Ameriška Domovi
■•wv”•	- r- > . 4

m
A i.
NO. 201
p,	i,ii,h„
^0]g avlic
K Ridge'^h Lan'1 W€Rt«AM IN mm
Brooklvn ?^ mm
yn> N.y
- 7^227	CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 19, 1970
National and International Circulation
SLOVENIAN
MfWlP.AMA

STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
i
Glavno krivdo na KSU
nosi uprava univerze
Posebna državna porota Ohia je po temeljiti pre iskavi nemirov na državni univerzi v Kentu (KSU) v letošnjem maju pokazala na univerzitetno vodstvo kot glavnega krivca.
KENT, O. — Posebna velika porota, sestavljena iz državljanov okraja Portage, je po dolgi in temeliti preiskavi obtožila 25 oseb v zvezi z izgredi in smrtjo 4 študentov 4. maja letos. Nihče od obtoženih ni pripadnik Narodne garde. Porota je prišla do zaključka, da je Narodna garda Uporabila orožje dejansko v samoobrambi in zato ne more biti odgovorna za mrtve in ranjene 4. maja 1970, ko je dobila nalogo, da razžene demonstrante, ki pa so jo napadli s kamenjem, steklenicami in vsem, kar jim je prišlo v roke.
Dejanski napad na Narodno gardo je bil tak, da porota, kot pravi poročilo, ne bi mogla verjeti, da niso bili dokazi za to tako prepričljivi.
Porota je pokazala v prvi vrsti Pa univerzitetne oblasti, ki so Pustile tako študentom kot tudi elanom učnega zbora, da so po-eeli, kar so hoteli. Postopno so tako izgubile nadzor nad šolo, študenti in skrajneži med učnim °sobjem, ki so študente ščuvali. Nri takem stanju je razumljivo, da so imeli skrajneži lahek posel, ko so načrtno pripravili spopad z Narodno gardo, da bi dobili svoje “mučence”.
Precej ostro je porota pokazala tudi na poveljnike Narod-Pe garde, ki so poslali vojake krotit demonstrante in izgrednike brez pravega orožja za take Paloge. Njihovo edino orožje so bile puške in te so nujno uporabili, ko so se čutili ogrožene. Porota trdi v svojem poročilu, da se stanje na državni univer-21 v Kentu v pogledu odgovor-P°sti vodstva še ni dosti spre-Paenilo in zato nevarnost za po-Povitev majskih dogodkov ni °dstranjena.
Novi grobovi
Mary Louise Ule
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrla Mary Louise Ule z 29479 Vinewood Drive, Wickliffe, Ohio, rojena Sluger v W. Virginiji, žena Law-renca, mati Debre-Ann, hčerka Josepha in Pauline, roj. Koc-jancic, sestra Johanne Foye in Marshe- Pokojna je bila članica ABZ št. 37 in zaposlena zadnjih 10 let kot tajnica pri T.R.W. Corp. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.30, v cerkev Naše Gospe Karmelske ob 9.30, nato na Western Reserve Memorial Garden pokopališče v Chester-landu.
Joseph Dunatov
V	St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v soboto 85 let stari Joseph Dunatov s 1135 Addison Rd. Tu ni imel nobenih sorodnikov, za pogreb skrbita njegova prijatelja in soseda Mr. in Mrs Edward Arhar. Pokojnik je bil član Ameriško-hrvatskega kluba upokojencev in Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E 62 St., v cerkev sv- Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
------o-----
Tanzanijska “neuvrščenost’’ le do preklica
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Tanzanijski predsednik Nyerere spada med najbolj goreče apostole ideje o neuvrščenosti, pa je sedaj začel omahovati. V generalni skupščini ZN je namreč o-stro napadal evropske države, ki prodajajo orožje belim Afri-kancem in s tem podpirajo bele diktature.
Napovedal je, da bo ta evropska politika spremenila vse črne afriške države v zaveznike komunizma, kar naj dobro premisli vsaj London. Ako evropske države radi dobička kršijo sklepe Varnostnega sveta ZN, potem lahko tudi črne afriške države hodijo v svoji zunanji politiki svoja pota, bela rasa naj
Tura ja	sovjetskima
!agr?iitelj@ma letata le dala politično zatočišče
Umor ugrabljenega ministra Laporta zaprepastil Kanado
ANKARA, Tur. — Oblasti so izjavile, da bodo ustregle prošnji 46 let starega Brazinskasa Koroyero in njegovega 18 let starega sina, ki sta pretekli četrtek ugrabila sovjetsko potniško letalo v letu nad Sovjetsko zvezo in prisilila pilota, da je poletel v Turčijo, kjer je pristal na letališču pri Trabzonu.
V letalu je prišlo do streljanja, ko je strežnica Nadežda Kurčenko hotela ugrabiteljema zapreti dohod do pilotske kabine. Dekle je bilo mrtvo, pilot pa težje ranjen. Letalo je krmaril nato pilotov pomočnik.
Turške oblasti so potnike in
posadko pustile domov, ko je,, nikdar pa v mirnem času>
prisio po njo sovjetsko letalo. Predsednik vlade P. E. Trudeau Obljubile so vrniti tudi ugrabljeno letalo, med tem ko so izjavile, da bodo ugrabiteljema dale prošeno politično zatočišče, če bosta navedla za svojo prošnjo dovolj tehtnih razlogov. Ugrabitelja sta Juda, rojena v Litvi, ki pa sta zadnja leta živela v Uzbekistanu.
Kanada čisli Kvihek
Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je parlamentu obljubil, da bo izredne pravice, ki mu jih daje proglašeno izredno stanje, rabil najdalj do 1. aprila 1971.
MONTREAL, Kv. — V petek zjutraj je vlada proglasila stanje nevarnosti upora na temelju “vojnega zakona”, ki so ga doslej uporabili le dvakrat, med j prvo in med drugo svetovno voj-
Komunisti pripravljajo nove akcije v južni Indokini
SAIGON, J. Viet. — Komunisti so začeli zopet na debelo prevevati vojni material in hrano po znani Hočiminhovi poti. proti jugu. Ker se bliža konec deževne dobe v tistih krajih, mislijo, da bodo komunisti začeli nove, obsežnejše akcije, kakor hitro se zemlja posuši.
O večjem premikanju čet pro-
Včeraj zjutraj so našli truplo umorjenega delavskega ministra Kvibeka Pierra Laporta v prtljažniku avtomobila, v katerem so ministra 10. oktobra ugrabili. Oblasti so izdale tiralico za osumljenima morilcema 37 let starim voznikom Marcom Carboneau in 27 let starim učiteljem Paulom Rose.
MONTREAL, Que. — Odkritje trupla ugrabljenega ministra Pierra Laporta včeraj zjutraj je zaprepastilo vso Kanado in ji pokazalo, s kom ima prav za prav opraviti v Kvibeški osvobodilni fronti. Hladnokrvni, preračunani u-mor nedolžnega človeka je zbudil Kanado iz samozadovoljnosti in prepričanosti o vladi zakona in miru v stvarnost nasilja in. umorov. Pravosodni minister zvezne vlade je izjavil, da ne bo dal preje miru, dokler ne iztaknejo moje v petek obrazloži] parlamen- rilcev Laporta. Sum za ta umor je padel na 37 let starega
voznika taksija Marca Carboneau in na 27 let starega učitelja Paula Rose. Do včeraj so oblasti prijele 350 oseb, o-sumljenih članstva ali sodelovanja s Kvibeško osvobodilno fronto ter zasegle 250 paličic dinamita. Truplo umorjenega P. Laporta so našli v zelenem Chevroletu, v katerem so ga ugrabitelji odpeljali, v predmestju Montreala St. Hubert skoraj pred vrati vojaškega oporišča, kamor so prišle vojaške enote preganjat Osvobodilno fronto.
Osvobodilna fronta je ponov
tu položaj in razloge, ki so privedli vlado do tega koraka. Izjavil je, da bo vlada izredna polnomočja, ki jih ji daje zakon, rabila najdalj do 1. aprila 1971.
