Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 17.	V Ljubljani, dne 20. junija 1926.	VIH. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cerna posamezne št. *8-SO Bin.
„NAS GLAS1* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina .	„	20-—
uetrtletna naročnina. . . . „	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Redna letna skupščina
Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika
se na predlog Osr. Zveze ne bo vršila 20. in 21. t. m. v Zagrebu, marveč je iz tehtnih
razlogov preložena na poznejši čas.
Na brzojavni predlog O. Z. z dne 6. t. m. je došel ll.t. m. od Gl. Saveza iz Beograda sledeči telegram: Odlučeno po sporazumu sa Udrugom iz Zagreba a na predlog Saveza iz Ljubljane, da se kongres održi docnijo. Dan saziva sa dnevnim redom dostaviće se najmanje petnasl dana ranije. Drugarski pozdrav: predsednik dr. Jovanovič.
Osr. Zveza je 12. t. m. prosila Glavni Savez, naj ji čim prej dostavi načrt novih pravil Glavn. Saveza in načrt enotnih pravil za vse pokrajinske Zveze, da jih more proučiti in na prihodnji skupščini, ki bo o novih pravilih razpravljala, staviti eventualne izpreminjevalne predloge. Hkratu se je O. Z. obrnila tudi v Split in Sarajevo s prošnjo, da ji dasta tamošnja Saveza na razpolago po en izvod svojih doslej veljavnih statutov.
Ako bo prošnji Osr. Zveze tekom enega tedna ustreženo, bo načrta Glavnega Saveza, ki jih ta baje že dalj časa pripravlja, v zvezi s pravili Savezov v Sarajevu in Splitu proučila in izvedla, kar ji je naročil glavni odbor, drugače pa se bo v najkrajšem času spravila sama na delo ter predložila Glavnemu Savezu dotična dva osnutka.
Brez notranje reorganizacije Glavnega Saveza in vseh pokrajinskih Zvez, ki se mora uvesti z oživotvoritvijo modernih, razmeram časa in postulatom strokovnih organizacij odgovarjajočih statutov, je likvidacija sterilnosti sedanjih centralnih organizacij ter resnična organizacija vseh aktivnih in upokojenih državnih nameščencev nelzvršljiva. Dovolj je vegetiranja, zadnji čas je, da se primaknemo tesno drug k drugemu. Prvi korak do te strnitve bo storjen z uveljavljenjem novih pravil. Vsi nadaljnl neuspehi pa bodo šli poslej seveda na rovaš tistih strokovnih organizacij, ki še vedno ne bodo hotele pod okrilje posameznih pokrajinskih Zvez.	e	>
V Ljubljani, dne 16. junija 1926.
Za glavni odbor Osr. Zveze:
Alaks Lilleg.	Joža Bekš,
predsednik.	gl. tajnik.
Osrednja Zveza med svojim članstvom,
(Nadaljevanje.)
V nadaljnjem izvajanju je predsednik Lilleg slikal sedanjega filnanč. ministra g. dr. N. Periča kot moža, ki sj da s končno rešitvijo perečih naših vprašanj mnogo opravka, kot moža, ki ima srce za drž. 'nameščence na pravem mestu. V zvezi s predsednikom vlade g. Uzunovičem je bil milnister dr. Perič eden izmed trstih redkih naših mož, ki so kazali za naša stremljenja dovolj socijalnega razumevanja. To je osvedočil minister dr. Perftj pri zadnji priliki v pogvoru s predstavniki Glavnega Saveza. Dočim jih njegov prednik dr. Stojadinovič, ki tudi sicer drž. nameščenstvu ni nikdar kazal svoje naklonjenosti, pri zadnjem sestanku ni hotel niti sprejeti, da bi čul iz njih ust želje omalovaževanih drž. nameščencev, je dr. Perič z zanimanjem sledil izvajanjem upravnega odbora Gl. Saveza ter v Polnem obsegu priznal upravičenost naših zahtev.
Zastopniki Gl. Saveza so opozorili fm. ministra na dolg, ki ga ima država iz naslova
plačila razlik. Prosili so ga, naj država to svojo obveznost izpolni v najkrajšem času, s čimer bi bilo eno glavnih naših vprašanj rešeno. Glavna skupščina je sicer v Beogradu 15. aprila 1.1. pristala na to, da nam plača država razlike z boni, to pa le radi tega, ker je bil prejšnji finančni minister dr. Stojadinovič nedostopen za vsak drug aranžman. Ker so novine javljale, da je kritje za likvidacijo razlik dano, so zastopniki Gl. Saveza na to vest še posebej opozoriti ministra dr. Peripa. Ta jim je zatrdil, da bo ministrski svet radi izplačila razlik že v bližnjih dneh donesel potrebno rešen je. Z drž. proračunom za 1. 1926-27 odobreni kredit 10 milijonov dinarjev se bo izplačal najnižjim kategorijam, med tem ko se bo za ostale drž. nameščence našlo dovolj kritja iz presežkov preliminiranih dohodkov uprave drž. monopolov, ministrstva pošte in telegrafa ter ministrstva saobraćaja. Na opozori-tev, da se ho vršil v drugi polovici t. m. v Zagrebu kongres drž. nameščencev in da bi bik) opasno, ako bi Glavni Savez stopil pred zborovalce zopet praznih rok, je minister dr. Perič izjavil, naj bodo zastopniki Glavnega Saveza uverjeni, da bo držal besedo ter da od-
govarja za vsako svojo oficijelno izjavo, ki, jo bo dal zastopnikom Gl. Saveza.
