaze napada ekipe 1 ali podfaze obrambe ekipe 2 Prehodne podfaze napada po zadetku Prehodne podfaze napada po metu Podfaze napada ekipe 2 ali podfaze obrambe ekipe 1 št. 94,2 čas 11,74 št. 42,6 čas 3,71 št. 55,4 čas 1,82 št. 94,6 čas 11,12 igralni čas stoji igralni čas stoji Pasivne faze igre Prehodne pasivne faze igre po zadetku v zadnjih dveh minutah 4. četrtine po zadetku št. 75,6 čas 34,02 št. 2,6 čas 2,66 Slika 2: Referenčni model strukture delov košarkarske igre Legenda: št. – povprečno število faz ali podfaz na tekmi; čas – povprečno trajanje ene faze ali podfaze. 74 so trajale pasivne faze igre v zadnji četr- tini. Takšne izide smo pričakovali, saj je v zadnjih četrtinah običajno precej več daljših prekinitev zaradi izvajanja prostih metov, minut odmora in zamenjav igral- cev po storjenih napakah kot v drugih če- trtinah. Razlogov za neobstoj statistično značilnih razlik v drugih strukturnih delih je več. Predvidevamo, da je časa trajanja ene četrtine prekratek, da bi lahko bile razlike v omenjenih kazalcih, ki sicer med četrtinami obstajajo, statistično značilne. Tudi razmere v posameznih četrtinah so nepredvidljive, zato je dogajanje na igrišču pogosto odvisno od trenutnega razpoloženja igralcev obeh ekip. Možno je tudi, da je bil vzorec tekem in četrtin premajhen, ekipe pa preveč izenačene, da bi lahko dokazali statistično značilne razlike. Izsledki pilotske študije so dragocen pri- spevek k pojasnjevanju in oblikovanju teorije strukture delov košarkarske igre in časih njihovega trajanja. Prvič smo tudi dobili orientacijske referenčne vrednosti o omenjenih strukturnih delih košarkar- ske igre in povezali faze poteka igre, o katerih so pisali kakovostni trenerji, z eks- perimentalnimi podatki. Literatura „ Dežman, B. (1978). Analiza strukture igre v 1. napadu košarkarjev, starih 14 in 15 let. Trener – košarka, 7(2), 25–40. Dežman, B. (1988). 2. Določanje homogenih skupin na osnovi nekaterih antropometričnih in motoričnih razsežnosti pri mladih košarkar- jih. Doktorsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Dežman, B. (1990). Kronološki zapis napadal- 3. nih akcij in elementov z žogo. Telesna kultura, 31(2), 18–24. Dežman, B. (2004). Razlike v igralni učinko- 4. vitosti košarkarskih reprezentanc treh staro- stnih kategorij, ki so tekmovale na evropskih prvenstvih. Šport, 52(3), 21–26. Dežman, B., Erčulj. F. (2004). 5. Kondicijska pri- prava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport. Dežman, B. (2005). 6. Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport. Dežman, B., Trninić, S. (2005). Struktura igral- 7. ne učinkovitosti branilcev, kril in centrov v napadu in obrambi. Trener – košarka, 5(1), 77–86. Jamnik, M. (1985). 8. Analiza strukture napadal- nih akcij z žogo v igri 4 : 4 in v igri 5 : 5 pri mlajših košarkaricah. Diplomsko delo. Ljubljana. Fa- kulteta za šport. Kočar, B. (2008). 9. Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Stane, O. (2007). 10. Analiza igre slovenske repre- zentance na Evropskem košarkarskem prven- stvu v Beogradu leta 2005. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Sila, B. (2009). 11. Struktura napadalnih akcij z žogo košarkarskih ekip, ki so nastopile v finalu kadetskega prvenstva Slovenije. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Šturm, B. (2005). 12. Analiza igre najboljših košar- karskih ekip na prvenstvu za mlajše članice leta 2002. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Trninić, S. (1996). 13. Analiza i učenje košarkarske igre. Pula: Vikta, d. o. o. Zagorc, G. (2009). 14. Struktura napadalnih akcij z žogo državnih reprezentanc, ki so nastopile na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 20 let leta 2007 v Novi Gorici. Diplomsko delo. Lju- bljana: Fakulteta za šport. Izr. prof. dr. Branko Dežman, prof. šp. vzg Univerza v Ljubljani – Fakulteta za šport - Katedra za košarko brane.dezman@fsp.uni-lj.si