Oblasti so s podporo vojaštva odločno nastopile po vsej pokrajini Kvibek, da onemogočijo delovanje “Kvibeške osvobodilne fronte”, ki jo je vlada v okviru izrednih pooblastil proglasila za nezakonito. Kdorkoli bi jo podpiral na kakršenkoli način, more biti kaznovan z do 5 let zapora. Že prvi dan so prijeli preko 250 ljudi, ki naj bi bili člani Kvibeške osvobodilne fronte, ali pa njeni podporniki. Med prijetimi je tudi več njenih vodnikov, tako 29 let stari odvetnik Robert Lemieux, ki je zastopal Osvobodilno fronto v razgovorih z vlado o izpustitvi ugrabljenega britanskega diplomata J. R. Grossa in kvibeškega de-
ftepublikanci imajo veo denarja kot demokrati
Washington, d.c. — Kon-
Sresni odbori za volitve in vo-| ■Uvne sklade obeh strank kažejo lepo, kako kaka stranka sto-^ pri bogatih volivcih. Podatki kažejo, da bodo republikanci Porabili za izvolitev kongresnikov in senatorjev iz osrednjih kongresnih virov okoli 6 milijonov dolarjev, demokrati pa le o-k°li 1.5 milijona.
Ni to nič novega, republikanci Zijajo na splošno kot stranka Povitega sveta, demokrati pa s° bili vedno ponosni na to, da ^stopajo ‘malega’ človeka. Naj-n>očnejša finančna podpora demokratskih kandidatov v pre-ekl°sti so bile delavske unije.
ti jugu pa ni nobenih poročil.
Zato mislijo nekateri, da služi [avškega ministra" P. Laporta. prevoz orožja, municije itd. le Trdij0) da je polovico kanad_ načrtu, da se rdeča skladišča gke vojske trenutn0 v pokrajini čim preje založijo z vsem po- Kvibek) da «varuje prebivai_ trebnim, da ne bo nobene za- stvo» kot je dejal predsednik drege, kadar bodo obnovili boje kvibeške v]ade Bourassa. Del
v južni Indokini.	J teh čet je bil v službi na Cipru,
Ti prevozi so obenem dokaz, kjer je krotil Turke in Grke, pa pripiše sebi, ako bo od tega |da komunisti ne mislijo, da bi ko so hoteli skakati drug druge-
mogli kmalu rabiti kambodžan-|mu na vrat. Ima torej v takih ske luke. Luke bi že utegnili stvareh kar dobro skušnjo, kontrolirati, toda bodo tako raz-j Parlament je proglasitev “sta-dejane, da ne bodo v uporabnem nja nevarnosti upora” sprejel v stanju.
imela kaj škode.
-----o-----
Bodimo pri vsaki vožnji pre-»idni in zmanjšujmo število irtev!
no klicala radijsko postajo in povedala, naj gredo gledat “paket” v avtomobili v predmestju St. Hubert. Šele na četrti klic je postaja končno obvestila policijo, ki je poslala na kraj vojaškega strokovnjaka za bombe. Ko so prtljažnik avtomobila, ki so ga našli točno na mestu, kot je neznani klic povedal, odprli, so našli v njem truplo umorjenega Laporta z na prsi prekrižanimi rokami.
Umorjeni je svaril vlado Ugrabljeni minister Laporte je takoj po ugrabitvi sporočil predsedniku kvibeške vlade Fourassi, da misli Osvobodilna fronta resno, da ga bo umorila, če ne bodo njene zahteve izpolnjene. Bourassa se je skušal z Osvobodilno fronto pogajati, pa
v razgovorih ni uspel. Stavil je zahtevo, da Osvobodilna fronta do preteklega petka ob treh zjutraj izroči oba ugrabljena, Britanskega diplomata J. R. Grossa in ministra P. Laporta. Ta se za zahtevo ni brigala in zvezna vlada je nato prevzela boj proti Osvobodilni fronti v svoje roke ter oklicala ob štirih zjutraj “stanje upora”.
Ugrabitelji so sporočili, da so Laporta umorili v soboto ob 6.18 zvečer, Ugrabljeni J. R. Cross je sporočil, da je še živ in zdrav, pa svaril, da ga bodo ugrabitelji umorili takoj, ko bi ga policija staknila in ga skušala rešiti.
Iz Clevelanda in okolice
Lepa leta—
Znani rojak Frank Matoh, ki je zaposlen v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Bivd., dolgoletni vneti društveni delavec, praznuje danes svoj 75. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravih let! Dopolnilo—
V zahvali darovalcem za hinj-sko župno cerkev pretekli četrtek v AD je za imenom Alojzija Kužnik izpadlo $60, kot je imenovana darovala za to cerkev. Prosimo oproščenja.
Orkester bo spet nastopal—
Člani Clevelandskega orkestra so se sporazumeli z Musical Arts Association o novi triletni pogodbi. Dobili bodo vsako leto po $10 več na teden, med tem ko so prvotno zahtevali za triletno dobo $70 poviška-Zvezna poslopja pod stražo—
Zvezna vlada je zvezna poslopja v našem mestu zavarovala z oboroženimi stražami, da prepreči nasilja in napade, ko jih je bilo v zadnjih tednih več v raznih delih dežele.
Uspela prireditev
Za včeraj je fara sv. Lovrenca vabila svoje sedanje in nekdanje farane “domov” v Slov. narodni dom na E. 80 St. na skupni obed m domač pogovor. Odziv je bil tclik, da vseh velika dvorana SND ni mogla niti sprejeti. To je vsekakor znak, da imajo Njuburžani Je vedno močan občutek pripadnosti k “farni skupnosti sv. Lovrenca”.
Popravek—
Dekliško ime Mrs- Caroline Gabrenja je Zorc, njena svakinja, sestra umrlega Johna Gabrenja, je Ivana Martinčič in ne Martinsek, kot nam je bilo napak sporočeno.
zvezna vlada v njem trdno večino, ne bo z odobritvijo posebnih težav. Oglasil se je bivši pred-sed. konservativne vlade J. Die-fenbaker in dejal, da je s tem položena svoboda Kanadčanov i petek brez razprave. Ker ima za več mesecev na led .
Smo res pred novo dobo hladne vojne?
Leti
he,
°s so te nekam bolj zadrža-vsaj doslej so bile.
Večinoma sončno in milo. Naj višj a temperatura okoli 65.
CLEVELAND, O. — Bivši Churchillov zunanji minister in poznejši ministrski predsednik A. Eden je v svojem zadnjem članku omenil, da so se zadnje čase v izraelsko-arabski krizi trije dogodki dvignili do nadpovprečnega pomena: Naserjeva smrt, poraz gverilcev v Jordaniji • — premagala jih je armada kralja Huseina — in premik protiletalskih raket ob Sueškem kanalu proti vzhodu. Najtežje politične posledice bo imel premik raket. Politična javnost je to prezrla, postala je pozorna šele potem, ko je tudi ameriški državni tajnik W. P. Rogers opozoril na kvarne politične posledice tega premika. Zakaj gre?
V znanem sporazumu v avgustu o 90-dnevnem zatišju na izraelsko-arabskih frontah je bilo dogovorjeno tudi to, da oba nasprotnika ne smeta s premiki ali podobnimi akcijami zboljševati svojih pozicij na frontah. To se pravi, ne smeta le obnavljati bojev na frontah, morata tudi držati
svoje pozicije na frontah take, kot so bile na dan dogovora. To točko so egiptovske čete kršile, ker so premaknile postojanke svojih protiletalskih raket v smeri proti kanalu. Pa ne samo to, Washington in Izrael sta dognala, da so za to vedeli in to o-odbravali tudi v Kremlju. Da so Arabci prelomili dano besedo, bi v Washingtonu in Tel Avivu še razumeli, saj poznajo, kako Arabci razumejo dano besedo. Čisto drugačna je zadeva z Moskvo. Tam dobro vedo, kako spoštujejo Anglo-saksoni dano besedo. Saj je na primer Anglijo spravilo spoštovanje do lastnega podpisa na varnostnih pogodbah v prvo in drugo svetovno vojno. Ako bi Anglija postopala tako, kot je sedaj Moskva, bi ne prva ne druga svetovna vojna ne dobila takega obsega, kot so ga. To Moskve ni motilo, da je odobrila Egiptu kršenje dogovora o premirju. Iz vsega tega se je izcimilo vprašanje, koliko more človek sploh verjeti sovjetski dani
besedi, sovjetskemu podpisu na pogodbah itd.