Prevedba kronskih penzij na dinarske je že star postulat vseh organizacij drž. upokojencev ter tem bolj upravičen, ker krona pri nas že davno ni več plačilno sredstvo. Kredit, ki je za to prevedbo potreben, v primeri z moralnim efektom nikakor ni tako velik, da bi delalo to vprašanje vladi posebne preglavice. Tudi s končno ugodno Likvidacijo tega vprašanja se bo bavil ministrski svet v prihodnjih dneh. Baš glede prevedbe kronskih penzij na dinarske si organizacije drž. upokojencev niso na jasnem. Iz Celja in iz Maribora se čujejo glasovi, ki takšno prevedbo odklanjajo, češ da se mora z vsemi pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona upokojenimi drž. nameščenci postopati že po tem zakonu.
To naziranje pa je docela pogrešno ter bo regulacija pokojninskih prejemkov v obče mogoča šele po reviziji tega zakona v tem zmislu.
Za enkrat je treba popraviti kronskim penzijonistom storjeno krivico ter jim njihove prejemke urediti vsaj tako, da bodo prejemali kot pokojnino toliko dinarjev, kolikor jim je plačevala doslej država kron. To je naša prva in kardinalna zahteva; z revizijo novega uradniškega zakona pa se bo morala izvršiti takozvana definitivna prevedba, kakršne so bili deležnj aktivnj tovariši.
Ker stopata mesti Ljubljana in Maribor glede draginje vzporedno z drugimi mesti, ki so že razvrščena v prvi draginjskj razred, je upravni odbor na predlog O. Z. fin. ministru tolmačil našo željo, da se tudi ti dve mesti tretirata na enak način. Fin. minister je obljubil, da hoče tudi to vprašanje, ki se po njegovem mnenju da ugodno rešiti, spraviti pred ministrski svet. V poštev bi prišli še Zagreb, Novi Sad, Sarajevo, Split, Dubrovnik in nekaj večjih mest v južni Srbiji.
Glede izplačevanja neokrnjenih draginj-skih doklad tistim našim upokojencem, ki so iz kakršnihkoli razlogov primorani, da žive v inozemstvu, je fin. minister izjavi, da so z ugodno rešitvijo tega vprašanja spojene velike težkoče. Vse sosedne države se namreč več ali manj bavijo z vprašanjem, da prenehajo z izplačevanjem vsake pokojnine drž. upokojencem, ki bivajo izven njihovih mej.
Glede olajšav pri železniških vožnjah za drž. nameščence se pripravlja nov pravilnik. V koliko bodo pri tem pridobili drž. upokojenci, finančni minister ni mogel dati točnega odgovora, verjetno pa je, da ne ostane pri sedanji omejitvi. — —
Stanovanjski zakon bo po vsej priliki podaljšan. Organizacije hišnih posestnikov pritiskajo z vso vehemenco na vlado, da sprejme amandman, s katerim bi se za drž. nameščence zvišala najemnina v razmerju sedanjih 6 na 9.
Glavni Savez je bil mprošen, da posveti tej stvari vso svojo pažnjo in da naj organizira, čim se ta povišek v resnici namerava izvesti, po vseli večjih centrih naše države pro- ! testne shode.
Izpremebe in dopolnitve sedanjega uradniškega zakona so redigirane. Ako vsebujejo tako reakcionarne določbe, kakor jih povzamemo lahko iz novega osnutka, ki je že pripravljen za železniško osobjc, potem borno seveda zopet tepeni. Vlada nam bo vzela še tisto malo dobrin, ki nam jih nudi sedanji zakon.
Sumljivo pri tem je na dejstvu, da se načrt novega zakona, ki ga je izvedla posebna komisija pri ministrstvu pravde, varuje z naj-večjo tajnostjo. Zato je verjetno, da bo novi zakon oktroiran in da organizacije sploh ne bodo imele prilike izjaviti se o njem, čeprav potom Glav. Saveza venomer zahtevajo anketo. Takista usoda čaka uredbo o razvrstitvi. Glavni Savez ima nalogo, da je na oprezu ter da obvesti o preteči nevarnosti vse pokrajinske zveze, čim jo bo sam zaznal. — V zaključnih besedah je predsednik Lilleg ponovno apeliral na vse drž. nameščence, da izpre-gledajo in se v njih skupnem interesu strnejo v enotno fronto.
Podpredsednik O. Z. gosp. dr. Ferjančič je podal poročilo o notranjem ustroju Osr. Zveze in Glavnega Saveza s posebnim ozirom na drž. nameščence 1. kategorije. Tudi te tare ista usoda kot njih tovariše neakademike.
