204
Zakaj se Zlatka v spanji smeje
Zorka je dobila sestrico. Oj kako je bila ljubezujiva ta njena sestriea! Očesei ije imela modri, laske rumene kakor suho zlato, okrogla ličeca — zares, živa podoba angeljčka božjega! In kako je bila vesela Zorka te svoje nežne sestrice! Po več ur je stala nepremično ob njenej posteljici ter zrla v rudečelično sestrico. Zorka je znala materi prav na drobno povedati, kdaj je Zlatka — tako je bilo sestrici ime — zaspančkala, kako je zatisnila očesei, kako je v spanji držala ročici in nožici, na katero stran je nagnila okrogla ličeca, kdaj in kako se je zbudila, — ali, da vam ob kratkem povem: Zorka se je pazila z največjo skrbjo svoje sestrice Zlatke.
Gledajoč spečo sestrieo, zapazila je Zorka, da se Zlatka v spanji po večkrat prav sladko nasmehne.   Iz začetka si je mislila, da je ona vzrok teinu sladkemu
inljubezajive-mu nasmehu,
in zato je vselej, kadar koli se je se-strica nastni-jala, prav tiho in polagoma
poljubila
mehko  blazi-
nico pod njeno
glaveo.   Rada
bi jo bila po-
Ijubila na ru-
deča lieeca,
ali — Bog
obvari —
Zlatka bi se prebudila.
Nu, nekega dne je slišala Zorka, da se je njena se-
striea Zlatka prav na glas zasmijala, ko jeonanedalee od nje tam v kotu za mizo stala in s čr-tami računila
na pločico,
koliko je 6 menj %. Zdaj
pa res ni mogoče, da bi se bila Zlatka njej nasmijala. Zorka zatorej vpraša inater, zakaj se vender Zlatka tolikokrat smeje, kadar spi?
Mati sp temu vprašanju nasmehne in reče: ,,Kadar majhni otroei, kakor je zdaj še naša Zlatka, spe, približa se jim Jezušček sam v podobi njihovega an-geljžka varuha, sede ob njihovo vzglavjfi, pokliče svoje ovčke in ptičiee ter se razgovarja ž njimi. Ovčke vprašajo JezuSSka: „Jezušček naš ljubi, ali nas imaš kaj rad?" —Jezusček jim odgovori: ,,Ead, rad vas iraam, ker ste tako mirne, krotke in pohlevne." — In ptičice vprašajo: ,,Jezušček, povej nam. ali imaš tudi nas rad?" Iu Jezušček jim odgovori: ,,Rad, rad imam tudi vas, ker ste tako nežne in Jjubeznjira stvarce, ki pojete v čast in slavo kStvarniku svojemu." In glej! na to ovčke veselo zabeketajo in ptičice veselo zapojo, a Jezušcek jira s prstom na usta kaže, da naj nikar ne upijo, ker bi se utegnila Zlatka zbuditi, in Zlatka se v tem res prebudi in — nasmeje."
—¦¦< 205 >¦*—
Nasmijala se je tndi Zorka materi, ko jej je to razložila, potem jo pa ob-jela in poljubila ua čelo.
Odsloj je Zorka še skrbneje opazovala sestrico Zlatko, kadar se je v spanji nasmijala, ker je vedela, zakaj da se smeje.                                                Lj. T