Da je radi tega zavladalo razburjenje med našimi diplomati, pa tudi zaskrbljenost, koliko naj verjamejo Moskvi, ni težko razumeti. Da je v Washingtonu zavladalo za kulisami res razburjenje, se je videlo po tem, da so diplomatje prehitro ocenili poročila o načrtu za oporišče za sovjetske podmornice v Ci-enfuegosu na Kubi in da se je pokazalo, da je bila ocena pretirana.
Debate, koliko se lahko verjame uradnim izjavam iz Kremlja, ne bo hitro konec. Moralno vrednost sovjetskih izjav cenijo namreč sedaj tudi v Londonu ravno tako previdno kot v Washingtonu. To pomeni, da je medsebojno zaupanje med Washingtonom in Londonom na eni strani in Moskvo na drugi začasno močno zrahljano. To novo stanje bo močno vplivalo na pogajanja med anglosaksonskim svetom in Sovjetsko zvezo.
Kaj kmalu se bo to pokazalo pri obnovi pogajanj SALT v Helsinkih. Čutilo se bo tudi v Varnostnem svetu ZN, najbolj pa seveda pri naporih, da se sedanje premirje na izraelsko-arabskih frontah podaljša po preteku sedanje 90-dnevne dobe v novembru.
Moskva je na razburjenje v Washingtonu odgovorila na svoj znani način. Začela je znova udrihati po Ameriki, kar mnogi smatrajo za obnovo hladne vojne. Prvo žrtev tega stanja že imamo pred seboj: okrnjeno proslavo jubileja ZN. Druge poslelice lahko pričakujemo. Vir tega neugodnega stanja je v tem, da v Moskvi ne morejo razumeti, da so Anglosaksoni navajeni, da spoštujejo lastno dano besedo in da to zahtevajo tudi od vseh, ki imajo z njimi oravka. Moskva si ne sme domišljati, da je neke vrste izjema od tega anglosaksonskega pravila. Ako si domišlja, bo vsaka akcija za več miru na svetu obsojena na neuspeh.
. LA. -
Vsa dežela zaprepaščena Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau, ki bi moral ta teden na dogovorjeni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, pa ga je zaradi kvibeške krize odpovedal, je ob vesti o umoru Laporta dejal zaprepaščen in osebno strašno prizadet: Globoko obžalujem, da smo se Kanadčani znašli v tako zelo žalostnem trenutku svoje zgodovine. Trudeau se čuti osebno odgovornega, ker je bil on tisti, ki je odklonil popuščanje Osvobodilni fronti in se odločil nastopiti proti njej z “vso potrebno silo”.
Svojo globoko žalost nad razvojem dogodkov so izrazili tudi drugi politični vodniki dežele z opozicijo vred. Pogreba umorjenega Laporta jutri se bo udeležila večina zvezne vlade. Trudeau je prišel že včeraj v Montreal in je v govoru preko radia ter televizije odločno obsodil nasilje “skupine morilcev” ter obljubil načrten in dosleden boj proti nji.
Francoski zavezniki ne bodo prizadeti
PARIZ, Fr. — Predsednik re-' publike G. Pompidou je na seji vlade po povratku z 8-dnevnega! uradnega obiska v Sovjetski zvezi, kjer je bil sprejet zelo ljubeznivo in z vsemi častmi kot nekdaj njegov prednik De Gaulle, dejal, da nove, tesnejše vezi Francije in Sovjetske zveze ne bodo imele vpliva na razmerje Francije do njenih zaveznikov.
— Amerikanci potrošimo letno 300 milijonov dolarjev za zdravje oči.
Zadnje vesti
AMAN, Jord. — V soboto je prišlo do novih spopadov med palestinskimi gverilci in jor-danijsko vojsko v mejnem področju proti Siriji. Mednarodna arabska komisija je izjavila, da je prišlo do spopadov “po pomoti”, med tem ko gverilci dolže za napad jordanij-sko vojsko.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala B-52 že drugi teden zapored načrtno napadjo Hoči-minhovo pot, pa zadnje dni tudi del Kambodže vzdolž meje Južnega Vietnama, kjer rdeči obnavljajo svoja oporišča in oskrbovališča.
NEW YORK, N.Y. — Egiptski zunanji minister M. Riad je včeraj znova zatrjeval na televizijskem programu, da Egipt ni postavil nobenih novih raket na prostor vzdolž Sueškega prekopa, česar ga dolži Izrael. V svojem govoru pred glavno skupščino ZN je obdoložil ZDA, da so same uničile svoj predlog za rešitev spora na Srednjem vzhodu, ko so začele Izraelu pošiljati letala in drugo orožje, kar “v smislu dogovora o obnovi premirja ne bi smele”. i
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz vladnih krogov, naj bi bila CIA v poročilu predsedniku Nixonu o položaju v Južnem Vietnamu, navedla tudi, da sc je vtihotapilo v vladne organizacije, tudi v policijo in vojsko, okoli 30,000 rdečih, ki bodo vsak čas, ko se umaknejo ameriške čete iz Južnega Vietnama, lahko obnovili boj za oblast.
Ameriška Domovina
/v rvt ■ i/1 <- i v
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
JJnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
'.....: ^
No. 201 Monday, Oct. 19, 1970
Bodočnost vojskovanja v Indokini
Bivša sodelavca v federalnem tajništvu za narodno o-brambo Gello n Halperin trdita, da se nahaja predsednik Nixon v sledečem precepu:
Ali naj se ZDA obvežejo, da umaknejo svoje čete iz Indokine v dogovorjenem roku, da tako dosežejo svobodo za naše jetnike pri komunistih in kar bi se še drugega dalo doseči. V tem slučaju bi ostala za nami na Indokitajskem dobro opremljena južnovietnamska armada, ki bi lahko računala na stalno ameriško gospodarsko in vojaško pomoč, ki pa se ne bi bila sposobna braniti pred komunisti. Ali naj drži v Južnem Vietnamu v nedogled ostanke oboroženih sil in tako zajamči obstoj protikomunističnega režima, pri čemur bi pa morali računati na nepretrgane zgube našega vojaškega osobja, na nadaljevanje pripora naših jetnikov v komunističnih rokah v nedogled, na stalno ločitev duhov v domovini in na neizogibno nevarnost novih vojnih spopadov v Indokini.
Opis precepa ni prijeten, toda zelo blizu stvarnosti. Kako se bo Nixon odločil, ne vemo, dvomimo pa, da bi svojo odločitev povedal še pred volivn.im dnem. V vsakem slučaju bo verjetno vpošteval vojaški položaj v Indokini, kot ga bodo ustvarili komunisti. Kako daleč naj gre vpo-stevanje, najbrže Nixon še sam v tem trenutku ne ve.
So znaki, ki kažejo, da na to mislijo komunisti. Zadnje čase so bile namreč objavljene vesti, da komunisti obnavljajo oporišča v Kambodži ob meji z Južnim Vietnamom, kar so jih naše čete v maju in juniju uničile. Obnovo nadaljujejo z vso vnemo.
Komunisti imajo načrt, kako naj čim preje zasedejo vso Kambodžo. Načrt tudi dosledno izvajajo, akoravno jim to delo ne gre hitro izpod rok in doživljajo pri tem tudi presenečenja. Vsekakor so že spremenili svoj plan. Preje so hoteli dobiti v roke prometna križišča in kraje, kjer dobro rodi riž. Sedaj so temu cilju dodali še novega: okupirati bodo hoteli čim več kambodžanskega ozemlja. To bodo storili radi tega, ker jim je Nixon sedaj ponudil za demarkacijsko črto fronto na dan stopanja prestanka vojskovanja v veljavo. Ker fronta ne bo strnjena, kot ni tudi sedaj, bo mnogo krajev sivih, to je: niso stalno ne pod saigonsko ne pod komunistično okupacijo, bo treba iskati kompromise, pri teh bo pa na boljem, kdor bo imel več posadk po vaseh, ki so morda med seboj povezane kvečjemu s poljskimi potmi.
To bi pomenilo, da bodo komunisti dali svoji novi ofenzivi, ki jo opazovalci v Saigonu že dolgo napovedujejo, nov cilj: okupirati take kraje, ki bi jih radi obdržali pod svojo kontrolo tudi v dobi premirja. Taka politika bi jim dala veliko prednosti pri volitvah v parlament ali pa pri morebitnem plebscitu. Pripomniti je treba, da se bodo komunisti držali podobne taktike tudi v Južnem Vietnamu in Laosu.