V Beogradu to vedno bolj spoznavajo in uvidevajo, da brez močne organizacije ne pridemo nikamor. Mišljenja je, da nam javno mnenje več škoduje, nego vsakokratna vlada. In zato moramo v prvi vrsti obrniti svoje orožje proti javnemu mnenju, ki je naš glavn; so-vražnik. — Velikega pomena za vse strok, organ zaci je bo, ako preosnujemo pravila Glavnega Saveza in s tem V zvezi tudi vseh pokrajinskih zvez na enotni podlagi. Temeljni vidiki dosedaj veljavnih pravil naj bi ostali, kakršni so, poenostaviti bo treba samo zastopstvo posameznih strokovnih organizacij v Osr. Zvezi in v Glav. Savezu. Vse to naj bi po možnosti dozorelo že na prihodnji skupščini Glav. Saveza. Radi tega je Osr. Zveza tudi predlagala, naj se skupščina preloži na poznejši čas, ko bomo imeli pred seboj že načrt novih statutov. (Predlogu Osr. Zveze je Glavni Savez ugodil. Op. pisca.) Seda; aparat Osr. Zveze kot Glavn. Saveza je ta, da se
; včlanijo v nju društva vseh strok brez ozira . na kategorije. Osobito glede tega pa vladajo j pri mnogih strok, organizacijah se veliki pred-i sodki. Krčevito se otresajo in to brez navedbe razlogov, da bi se strnile .pod okriljem pokrajinskih zvez v Glav. Savezu v mogočno enotno fronto. Veseli ga, da v Celju med drž. nameščenci glede skupnosti organizacije ni razlike; dokaz, da so za organizacijo dozoreli. Počasi se bomo sicer vsi streznili, treba je le, da odpiramo oči drug drugemu ter ne prenehamo ob nobeni priliki z bodrilno besedo: Vse organizacije za eno, ena za vse!
Za podpredsednikom O. Z. g. dr. Ferjančičem je povzel besedo za pisarniške uradnike okr. tajnik g. Rus, ki je izvajal približno takole:
»Dovolite mi, da vas vse, ki ste se klicu naše osrednje organizacije odzvali, v imenu društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo prav iskreno pozdravim.
Izredno me veseli, da je Osrednja Zveza priredila ta sestanek, ker se zavedam ne samo jaz, ampak tudi vsi naši organizirani člani, da so nam taki sestanki za poglobitev in okrepitev naših organizacij nujno potrebni.
Kako težko je pri nas organizirati drž. uslužbence nam je vsem znano, posebno težko pa nas je tako organizirati, da bi s svojimi organizacijami v prepričanju na popolen uspeh lahko zahtevali vse to, kar nam po vseh božjih in človeških postavah gre in za kar smemo danes samo milostno prositi.
Toda ni dovolj da imamo organizacije! Ako si hočemo z organizacijami izvojevati svoje pravice moramo imeti močne in popolne organizacije. Drugače se ob vsakem najmanjšem odporu porušijo.
Spominjam se na poročilo našega 'predsednika O. Z. g. Lihega o mednarodni konferenci organizacij drž. uslužbencev v Parizu, kj je bila pretečeni mesec in katere se je udeležil tudi on. Na tej konferenci se je ugotovilo, da imajo Angleži 100 odstotkov, torej vse drž. uslužbence, a v Avstriji do 98 odstotkov drž. uslužbencev organiziranih. Ko so nekatere države apelirale na Angleže in Avstrijce za pomoč v njihovem boju, so jim Angleži iin Avstrijci izjavili, da brez močnih organizacij o pomoči ne more biti govora. Pripomnili so: Kadar boste tako organzirani, da nam posojeno pomoč lahko vrnete, takrat lahko govorimo o medsebojni pomoči. Tovariši, to so bile
Fr. Rojec:
Bodoče strehe.
Kdo bi si bil mislil, da postanejo strehe ljubljanskega »Stana in Doma« tako bodeče! Mene sicer ne bodejo, ker me nič ne stanejo razen tega pisanja, ki pa gotovo ni brez vsega haska; pač pa morajo bosti one, ki jim pokrivajo stanovanja, da jih branijo s tako vnemo, ko jim pravzaprav nihče ne odbija visoko v zrak ponosno štrlečih konic. Njim v obrambo je zdaj zavihtel svoj bridki umski meč še gospod Podkrajšek in kot tajnik stavbene zadruge »Stana in Doma« poslal v »Naš Glas« in v »Delavsko Politiko« obširen članek, ki ga v »Našem Glasu« končuje z željo, da naj si ob lepem vremenu čitatelji ogledajo kolonijo te zadruge; pogledajo naj posamezne hiše in prepričali se bodo, da sem jaz in vsi, ki so mojega mnenja, na napačni poti; a sredi članka poizkuša z napačnim računskim zaključkom dokazati, da so ravne betonske strehe skoro še enkrat dražje kakor sedanje visoke in strme na zadružnih hišah.
Ker se skriva v teh vrsticah gosp. Podkrajška debela, a slepeča neresnica, ki je površen čitatelj ne zapazi, se čutim moralično primoranega, da v tej zadevi še enkrat primem za pero in podprem svoj »recept«, pa če kdo oče ati hoče pripoznati njegove pravilnosti. Pravilno in pbštehb pa bi bilo, da bi res-
nico- in pravičoljubna »Delavska Politika« ponatisnila tudi ta moj končni zagovor, toda jaz ji ga ne bom usiljeval.