Ni rečeno, da bodo komunisti začeli izvajati to taktiko šele po doseženem sporazumu z ZDA. Na delo bodo šli takoj ali vsaj čim preje. Na to jih sili stanje njihove lastne narodne obrambe, ki ni ravno blesteče. Ne mislimo tu le na opremo, orožje in municijo. V mislih je treba imeti tudi stanje^ prometne mreže, posebno med Hanoiem, Kambodžo in Južnim Vietnamom. Ta prometna mreža bo morala prestati hudo preskušnjo. Morala bo prenesti največ prevoza iz Severnega Vietnama v Kambodžo ter Južni Vietnam. Na razpolago bo praktično le tako imenovana Hočiminho-\a cesta, pot preko kambodžanskih luk je zaenkrat zaprta. Ako jo dobijo komunisti v roke, bo gotovo hudo zdelana, zato bodo poskrbela ameriška letala, ki sedaj dnevno rušijo vse, kar komunisti popravijo na Hočiminhovi poti. Pri tem poslu jih lahko ovira le vreme, komunisti jih ne morejo, ker so brez učinkovitega vojnega letalstva.
Druga ovira za komuniste je pomanjkanje vojaštva. V tisku v Hanoiu ne manjka pozivov na vojnq službo in na nabore, nanje morajo iti celo 17-letni naborniki. Tudi jet-nikb kar jih ujamejo naše in saigonske čete, so mladi ljudje. Pa to bi še ne bilo slabo, da so vojaki mladi, slabo je to, da niso izvežbani ne v rednem ne v partizanskem vojskovanju. Zato imajo komunisti tako velike zgube v vojaških spopadih.
Odprto je se eno vprašanje. Vietnamski komunisti do-ivajo največ opreme, orožja in municije iz Sovjetske zveze. Ali je Moskva še tako radodarna, ko mora ugotoviti da je v Hanoiu ne poslušajo, kadar iz Kremlja pride nasvet da je treba resno misliti na mir.	F	’
Vietnamski komunisti niso torej v blestečem položaju vk.jub vsem vojaškim uspehom. Računati morajo iz pre vidnosti, da bo vojskovanje v južnem delu Indokitajske težje, kot je bilo v srednjem delu. Imajo pa pri tem eno tolažbo. Amerika misli resno, da umakne svoje divizije iz Indo-
kitajske. Dobra četrtina oboroženih sil je že odšla, novih 100,000 jih bo odšlo do prihodnjega maja. Verjetno obstoja načrt tudi za poznejše obdobje. Komunisti torej lahko računajo, da bodo v Indokini imeli od meseca do meseca manj ameriških vojakov med svojimi nasprotniki.
O vsem tem bo naša političnajavnost začela misliti in razpravljati šele po volitvah." Trenutno je prepričana, da se Nixon res trudi za mir in da stori vse, da bi ta cilj dosegel. Po volitvah bo šele nastopil političen mir, ki bo omogočil presojo, ali je res storjeno vse ali se ne da storiti še kaj, da pridemo do miru. Na hitre in velike uspehe v tej smeri iz previdnosti ne bi mogli računati.
Vse torej kaže, da se bo odmiranje vojne v Indokini vršilo počasi, kot se je doslej. Nekaj spremembe bi moglo povzročiti le nepričakovano vrenje saigonske politike. Tam je na videz vse mirno, le tupatam se kaj zabliska, kar opozarja na možnost slabega političnega vremena. Res je režim predsednika Van Thieuja trden, toda opira se vendarle le na generale. Zaenkrat generali mislijo, da lahko čakajo. Kako dolgo bodo teh misli, se ne ve. Saigonski civilisti sami po sebi pa ne pomenijo zaenkrat še nič in tudi ne bodo, ako ne najdejo somišljenikov v vojaških krogih. Tako tudi s te strani ne bi mogli pričakovati bistvenega vpliva na razvoj saigonske politike.	I. a.
|W|i ^
BESEDA IZ NARODA
0LAS S KOROŠKEGA
i
G. Jernej in ga. Zalka Zupan
PLIBERK, Kor. — Srebrno pri Sv. maši so pele častite se-poroko sta prišla obhajat na Ko- stre.
roško Mr. in Mrs. Jernej Županj Za časa svojega bivanja na iz Clevelanda, 6609 Bonna Ave. Koroškem so Zupanovi obiskali Poročna maša je bila v novi ka- tudi Pliberk, kjer so pred 25 le-peli pri slovenskih čč. šolskih ti nakladali slovenske domo-sestrah v St, Jakobu v soboto, France iz Vetrinja na jugoslo-18. julija. Gospod Jernej je ro-^vanske vlake, ki so jih odpelja-jak iz Kovorja na Kranjskem|vali v smrt v Kočevju. Tu so se (Gorenjskem), gospa je pa Rači- ustavili tudi pri Fathru Godinu čeva z Dolenjskega. Iz Clevelan-jter nato z njim obiskali v bliž-da je prišel na to slavje tudi |njem Šmihelu grob staršev po-Jernejev brat Frank Zupan, u-Jkojnega škofa Gregorija Rožma-radnik na sodišču in organist na, se spomnili v kratki molit-pri poljski cerkvi v Clevelandu. J vi mrtvih in se priporočili za Iz Slovenije so prišli na ta danipomoč mučencu škofu Rožma-v Št. Jakob Zupanovi, Račičevi nu. Pod mogočno goro Kralja
in sorodniki Frankove žene Eme iz okolice Litije. Velika obedni-ca v Pensionu Bokalič v Št. Jakobu je komaj mogla sprejeti vse goste. Skrbna gospa Bokali
Matjaža (Peca) so si ogledali šmihelsko podružnično cerkev v Večni vesi, kjer se je letos podrl zvonik in pokopal pod seboj cerkovnika, bivšega hišnika ško-
čeva je oskrbela odlično kosilo, Pa Rožmana v Ljubljani. Tu so poleg tega so pa še gosti iz Slo-1 obiskali gostoljubno Ferrovo venije prinesli toliko dobrot, da R°zi, sorodnico Mr. Jožefa Fer-
so se mize kar šibile.
Slavljenca je pred 25 leti poročil rev. Janez Hafner v Grad-
ra iz Clevelanda. Peljala jih je v “stricovo sobo”, da povedo stricu v Clevelandu, da jih čaka
cu. Ker njemu ni bilo mogoče s°ba, le naj pridejo na obisk.
da pod Pliberk. Tudi vas je raz- laični misijonar v Južni Ameri-deljena na obe župniji, meja gre ki (letos že čaka vstajenja na prav po sredi vasi. Vsaka polo- božji njivi ob cerkvi v Nonči-vica zna po svoje razložiti, kako Vesi), je rad spravljal cerkvico je prišlo do te delitve. O vzro- Sv. Lucije v zvezo s svetima brakih delitve raje molčimo, da ne torna Cirilom in Metodom. Ute-dvignemo prahu in spora med meljeval je to z dvema malima, dobrimi župljani. Nobena meni zelo starima kipoma naših apo-znanih razlag najbrže itak ne bi stolov v stranskem oltarju. Nje-vzdržala zgodovinske kritike. g0va razlaga se vije nekako ta-Danes govorimo o pranganju ko: Nekdaj so bili na Dravi v pri Sv. Luciji. Torej žvabeški bližini Doba trije brodovi, ki so prijazni in skrbni dušni pastir prevažali ljudi in tudi živino in Simon Wutte ima pri Sv. Luciji vozove čez reko. Eden je bil pri
------ ------------- —__________j. v vt-u * v. .-w. *ww.	jc j^x^cev, ki so jima čestitali in jima
besedo in on skrbi za vsakolet- Lipici tam, kjer je danes most .želeti še mnogo srečnih let živ-no pranganje v tej podružnici, za pešce in vozove, dva pa ne-|ljenja.
Lucijino pranganje je letos koliko nižje prav od Doba ma-j Pozdrav in na svidenje! padlo v teden in na nedeljo, ko lo na sever, tam, kjer je danes so žitna polja rumena kot zlato, novi železniški (in za pešce)
Ta polja segajo prav do cerkve- most, po katerem drčijo vlaki
nove železnice od Pliberka do lavantinske proge in dalje proti
nih vrat in še postojiš na pragu odprte cerkve in gledaš kako žarijo v sončni svetlobi “zlati.” baročni oltarji, se zdi, da dobivajo ta rumeno zlata žitna polja svoj žar od svita teh oltarjev. Letos je bilo to še posebno vidno, ker so gospod Wutte poskrbeli, da je bila cerkvica do pran-ganja obnovljena. Dobri župljani, ki so v temu pomogli, so lahko ponosni.
Preč. g. prelat Aleš Zechner, ki so postavljeni od celovškega škofa, da mu pomagajo skrbeti za dušno pastirstvo v slovenski Koroški, so nosili pri procesiji Najsvetejše in od štirih oltarjev štirikrat blagoslavljali z Najsvetejšim vsa ta bogata polja in vse njihove prebivalce.
Po procesiji sem vozil po ozki hrapavi cesti med polji proti Pliberku. Dohitel sem staro ženico, ki je menda zadnja odhajala od Sv. Lucije. “Mati, če želite, lahko prisedete, da boste prej doma.” “Ah, gospod, kako ste prijazni. Toda, ali ne bi bilo skoraj greh, če bi se peljala, ko je pa tako neizrečeno lepo hoditi skozi ta sončna žitna polja. Tam pod hribom sedem v gozdiču v hladno senco pod drevesi, da se malo odpočijem, potem pa spet počasi čez dišeče travnike do doma. In tako bom imela najlepšo nedeljo, ko smo imeli pranganje pri Sv. Luciji.” • In sem do doma premišljeval in še danes premišljujem, ali je bil še kdo tako srečen na ta dan kot ta ženica...
V zvezi s cerkvico sv. Lucije marsikaj pripovedujejo. Za sobotni delopust (“farant”) je od nekdaj dajal znak petelin na zvoniku te cerkve s tem, da je zapel. Ko se je ob sobotah popoldne oglasil, je moralo vse nehati z delom na polju in se vrniti na domove, da se pripravijo za naslednji Gospodov dan. Nehati z delom ob petelinovem
de če je kdo bil z naloženim vo-
priti za to priliko na Koroško, je sv. mašo in ponovitvene obre-
Frank je želel v Globasnici obiskati znance iz povojne dobe
de z vso liturgično lepoto opra-1^0^3 zvedel je, da so se preseli-vil domači duhovnik pri čč. šol-J* v večnost. skih sestrah bivši in prvi sloven- PRANGANJE. Na Koroški duhovnik v Torontu v Kana-j*kem prangamo. Pri župnih in di rev. dr. Jakob Kolarič, C.M.|vseh podružniških cerkvah — Poberimo nekaj zlatih zrn iz podružnic je na Koroškem zelo njegovega nagovora:	j veliko — imajo enkrat na leto
“Letos obhajamo različne ob- PranSanJe- Beseda je nemška, letnice. Vesele in žalostne. Ob- za^° ie seveda nima niti Pleter-hajamo 25-letnico konca vojske, jšnikov slovar niti Slovenski pra-Obhajamo pa tudi 25-letnico voP*s- Slovensko pravimo proce-trpljenja našega naroda, ki de- sBa Sv. Rešnjega Telesa. Pri loma še traja. Spominjaih se po-(^arn^ cerkvi je pranganje na bitih domobrancev, v zvezi z Praznik Sv. Rešnjega Telesa, pri njihovo smrtjo pa naj omenim Podružnicah se pa vrstijo na tudi tolažilne besede škofa Rož-jnedelje po tem prazniku. Poseb-maha: “Sedaj vem, da Bog na- no ^eP° Je pranganje, kadar se
šega naroda ne bo zapustil.” “Begunstvo, naša emigracija,
procesije vijejo skozi žitna polja in so oltarji postavljeni pri zna-
ima tudi dobre strani. Naši spo- menjih ali v kapelicah na križ-sobni ljudje bodo v tujini prišli I pot j ih. Nemci so izraz “pran-na vodilna mesta in bodo imeli!gen” v tem pomenu opustili.
vpliv na bodočnost našega naroda, kakor je to misel poudarjal pokojni dr. Miha Krek.”
“Kar Bog stori, vse prav stori — to velja tudi za naša srebrno-poročenca. Prišla sta v tujino revna, z golim življenjem. Toda s seboj sta prinesla nadnaravno bogastvo, živo vero in trdno krščansko življenje. To bogastvo sta izročila in izročata svojim otrokom.
Vprašal sem staro ženico iz nemškega Šentvida ob Glini, če pri njih še rabijo to besedo za procesijo Sv. R. T. “O, ne. Tako smo rekli, ko sem bila še otrok, takole majhna,” in je pokazala z roko.
V Dobu, severno od Pliberka, sta dve cerkvici. Sv. Lucija je podružnica župnije Žvabek ob Dravi, Sv. Boštjan (čeprav je glavni patron sv. Jakob) pa spa-
iz srca, da kmalu zopet pridete med nas.
Zadnjo nedeljo, 11. oktobra, sta praznovala 50 let srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja naša člana Jacob in Ana Jesenko, ki sta oba dobro poznana narodna, društvena in kulturna delavca. Ana je dobro znana dopisovalka v slovenskih časopisih. Popoldne se je zbralo lepo število sorodnikov in prijateljev v Domu zapadnih Sloven-
Anton PerUšek, preds.
“29. oktober I9I8H
........... ............. _ “Hast kakor ga fisoe let ni
Dunaju. Ker je svetnica Lucija' |j|o $ sl0¥, IgOfalSlS!”
zaščitnica brodarjev, so brodar-J	____
ski Dobljani posvetili svojo cer-j CLEVELAND, O. — Dne 29. kvico njej na čast. Kipca svetih jgjg je vsa Slovenija s svo-bratov pa naj bi spominjala, da jjm glavnim mestom Ljubljano sta na teh brodovih prekoračila | na geiu proslavila svoje osvobo-Dravo sveti Ciril in Metod, ko jenje i2p0Ci tisočletnega nem-sta potovala s severa v sloven- s]tega nasilja. Kongresni trg, ske panonske kraje... Jože je najve^ji trg v Ljubljani, se je
pobožen ^ napolnil z množico, kakršne ne |prej ne pozneje ni videl. Govorniki so poudarjali pomen tega dne, ki pomeni samodločitev našega naroda za prehod iz ene države v drugo. Med drugim so govorili Ivan Hribar, za Narodni svet; za Ljubljano njen župan pisatelj dr. Ivan Tavčar; za
MAPI F HfVhts n p (Sloven, ljudsko stranko dr. Lnv-
• -,APL P ; S’ °' ~ Kot ro Pogačnik; za Jugoslovan, deje elanom kluba ze znano, se nas mokrat. stranko dr Karel Trll.
letni banket vrs. v soboto, 7. no- ,er. za sociaiiste Jos Kopač; za vembra, v Slovenskem narod-;slc>vensko narodno .sk‘ J nem domu na 80. cesti. Začetek ik univ. f Karlo RoBtohar serviranja ob 5 ur. popoldne ,n kot zad je	an_
Ker je na zadnj, seji bilo zelo skl v]adika škof dr Ant JB ‘ malo članstva navzočega, tajni- j-v
ca ni mogla razdeliti vstopnic,! rw,+«1 ~	. T ...
^	’1 Osnutek, govora škofa Jegliča
bil velik Slovenec in častilec svetih bratov.
Še kaj drugič.