Gosp. Podkrajšek pravi, da stane en kvadratni meter strme strehe 96 Din, a en kvadratni meter ravne betonske strehe 180 do 200 Din, in izvaja iz tega računa sklep, da je betonska streha skoro še enkrat dražja. Naj je cena obeh teh streh v metrih pravilno navedena, se vendar pokaže iz tega računa nepobitna resnica, da bi bila betonska streha v celoti cenejša, ker bi bila njena celotna ploskev nad polovico manjša kakor dve sedanji strmi strešni stranici. Na to g. Podkrajšek ni pomislil ali pa je namenoma hotel s tozadevnim napačnim računskim sklepom premotiti povtšnega čitatelja.
Da je ta moja trditev pravilna, o tem se lahko vsakdo prepriča, če tudi mu ne nudim dokaza za to prepričanje v računskih številkah. Kdor po priporočilu gospodov Zupana in Podkrajška obišče ob lepem vremenu kolonijo »Stana in Doma«, naj blagovoli z očmi bolj iz daljave, morda kar s ceste premeriti širino spredne strani in višino strešne stranice ene teh zadružnih hiš, naj v mislih vodoravno položi ploskev strešne stranice na hišo in videl bo, da je z njo pokrita vsa hiša in da seže še precejšen del strešne stranice dalje v praznino, ker je hišna površina manjša kakor ploskev strešne stranice, Ta ostanek prve streš-
j pikre, toda popolnoma upravičene besede. Za-I to izrekam na današnjem sestanku v imenu društva drž. pisarniških uradnikov željo, da bi čim p rej imeli v Sloveniji in za njo v celi državi vseli 100 odstotkov drž. uslužbencev v svojih organizacijah, da tako pokažemo svetu, da smo zreli in da nismo navezani zgolj na milost in na pomoč drugega. Da se to čimpreje zgodi, moramo vsi krepko na delo!«
(Dalje prih.)
1. november 1926.
Stanovanjski zakon prestane s 31. oktobrom letos. Če ugasne ta zakon in če ne bode sprejet nov zakon o stanovanjih, tedaj bo zadel javne nameščence, ki že itak jedva životarijo, usode poln udarec, ki ga marsikdo ne bo zdržal. Menimo, da ni potreba omenjati važnosti stanovanjskega vprašanja z ozirom na državne nameščence.
Kaj je stanovanje? Brez stanovanja ni življenja. Brez stanovanja ni miru v rodbini, ni pokoja v duši, a brez teh elementov ni v ljudskem življenju ne resnega dela in ne koristnih dejanj.
Kaj pa je država do sedaj učinila za svoje uslužbence? Zelo malo — skoro ničesar! Po novem uradniškem zakonu so nam sicer bile priznane doklade za stanovanja (stanarina), toda te doklade so skoro v komičnem sorazmerju s faktičnimi najemninami, osobito v Beogradu. Vlada je sicer podprla akcijo za gradnjo nekaj desetoric železničarskih hiš v Beogradu, morda tudi kje drugje, toda ves ta vladni napor se ne more smatrati niti kot skromen početek pri akciji za omiljenje stanovanjske bede; to je kapljica za v morje.
Menimo, da železničarjem onih par stavb še ne pomenja odrešenja, saj vidimo na lastne oči. koliko železničarskih rodbin tiči še vedno v vagonih. Vsi vemo, koliko velja državo neuporaba voz za svoj namen za en dan, tudi drž. upravi ni to neznano, a «e vzlic temu ne najde denarnih sredstev, da bi se prišlo v okom tein razmeram, ali točnejše: na merodajnih mestih nočejo umevati, nočejo se iki-globiti v to vprašanje.
Vse, kar je državna uprava ustvarila v tem pogledu za nas državne nameščence, se osredotočuje v izvestnlh beneficijah pr j stanovanjskem zakonu. Če tudi je zakon nedo-staten, vendžft- nam je nudil kolikortoliko za-I ščite; kajti zbog pomanjkanja stanovanj je
ne stranice in vsa druga stranica sta torej v meri odveč pri ravni betonski strehi, in ta razlika betonsko streho poceni za več kakor polovico stroškov. Potemtakem tu računske številke g. Podkrajška same povedo, da je ravna streha precej cenejša, a ne dražja, kakor hoče on dokazti z napačnim računskim zaključkom.
Malo premišljeno je izrečeno tudi mnenje, da so na napačni poti vsi oni, ki ne hvalijo in ne priporočajo zidanja hiš s takimi visokimi in strmimi strehami. Ako bi se ta recept uveljavil kot resno pravilen in za zidanje resnično zdravilen, bi se s tem razgalila neprijetna resnica, da so bili vsi dosedanji ljubi jan. zidarji in hišni lastniki na napačni poti; morali bi torej napako popraviti s tem, da bi dali dvigniti strehe na svojih starih hišah, a vsi bodoči posestniki novih hiš bi morali zidati le po receptu zidarske zadruge »Stana in Doma«. Na ta način bi se v doglednem času naježila z buckastimi strehami vsa Ljubljana, da bi bila videti z Grajske planote kakor ježev hrbet.