Rev. J. Godina
Opokojenceui
Kewkarikega Mota
kot jih ponavadi. Tako veliko
število članstva še nima vstop-^Tr ^ nic, da bi jih prodajali svojim^ Jf1C Vodl1 dne™*; Vanj sorodnikom in prijateljem, koti * ^ nafSal ^fugim so jih vsako leto. Zatorej vasl^6" . K\Se 6 ^odhve ve-prosim, da takoj pokličete taj-! ^im°’.Zahvallm0 Se ^ Pre-nico Antonio Stokar, da jih vam^1^0^1’ ^	^ vsemog°č-
pošlje ali pripelje na dom. Nje- nOStl	dogodke nenadoma
na telefonska številka je 524- ? neP™akova™ cukala tako, 7724. Ni treba čakati do prihod-' ? 3C; k° P° besedah (svetega
nje seje, kar takrat bo že malo °.Ceta) B®nedlkta XV- tudl ma' p0zn0	narodom priznala in podeli-
Apeliram na vse člane in č! J’3 ^°polna pravka- V naših r°-
icah je prihodnji ugodni ali ne-
nice, da greste na delo in poskušate prodati čim več vstopnic. Navadno jih prodamo do 600. Vprašajte svoje sinove, hčere in vnuke ter prijatelje, saj
radi pridejo na naše prireditve, .	-	-	- — --
samo malo podrezati jih je tre-i]K'm ne bodo .ie omajali kakrš-
ba.	|m ko11 besni viharji, če bi jo pa
4.	•	• j 1 sezidali na človeških strasteh
Od te prireditve je odvisno,..	, ,v .	■
ali bomo prihodnje leto zopet /,‘7 ^ 36 7nost'1’ sezidab in u-
imeli prosto vožnjo na busih zal1^ 11 reZ oga’ P°^em bo stala
ugodni razvoj naše Jugoslavije. Če jo bomo sezidali na trdnem temelju strahu božjega, na trdni skali naravne pravičnosti in krščanske ljubezni, bo stala trd-
"au z aeiom 00 Petelinovem naže BoletnR izlete ki iih imamo na pesku in sovražai viharji jo g asu je bila tako sveta zadeva, „ J^oWsi.' ki Limo, da bt>do P«"*«. K b° P««««
po tri na leto. Vsi, ki želimo, da v P uai se prihodnje leto zopet kam pe-jS rasna '' ’
... v ,	g e vec P”tef za t° prireditev in zopet napol- 'stvo	ie izkazovalo mnogo
j 1. 6 S° mora 1 izpreči in njmo na|0 blagajno, ker meseč- burrdb ovac9 Pred dvorcem, pa
a i -	'•°Z S°	3tde V ni asesment ne krije niti teko- *'ud^ *dod mimo škofijske palače,
ponedeljek zjutraj. Šele takrat |čih letnih stroškov kluba. I Priznali so mi danes, da bi ’ -
Hilrv rv-i /~v rf	______1 _• j*	7..... _	t	v ..
je bilo mogoče voz premakniti. Zgodilo se je, da so vozili z naloženim vozom čez most čez Bistrico, ki se tam blizu izliva v Dravo. In če je petelin prav takrat zapel, je voz obstal na mostu. — Neko soboto je bila na polju z delavci bogata in lakomna kmetica. In je petelin zapel. Kmetica je grdo zaklela in rekla: “Mi pa ne bomo poslušali tega peletina in bomo z delom nadaljevali.” In petelinje obmolknil, ko je imel še odprt klun. In tako ga ima še danes. Nikoli več ne zapoje. Sedaj tudi pri Sv. Luciji za delopust zvonijo, kakor pri drugih cerkvah.
Posebno v alpskih deželah je polno takih pripovedk, bajk in legend. Nekatere imajo nekaj zrn prave zgodovine. Ljudje pa pravijo, da čeprav take zgodbice niso povsem ali nič resnične, lepe in poučne so pa le. In imajo jako prav. Zgornjo zgodbo mi je pripovedoval sosed Ju-i i,j Trampuš, p. d. Božičev. Božičevi so stari močni posestniki iz Doba, torej izpod zvona sv. Lucije. Njegov brat Jože, bivši
Cena vstopnic je $3, isto kot ^r7,, mene današnji dan nemo-lansko leto, za otroke pod 12. le- Soc-
ti pa $1.75. Napišite svoje imej	okkber še ni bil dan
na vstopnico, ker mogoče se bo Prevzema slovenske oblasti, je vam sreča nasmejala. Poleg bd samo spontan in slavnosten banketa bo seveda tudi ples, Za ^zbru7 vese^a> da smo stopili na katerega bodo igrali Ed Bueh-(mos^ časa, ki vodi iz suženjstva ner godbeniki. Godba bo prvo- v svobodo, iz nemške dobe slo-vrstna, kuharice bodo iste kot venRke zgodovine v dobo, ko si zadnjih par let, ko ste bili vsi bomo sami ustvarjali svojo uso-zadovoljni.	ldo" ^a je ta dan naš sloven-
Vabljeni ste tudi člani in čla-,sk^ narodni praznik in praznik nice drugih klubov, da nas po- na*e zastave!” (T. Debeljak: setite ta večer. Ob priliki vam Pcd k Prvi slovenski vladi, str. poset vrnemo.	j 74-75.)
Prihodnja mesečna seja kluba j Rojaki iz Clevelanda in okoli-bo v sredo, 28. oktobra, ob 2. uri ce se bomo spomnili tega veli-popoldne v Slovenskem narod- kega našega zgodovinskega dne nem domu na Maple Heights.'s posebno proslavo, ki bo v ne-Prosim vas, da se vsi udeležite |del j o, 25. tm., zvečer ob 6. v dvo-te seje, da bomo vse uredili za'rani pri Sv. Vidu. banket, in sporočite koliko vstopnic imate prodanih, da se bo vedelo za koliko pripraviti.
Upam, da do takrat ozdravijo tudi naši bolni člani, od katerih imamo sedaj dva v bolnišnici.
J. S.
Brez vodnega splakovanja
WASHINGTON,' D.C. — V ZDA je kljub vsem napredku To sta naš podpredsednik John'stanovanjske kulture še vedne Fabjančič in Frank Arnšek, izven farmskega področja okoli John Lovrenčič pa se sedaj že 5 milijonov domov brez stranišč zdravi doma. Želim vsem prav na vodno splakovanje.
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
j«. UiUftluJSš
Vzdradostil sem se v srcu, ko se je iz megle korak od mene pojavil Martin. Pristopil sem k fljemu, prosil ga, naj mi odpusti; povedal sem mu, da se ne jezim več, da hočem pozabiti vse, samo da bo že vendar mir. Hoke sem držal pred njim sklenjene na lopatinem držaju, in ko sem dogovoril, sem mu ponu-
začelo veseliti; po Klenči sem šel in gledal, kaj se je vse v zadnjem času spremenilo, česar nisem bil prej opazil. Pri sedlarjevih imajo mesto skodel pločevino na strehi, Palusovi imajo novo ograjo okoli vrta, Marši-kovi so vrata prebarvali, Tun-dovi so si pred proščenjem pobelili hišico. Na cerkev sem
dil desnico— Pa kakor da bi se pogledal, takoj sem videl na
imel dotakniti škorpijona, je
odmaknil Martin roke.----------
‘Oaz na tebe s kruhom, ti pa mene s kamenom?’ sem pomisel in stari človek se je vzbudil v meni. Zopet ne bo miru, zopet bo tepež in rvanje! Še bo pekel!
Tako grozno se mi je zazdelo to v tistem trenutku, kakor še nikoli nobena stvar na svetu.
‘Za naju oba ni več mesta na svetu,’ sem si mislil, ‘eden mora odstopiti; glej, in vesehm se, da bom jaz tisti.’
Življenje mi že ni bilo počenega groša več vredno. Videl sem Martina, kako je meril name z lopato, in sem čakal, da me pobije in bo imel mir, on in jaz. Čakal sem smrti, Martin se je sklonil, čepica mu je padla z glave. Na temenu se mu je zasvetila mala okrogla pleša; v očeh se mi je zameglilo, čul sem glas: Ti ubij, ubij v Martinu srd, sovraštvo, maščevalnost, kakor si jo izrval iz sebe.’ Bog mi je Priča, da nisem ubijal Martina, nmpak ubijal sem ta greh! Ko ga nisem mogel ubiti z dobro besedo, sem ga ubil z lopato.
Kakor sršena radi žela, tako Sem podrl Martina radi njegove 2lobne volje. Zase v tistem trenutku nisem mogel, nisem si mogel pomagati. Tako sem to storil, kakor sem zdaj-le povedal. Moral sem ga ubiti, da bi se mi olajšalo, moral sem se tega tudi javno spovedati pred vami m pred vsemi; ničesar nisem Prikril, povedal sem golo resnico. Sedaj mi je laže, ne bojim smrti, ker pred Bogom nisem kriv.”