Taka enotna prenovitev stare, po večstoletnih suženjskih razmerah v stavbarstvu hudo zanemarjene jn razdrapane Ljubljane bi bila zdnjo res nekaj veličastno divnega in izredno Značilnega. Ati, kolikor je meni znano, se namišljene dobrote te zasnove ne bodo obnesle,'kakor to žele in trdovratno trdijo nje-
velik del drž. nameščencev zavarovan z zakonom vsaj pred oderuštvom v starih zgradbah, ki edine smemo vzeti v poštev. Ostali del najemnikov pa še vedno ječi ali pod pezo neznosnih najemnim v novih hišah ali stanuje v vagonih ali pa živi samotarsko, jadno življenje; to so takozvani »samci«, ki so pa izvečine rodbinski očetje.
Posledice neprirodnega in mučnega vegetiranja se osveščajo nad državno upravo samo. Človek, ki mora odriniti skoroda vso mesečno plačo za stanovanje, strada; o obleki in obutvi niti ne govorim. Takov trpin obletava vše vire privatnega zaslužka, in če stakne postranski zaslužek, posveti temu delu vso ostalo energijo in dobro voljo.
Naravno, da je državni ulužbenec, ki se izmozgava ves ljubi dan, neproduktiven, fizično iti moralno ubit — v prvi vrsti za državno službo, ki se ji je prvotno posvetil pač z vso vnemo. Oni, ki imajo nočne službe, se čuvajo pred napornim delom ali pa odklanjajo slabo honorirane nadure; dobijo se pa tudi ljudje, ki izkoriščajo svoj službeni položaj, če kaj »nese« (korupcija). Tako pri podkupovanju kakor pri podkupljivosti gre za osebne interese, le da je poslednja v našem primeru kot zmnožek pod silo razmer ustvarjenega zla raz človeško stališče opravičljiva. Velik del krivde zadene vsekako državno upravo.
Potrebno je tedaj, da se pred vsem izboljša drž. uslužbenstvu njegova plača in da se mu zagotovi zdravo in ceneno stanovanje. Brez teh pogojev je naše življenje neznosno, nevzdržno je pa tudi za državo, ker je oškodovana, kakor smo že omenili.
Zakon o korupciji je potreben; toda ne samo zakon, celo že ideja v njem je dogmama nezmisel vse dotlej, da se ne nasitijo gladni.. Ali morete prisiliti obešenca, da se vam nasmehi ja raz vešal? Odveč je vsaka beseda.
Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj perečih za državne nameščence, zato bi se država morala zanj pobrigati v prvi vrsti. Po
najboljših vrst, daje najceneje drž. uslužbencem in upokojencem »VOIKA', Ljubljana, Krekov trg 10. Zunanji odjemalci debe hustrovane cenike brezplačno.
ni roditelji ob Tžaški cesti. Merodajno je v tem oziru le dejstvo, koliko posnemovalcev bo v bodoče dobila zadruga »Stan in Dom«, a vsa dosedanja papirnata hvala stvari nikakor ne izboljša.
Tudi zagovor stavbene oblasti, ki priporoča v mestnem okolišu pritlične hiše, ne drži trdno. Ako ne zmore eden zadružnik zgraditve enonadstropne hiše, naj bi zidala dva, trije ali več skupaj obsežnejše poslopje pod eno streho. S tem bi se prihranili stroški ene ali več streh in tudi drugače bi prišli zadružniki mnogo bolj poceni do lastnih stanovanj, nadalje pa bi na ta način tudi več sedaj zazidane zemlje ostalo za vrtove ali za nove hiše. To je mnenje nekaterih mojih znancev, ki so tudi stopili na pot do lastnega doma.
V vseh javnih napravah pa je potreben strog red in tako tudi v stavbenih zadevah mesta ljubljanskega. A tu se opažajo velike nedoslednosti, ki gotovo niso v korist napredku Ljubljane. Lahko se ugane, od kod izvira ta nered. Videti je, kakor da vsak lahko zida, kakor sam hoče. Ljubljana naj bi že dobila strog, občekoristen in moderen stavbeni red in naj bi se tudi zidalo po njem, ali pa naj še nadalje ostane dolga vas. kakor jo je popolnoma Pravilno krstila naša narodna pesem; zakaj težko se najde v Evropi večje mesto, ki bi bilo v stavbenem oziru tako razdrapano kakor je ravno naša slovenska prestoliea z lepim imenom — bela Ljubljana.
dosedanjih izkustvih pa nikakor ne moremo pričakovati, da bi se preokrenilo količkaj na boljše. Sedanji stanovanjski zakon prestane z 31. oktobrom letos, a narodni skupščini še ni predložen nov osnutek. Naj se nakani, da se skupščina razpusti im se razpišejo nove volitve, pa nas zaloti L november brez vsaktere zaščite. In po vsej pravici se razburjajo duhovi. Ne samo drž uslužbenci, pač vsa javnost stoji na pozor. Hišni lastniki so poizkušali že sami z neko kompromisno formulo brez državne intervencije; vršila so se že pogajanja, toda brez uspeha. O teh pogajanjih je pisala »Politika«;
»V toku prejšnjega leta,- se je že opetovano poizkušalo najti platformo za obe zain-' leresovane strani, da bi se na nji našlo v skupnem stremljenju izhodišče za krizo v stanovanjskem vprašanju, ohsobito v večjih mestih. Predlagalo se je s strani hišnih posestnikov, naj bi se vsi združili za zahtevo, da se mora nuditi novim, posebno še malim zgradbam kar mogoče veliko olajšav im ugodnosti. Na ta način bi se najlažje izhegnilo nepotrebnemu, celo že opasnemu trenju in borbi med nasprotujočimi se zainteresiramci. Tej skupni akciji so pritrdili tudi najemniki. Do-čim se je pa izkazalo, da nimajo pristojni faktorji za to akcijo ne volje im ne zmisla, na pr. glede kakšnih posebnih davčnih olajšav ali glede garancije pri kreditu, je vsa akcija padla v vodo.
Hilšni posestniki so se sedaj odločno postavili v bran za svoje pravice; in čim bolj se bliža zanje odrešilni termin L november, tem ostrejše oblike pridobiva njihova borba. Zastopniki organizacij najemnikov so zahtevali od vlade, da se stanovanjski zakon podaljša za dve, tri leta. Pa so bile organizacije hišnih posestnikov takoj na pohodu, da ise ta namera prepreči. Po neki izjavi je bii minister za ( socijalno politiko pripravljen, da bi predlagal ‘ ministrskemu svetu podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona. Kakor smo pa informirani, so se izvestni člani vlade energično uprli proti omejitvi svobodnega dogovora o najemnini. Zdi se, da bo akcija hišnih posestnikov uspešna. Najemniki opozarjajo na neugodne, tudi na strašne posledice tega položaja.
V poslednjih treh letih se število novih hiš ni pomnožilo niti za 20 od sto v primeri s številom hiš v letih 1921 in 1922. (Se o kakšnem odstotku v drugih mestih, razen v Beogradu, sploh sme govoriti? Ur.) Vlada ni učinila za svoje nameščence ničesar, le oficijelno je obljubila. da predloži zakon o pospeševanju gradnje cenenih stanovanj za gospodarsko šibkejše sloje, ker je sedajni položaj navzdr-žen in zahteva sanacijo že socijalna nujnost. Ugotoviti.bi se moralo tudi število siromašnih hišnih posestnikov, ker ne gre, da bi se še nadalje prepustilo veliko število someščanov težki krizi in bridki preizkušnji. Nasprotno pa kažejo najemniki s prstom na Francosko, ki je ekonomski v ugodnejšem položaju in kjer ni niti zdaleka tolikšna stanovanjska mizerija kot pri nas, ki pa je vendar le podaljšala svoj stanovanjski zakon do leta 1931. Ta zakon je v marsičem ugodnejši za najemnike od našega, ker so izvzete od omejitve samo hiše v
kopališčih, v letoviščih, v zdraviliščih, v okrevališčih in turističnih centrih ter da so dolžni lastniki zgradb celo v teh krajih redno prijavljati prazne prostore in javno sporočali najemnine zanje.«
Ce so najavljanja glede stanovanjskega zakona točna, zabredli bomo državni nameščenci s L novembrom v usode polno situacijo. Ali nam ne bodo v tem slučaju povišali najemnine na 1500 do 3000 Din za mesec? Pahnjeni bodemo na cesto. Ker vemo, da nam država zbog proračuna ne zamore povečati prejemkov, nas čakajo pogubonosni dnovi.
Mi kar ne moremo verovati, da bi se ta časnikarska vest obistinltila doslovno; nasprotno, mi verujemo v uvidevnost kraljevske vlade. Nadejamo se, da se bo vlada lotila tega problema z razumevanjem in popolnoma nepristranski, da bo uvaževala bedo državnih nameščencev, ščitila njih moralo in da jih s svojo avtoriteto podpre v taki meri, kakor to zaslužijo po svojem poklicu.
Vsi vemo, da je stanovanjska beda povojno socijalno zlo, vemo pa tudi, da se da omiliti, če se ji nakloni nekoliko dobre volje. Kakor že rečeno, mi verujemo v dobro voijo vlade, zato smo trdno prepričani, da donese v teku skupščinskega zasedanja nov stanovanjski zakon.
(Prosto po Čin. Gl.)	—č.
Vestnik.
Protesti Osr. Zveze. Osr. Zveza je 12. t. m. potom Glavnega Saveza vložila protest 1. proti nameri zvišanja najemlnine za uradnike 2. in 3. grupe I. kategorije ter 2. proti temu. da namerava vlada s posebnim zakonom podaljšati nestalnost dr!ž. nameščencem še za tri leta. Hkrati je prosila O. Z. Glavni Savez, da ugotovi, kako stoji stvar z uvrstitvijo Ljubljane In Maribora v I. draginjski razred. — Tajnik O. Z.