Adam je umolknil in si z roko °trl obilni pot, ki se mu je lesketal na čelu. Njegov govor j& bil preprost, neprisiljena odkritosrčnost si je z močjo resnice podvrgla vse navzoče tako, ba je za trenutek zavladala po Porotni dvorani grobna tišina kakor v cerkvi.
Prvi se je zavedel sodni pred-
sednik.	»V
“Ste li vedeli, kaj delate?
Kake nasledke bo imelo vaše dejanje?” je vprašal urno Adama.
“Seveda sem vedel. Vedel Sem, da ubijam in da bi hotel biti tudi sam ubit, in nisem mislil na posledice in kazni. To mi je bilo v tistem trenutku ^seeno — samo na olajšanje sem
mislil.”
“Ali se je mrtvi dolgo mučil?”
“Ni se mučil- Udaril sem ga močno in gotovo. Imam varno roko. Niti jeknil ni, le roki je mzpel, padel na kolena, položil Se na trebuh, glava se mu je sklonila do jarka. Tako je kri z ^odo pritekla do mlina. Mlinar 3° je opazil, vzel motiko v roke m šel ob vodi gori, dokler ni ttašel mrtvega—”
“To vemo. Toda povejte nam kako vam je bilo po uboju?”
“Oh, čudno mi je bilo. Tako lajšanje sem začutil, globoko Sem si oddahnil, kakor da sem Vrgel raz ramena težko breme, ki sem ga že dolgo nosil. ‘Konec tožba in hudobije,’ sem mislil y duši se mi je jasnilo, vsa maščevalnost in jeza je splahnela v ttjej, izginila; naravnost čutil Sem, kako mi je v duši jasno.
Kot da sem se skopal, oblekel v čisto perilo in prazniško obleko, tako dobro mi je bilo. Mogoče Sem se tudi zasmejal. Da, gotovo Sem se po dolgem času zopet | rom_ mikrat smejal. Takoj me je vse
OKTOBER
U-
»»ll-ftijhTŠ«,
m
amiiffi
26 TOi.a.mfci:
KOLEDAR
društvenih
prireditev
21. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
stolpu omet okrušen in sem mislil: tudi ti, cerkvica, bi potrebovala nove suknjiče. Vse sem videl, vse me je zopet zanimalo, za vse mi je bilo v duši prostora, kakor je to bilo za mladih dni.
Kot da sem se snel z natezalnice, tako mi je bilo lahko, tako se je duša razveselila.”
“Torej niste čutili prav nika-kega kesanja?”
“Ne, nisem.”
! “Orožnik pa pravi, da ste se [ med potjo jokali.”
“Jokal? Da —” se je spomnil Adam. “Toda to ni bilo za Martinom. Ko so me orožniki peljali za Goro po cesti k Draženovu, sem postal pri križu proti Dobri Vodi, Hrubih ribnik sem videi na desni in kakor zrcalo se mi je zdel. ‘Počakajta malo!’ sem zaprosil, razgledal sem se in zapla-kal za svojim rodnim krajem, za svojim zlatim domom. Saj sem se vendar v tistem trenutku poslavljal od njega za vedno- Od trdih cest, po katerih sem vozil, do izhojenih travnatih stez, po katerih sem tolikrat hodil, sem jemal slovo. Vedel sem v tistem trenutku, da me tu obesite in da ne zagledam nikdar več košatih dreves, modrikaste sence pod njimi, da ne bom videl več naših gozdov, kadar jih solnce oblije, niti kadar jih dež biča; da ne bom videl več, kako se ihegla kuha iz njih, vlači po njih; da ne bom slišal več, kako šumijo in buče kakor razburkano vodovje po rebrih in vrhovih, da ne bom okusil več njihovega vonja v soparnem opoldanskem solncu. Pa mi je bilo vsega tega tako, tako žal, in naš kraj kakor da bi bil le še pokopališče zame. Ves Haltravski greben se mi je zdel kakor grob, Cerhov zopet tak velikanski grob, nasut Bog ve nad čim in na kom — in tisti manjši vršiči naokoli: Hora, Hra-dek, Babi Pupek, Potrekovski grič, Šimanov vrh, kakor mali otroški grobovi so se mi zdeli. Umreti sem hotel in biti pokopan tam v tej zemlji med temi hribi .. Drugače je prišlo. Ne vrnem več k naj dražjim goram.” Adam je sanjavo uprl oči čez glave sodnikov nekam v daljavo in govoril za sebe, kakor da je čisto sam. “Ne bom čutil več vonja po suhem šenu, krhki ota-vici in zorečem žitu, ne bom slišal več ptičjega petja, ne plesa čarovnic v žvižgajoči burji čez skodlaste strehe. Pa tudi okoli sodnij in advokatov ne Dom več letal. Končala se bo ta moja zadnja pravda in z njo celo moje zlo, moje zastrupljeno življenje...”
“Porazil, sami ste torej mnenja, da ste zaslužili smrtno kazen?” je iztrgal sodnik Adama njegovi prikazni.
“Seveda mislim, gospod sodnik. Saj je pisano: oko za oko, zob za zob, življenje za življenje. Vedno sem slišal, da ubijalca čakajo vešala. Pravičnost tako zahteva in moja duša koprni po tem, naravnost žeja jo, ker sedaj šele vem, da bi bil kakor Kajn, da bi ne imel nikjer miru in obstanka. In tako sem pripravljen na smrt.”
“To je čuden zločinec,” si je mislil predsednik, si je mislil ves sodni senat, so si mislili porotniki in poslušalci. “Nič ne taji, ne olepšuje, se ne izvija, ne prosi. Mogoče še nikdar ni stal tak ubijalec pred sodnim dvo-
OKTOBER
24.	— Slovenska folklorna skupina KRES nastopi v farni dvorani sv. Stefana v Chicagu. Začetek ob 7. zvečer. Po nastopu zabava in ples.
25.	— Proslava 29. oktobra 1918 v avditoriju šole sv. Vida. Začetek ob 6. zvečer.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
8.	— LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave-
14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs.
13.	-15—Duhovne vaje za slovenske može in fante v jezuitskem domu za duhovne vaje na State Rd.
14.	— Slovenska folklorna skupina KRES nastopi zvečer na otvoritveni prireditvi v novi farni dvorani sv- Gregorija v Hamiltonu, Ont.
14.	— Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— Slovenska folklorna skupina KRES nastopi popoldan v farni dvorani v New Torontu.
15. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
15. — Pevski zbor JADRAN
priredi jesenski koncert ob 50-letnici obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. Po koncertu večerja in ples.
21. — Bazar mladine v cerkveni
dvorani sv. Vida pod cerkvijo od 1.00 do 6.00.
21. — Kokošja pečenka v sve-tovidskem avditoriju od 5. do
8.
21.	_Ples pri pogrnjenih mizah
v avditoriju sv. Vida.
22.	—Kulturna prireditev fare sv. Vida na farnem odru ob
3:30 pop.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
DECEMBER
5.	— Krožek št. 77 SNPJ priredi svoj prvi koncert v Slovenskem narodnem domu na 4583 W. 130 St. Začetek ob 7. zvečer. Po koncertu zabava.
6.	— Pevski zbor Planina poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
JANUAR
16. — Slov. športni klub priredi
svoj letni ples.
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30.
20.	— Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
7. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21.	—Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
APRIL
17. — DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni kopcert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
AUGUST
I.	— Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
SEPTEMBER
II.	-12.—Društvo sv. Jožefa št-
169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
Sen. Saxbe verjame v možnost ugrabitev
WASHINGTON, D.C. — Naš ohajski senator Saxbe je izjavil, da se zvezna vlada boji, da pride do ugrabitev politikov in drugih odgovornih javnih delavcev in da je radi tega zvezna varnostna služba postavljena v “stanje pripravljenosti”. Zvezni pravosodni tajnik Mitchell to zanika. Mitchella je treba razumeti. Tudi v slučaju, da je res odredil določene mere previdnosti, jih ne bo raztrobil po svetu, saj bi tako zanje zvedeli tudi zločinci, ki nameravajo ugrabljati javne delavce, na drugi strani bi pa zavladalo večje razburjanje, kot je treba, med kandidati, ki si domišljajo, da lahko postanejo žrtve ugrabitev.