Informacije o delovanju Osr. Zveze bo naj-nik O. Z. priobčeval odslej redno v »Našem Glasu«. S 'tem ne bo ustreženo samo strok, organizacijam, marveč tudi 'posameznim našim tovarišem, ki doslej še niso čutili potrebe, da se strokovno organizirajo. — Tajnik O. Z.
Nestalnost uradništva itd. UradniSki zakon ie kot nebogljeno dete postal plen naposled že tudi strankarske politike. Čemu hočejo podaljšati nestalnost uradništva, ki mora po zakonu prestati jeseni letos? Odgovor pač ni težak in ga ne bomo recitirali. (Položaj j,e neznosen. Ogabna je pa že demagogija izvestne skupine parlamentarcev, špekulirajoče na instinkt zavisti ali osvete preprostega kmeta trpina, ki vidi v vsakem nekoliko boljše oblečenem' uradniku — roparja državnega imetja, člen 4. uradn. zakona naj bi se spremeni! tako. da sme dužava lahko vsak tre-notiek zahiteväti, da dokažeš, odkod tvoje premoženje. Zaseben zahtevek po preiskavi mora podpisati 10 državljanov. Koliko neprijetnosti nastane lahko za uradnika, ki je strog, pošten, a si ie naprtil sovraštvo kakega brezvestneža! Ne rečemo, da tak predlog ne bi bil umesten za neko plast oligarhije, kakor so ministri; subsumiraiti pa pod to skupino tudi državne »nameščence«, to ne gre; tak predlog že: kar stnirdi po demagogiji.
Sprejemanje v davčno službo. Generalna direkcija neposrednih poreza javlja pod št. 211.082: Ova direkcija stoji na stanovištu da se u poresku sliižbu ne primaju službenici koji, pored ostalih oslova, nemaju maturu koje srednje škole '(gim-
Modna manufakturna trgovina
lankp Česnik
Lingarjeva ulica Ljubljana Stritarjeva ulica
irl nakupu za pomladansko letno sezljo, na svojo lepo zalogo, vseh novosti za dame ln gospode.
---— Po najnlžjl ceni ln solidni postrežbL -
■■
■
5
■
E
i
■
:
nazijc, -realke ili trgovačke akademije) Hi porez-ničke škole. Kandidati, koji imaju nižu spremu, mogu se primiti za arhivske činovnike (III kategorije) samo kod onih poreskih ureda, čiji obseg rada zahteva naročitog arhivskog službenika itv j. kod najvećih poreskih ureda, >te prema tome, u svakom drugom slučaju, molbe takvih kandidata ne treba ni primati. Sem toga Direkcija nerado da-jie pristanak za prijem u službu volontera vojnih obavezniiika, j-er ovi posle pretenduju na postavljanje; a naročito ne onih, koji imaju po nekoliko godina sluižbe v vojsci te stupanjem u po-resku službu s'tiječu prednost i veći rang, nego naši službenici:, koji su svo vreme proveli u po-reskoj službi.
Državni nameščenci v Srbiji. V prečan-skih krajih smo državni nam-eščenici proletarizirani in jedva životarimo. Zdi se nam, da v notranji Srbiji ni tako. To sklepam iz vtisov, ki sem jih sprejel od izletnikov tamkajšnjih šol. O pravoslavni veliki noči je več šol iz Srbije obiskalo našo jadransko obalo. Profesorji, ki so vodili te ekskurzije, so bili dobro rejeni; iz njihove zunanjosti, kakor tudi iz razgovora z nimi sem spoznal, da so prav zadovoljni s svojim položajem. V majhnih mestih, kakor Negotin, Alek-sinac i. t. d. sicer ni razkošja, niti komfora, toda življenje ni drago in profesorji izhajajo s svojo plačo. O nekem mladem telovadnem, učitelju (Slovencu) so celo pripovedovali, da si prihrani od svoje plače mesečno po 500 dinarjev, tako da bo s svojimi prihranki napravil lepo počitliiško potovanje. Izobraženci tudi uživajo velik ugled med ljudstvom.
Zato poslanci iz onih krajev in iz njh sestavljene vlade nimajo razumevahia za naše tarnanje.
Vzrok različnosti razmer je v nejednakom obdavčenju. Po izkazu za leto il>925 je plačala Slovenija neposrednega davka 144 milijonov, Srbija s Crno goro 212 milijonov, za poslovni promet Slovenija 47 milijonov, Srbija 40 milijonov (!), celotni direktni davki so v Sloveniji znašali 287 milijonov, v Srbiji 380 milijonov. Pri tem je treba vpoštevati, da ima Srbija več ko 4krat toliko prebivalcev kakor Slovenija.
Pazmerje med dijaki in profesorji je naravnost ifamilijarno. Dijaki in dijakinje so v svojih potrebah prav skromni. Kos kruha in sira jim je bila večerja. V Dubrovniku so spali na tleh, tudi gospodične, bodoče učiteljice! — Dubrovnik sicer prav rad sprejema bogate tujce, za dijake - izletnike pa 'še mi uredM prenočišč s poteijami.
Občudoval sem vedoželjnost teh mladih ljudi.
Ko smo jim razkazovali tukajšnje imenitnosti, vedno so po trije delali beležke, tako da bodo imeli celotni potopis, ko se vrnejo domov. Morda zaostajajo v znanju in v splošni civilizaciji za nami, s svojitni skromnimi zahtevami, z vedrim optimizmom in trdnim zaupanjem v bodočnost naroda pa nas odločno nadkriljujejo.
'Mladi ljudje, ki niso preveč navezani na domači kraj in ne preveč razvajeni glede komfora, na, poskusijo življenje v onih krajih.
Zlasti se iščejo za Srbijo prosvetni delavci, posebno dobro došli pa so Sokoli - učitelji in učiteljice za pouk telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih. Nekaj teh je že v Srbiji; čujemo, da so vsi zadovoljni.	F. V.
Glavna Kontrakt osporila 15% pri 321etih. — Državni Savet ji je uoodil. Državni savet Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Br. 47.125/25. 24. marta 1926 god. uzeo je u razmatranje tužbu Glavne Kontrole od 26. okt. 1925. god. br. 56.516 protivu reSenja Ministra prosvete od 24. augusta il'925. ood. O. iN. br. 39.162 kojim je K. P. učitelju sa 32 godine i 16 dana službe priznata za penziju 15% od osnovne plate prema čl. 31. zakona o činovnicima pa je, proučivlši našlo da sporno re-šenjč nije na zakonu osnovano. Prema čl. 31. zakona o činovnicima, i zakanodavnom 'tumačenju -tega člana datom u čl. 50. zakona o budžetskim dvanajstinama za a ugusit - novembar 1925 god. pravo na povišicu od 15% u penziji stiče se posle 35 godina službe, a ne posle posluženog vremena koje je potrebno za dobijanj-e pune penzije spe-cijalnih zakona za pojedine struke izuzev struka pomenutih tome čl. 50. K. P., kao učiteljica stekla je pravo na punu penziju prema zakonu o narodnim školama, ali stoga što nije odslužila 35 godina, kao što propisuje opšti zakon, ne može se za penziju koristiti povišicom od HS% iz čl. 31. toga opšteg zakona. Prema izloženome, ta ji je povišica pogrošno priznata, pa se sporno nelšenje stoga ima poništiti.
t Fran Robida. V petek 11. t. m. je umrl po dolgem bolehanju naš zvesti naročnik g. Fr. ■Robida, sodni oficijal v pok. Pokojnik je bil «blaga duša. marljiv in vesten uradnik ter ljub in zvest tovariš, vedno rad' vsakomur na uslugo. Ob izbruhu svetovne vojne moral je v bojni metdž, kjer si je tudi nakopal bolezen. Vrnivtši se domov je hiral in polagoma zgubil vid, tako, da je v zadnjem času mogel na cesto le ob roki vodnika. V zadnjih dneh pa se je njegovo stanje poslabšalo tako, da je obležal. iV -sredo vdrla se mu je kri, v petek se je to ponovilo in mu- pretrgalo mit 'življenja. Od svečana t. 1. je bil vpoko-
jem. Želel je vedno, -da bi mu bila nakazana pokojnina, ki je pa ni dočakal. Prejemal je le -pičlo akontacijo, s katero si pač ni mogel nuditi one-gn, kar bi mu bilo potrebno, nedvomno je tudi to žalostno dejstvo -nekaj -pripomoglo k njegovi prerani smrti. Pokopali smo ga v nedeljo popoldne ob številni udeležbi njegovih stanovskih tovarišev. Mir in pokoj njegovi duši. ostalim pa naše iskreno sožalje.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« je daroval g. .los. Jaklič, car. upravnik v pok. v Studencih pri Mariboru, kakor pri vsakem plačilu četrtletne naročnine, tudi sedaj zopet 25 Din. Iskrena hvala!
Uprava.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova ulica 4.
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
Tehnična znamenja.	1
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubi
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
«Josip Vidmar
** Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajnižje cene! Solidna in ločna posfreiba
Popranlla, preobleke.
Najboljši so:
flfaff štoalnt stroji
Pouk v vezenju brezplačen.
SpeiijalM trgovina štetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke
Jgn. Vok
Ljubljana, Jančarjeva ul. 7.1 LjubUanai šelenburgova ul.
Priporoča se
8V modna trgovina
A. Sinkovič eIISok
LJUBLJANA, Mestni trg 19. Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg it. 18.
se priporoča.
Najnlije solidne cene.
Razširjane Ji 6F
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
iiHipa Petnica
znamka
GrMn Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Min Preiirnmjj nmmnita
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garantija
Delavnica xa popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo

Zahtevajte in kupujte edino le naše domače
Ciril in Metodove vžigalice
dobijo se povsod. Glavna zaloga pri tvrdki
IVAN PERDAN nasled. v Ljubljani
.......................................................................................m	»e»eet

ml
F. Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s Čevlji.
#»	1 Hamann Vam nudi nalsolidnejšl vir nakupa perila, opreme nevest,
V» Sm neiMailllp	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Liubliana	Predtiskarija modemih roinlh del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.