Sicer se zdi, da so tudi nekateri med “bojevitimi” črnci in levičarji uvideli, da s svojimi akcijami dosegajo ravno to, česar ne želijo. Tako so pri nekem požaru v vzhodnem delu Clevelanda pretekli četrtek postavili svoje straže okoli nepremičnin, ki so gorele. Straže so imele nalogo, da varujejo požarno hrambo pred napadi, na drugi strani bi pa tudi preprečevale rope in tatvine, ako bi do takih posku-
Rojaki od blizu in daleč vljudno vabljeni
SLOVENSKI DAN V CHICAGU in proslavo 20 letnice slovenske ure
V SOBOTO 24. OKTOBRA, 1970 OB 7 URI ZVEČER v obeh dvoranah Sv. Štefana, 1835 W. 22nd Place. Bogat spored narodnih plesov in petja!
Vojska je morala ili obnovit promet v Reggio
RIM, It. — Italijanska vlada
nov še pogrešajo. Provinca je popolnoma razdejana; na tisoče ljudi je brez strehe in hrane.
Filipine prizadel
uničujoč tajfun
MANILA, Fil. — Južno od Manile se nahaja provinca Bije morala poslati poleg državne co^ ki jo je tajfun pretekli te-policije v Reggio v Kalabriji den skoraj popolnoma uničil, tudi vojaštvo, da je odstranilo Našteli so preko 200 žrtev, ki so barikade in vzpostavilo promet večinoma utonile. Sto domačina železnicah in cestah, ki so ga demonstrant j e ustavili za ves teden.
Predsednik vlade E. Colombo je v govoru v parlamentu pozval Reggio, naj opusti “Nesmiselno nasilje”, ker da bo sicer vlada prisiljena uporabiti vsa sredstva, da red in mir obnovi in ohrani.
V Reggiu je prišlo do nemirov in izgredov v juliju, ko se je novo izvoljeni pokrajinski parlament sestal v Catanzaru namesto v starem glavnem mestu Kalabrije Reggio. Pretekli teden so izgredi dosegli tak obseg, da je bila zvezna vlada prisiljena poslati delat red vojaštvo. To je prešlo preko Mesinskega preliva v Reggio, odstranilo tam barikade in druge ovire ter omo-
Študentje naj bodo
do volitev mirni in tihi
NEW YORK, N.Y. — Vodniki “nove levice”, ki imajo zveze s študentovskimi skrajneži in aktivisti, so tem svetovali, naj ostanejo do volitev mirni in tihi, če nočejo škodovati pri Volitvah liberalnim kandidatom in kandidatom, ki so znani zagovorniki končanja vojne v Indo-kini.
Zavore na avtomobilih pretežke za del žensk
WASHINGTON, D.C. — Štu-
dija zvezne vlade je dognala, da
gočilo obnovo prometa, ki je bil'pol°vko.fensk nf_ mojre sov prišlo. Nekaj sličnega se je prekinjen ves teden, zgodilo tudi v San Franciscu.
— Okoli 4 milijone ljudi v naši deželi igra kitaro.
NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
Izrael izpustil Alžirca
JERUZALEM, Izr. — V sredo je Izrael izpustil alžirska u-radnika, ki ju je vzel iz britanskega letala, ko je to pristalo v Izraelu. Zaprta je imel dva meseca in ju sedaj izpustil verjetno v zvezi z izpustitvijo 54 potnikov iz treh ugrabljenih letal palestinskih komandosov v Jordaniji pretekli mesec.
zavreti avtomobila, če odpovedo zavore na prednjih ali zadnjih kolesih. Za ustavitev avta s tako napol onesposobljenimi zavorami je potreben pritisk na zavoro z 200 funti. Tega dober del žensk ne zmore.
Vesti iz Sloveniie
Neizrabljena slatina
Že štiri leta raziskujejo vodo, ki prihaja na dan v Nuskovi na Izraelske oblasti vsako zvezo j Goričkem. Je to slatina, ki jo s tem zanikajo, ker je Izrael u- drugod uporabljajo za zdravlje-
radno tudi odklanjal udeležbo pri razgovorih z ugrabitelji. Zahodna Nemčija in Švica sta izpustili vsaka po tri zaprte komandose, Britanija pa eno — Leilo Khaled. Ugrabitelji so zahtevali tudi izpustitev v Izraelu zadržanih Alžircev.
Glavnega vodnika rdečih gverilcev na
Filipinih so ubili
MANILA, Filip. — Vlada je objavila, da so pretekli četrtek
nje prebavil in srčnih bolezni. Dobra je pa tudi za pitje, zlasti za mešanje z vinom in sadnimi sokovi. Na žalost pa nuskovska slatina ni izrabljena, saj odteka v potok Lendavo, čeprav bi jo lahko porabili v koristnejše namene. Letno priteče 80 do 100 milijonov litrov na plan.
MALI OGLASI
SAM POD SONCEM? — Konj v puščavskem svetu Indijanske Navajo rezervacije v Arizoni je po vsem sodeč “sam pod soncem”, pa ga to ne moti dosti.
Delo dobita
Upokojena zakonca za oskrb-ništvo poslopja zdravniških ura-ubili glavnega vodnika rdečih j dov v Willoughby. Stanovanje z gverilcev Pedra Taruc. Njego- 1 spalnico in plača.
vega namestnika kapetana Su-mulonga so pred enim mesecem ujeli. Tako je ostal na svobodi od vseh glavnih vodnikov gverilcev le še Bernabe Buscayno, vodnik maoistične “Nove ljudske armade”.
Rdeča gverila na Filipinih — Huks — je bila precej močna v prvih letih po drugi svetovni vojni. Nato so jo v preteklem desetletju skoraj strli. Sedaj se je pojavila znova in dela velike težave vladi predsednika Marcosa.
Kličite 261-4794
(204)
Stanovanje v najem
5-sobno, na novo dekorirano, okolica Hecker in E. 71 St., se odda v najem mlajši dvojici. Kličite po 5. uri popoldne: 731-9431
(201)
V	najem
2 neopremljeni sobi s kopalnico in porčem se oddasta na 1124 E. 63 St. Oglasite se osebno. _______________________-(201)
V	najem
Lepo opremljeno stanovanje na 15227 Saranac Rd., en blok od cerkve Marije Vnebovzete. Najemnine $90.00. Oglasite se osebno.	(x)
V	Euclidu
Dobro zgrajena veneer zidana hiša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogledati. Lastnik RE 1-8937.
(x)
V najem
5 sob, nove preproge od stene do stene, vse prebarvano, garaža, najraje dvema odraslima osebama, na 14915 Lucknow Ave. Kličite KE 1-0957 po 6. uri zv.
(201)
(Dalje prihodnjič) ,
PUŠČAVSKE LADJE V VODI — Kamele imenujejo včasih tudi “puščavske ladje”, ker je bilo nekdaj samo na njihovem hrbtu inogoče potovati preko puščav. Na sliki vidimo karavano kamel na poti preko poplavljene pokrajine -v Pakistanu pri Karačiju, ki je običajno suha in slična na pol puščavi večji del leta.
Prijffters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.; 361-4112
Grof Monte Cristo
“To je prav tako,” pravi Ville-fort smehljaje, “kakor da želite zdravniku samo migrene in pike osa, samo stvari, ki se dotikajo površine. Če me hočete videti kraljevega prokuratorja, tedaj mi želite baš nasprotno samo strašne bolezni, katerih ozdravljenje je zdravniku v čast.”
“Kakor da je baš pričakoval slučaj, da se izreče želja, katero bi zadovoljil, pride v tem hipu kamornik in mu pove nekaj besed na uho; Villefort se opraviči, zapusti takoj dvorano in se vrne čez nekaj minut z jasnim obličjem in smehljajočimi se ustnicami.
Renee ga ljubeznivo opazuje, kajti tako, kakor je stal tukaj, je bil s svojimi plavimi očmi, svojim bledim obličjem in svojimi črnimi zalizci res lep in eleganten mlad mož. Tudi se je zdelo, da visi vsa duša mlade deklice na njegovih ustnicah, pričakuje, da ji pojasni, zakaj je odšel tako nepričakovano.
“Torej, gospodična,” pravi Villefort, “pravkar ste želeli imeti za moža zdravnika. Jaz imam z Eskulapovimi učenci vsaj to podobnost, da ne morem nikdar računiti s svojim časom in da me kličejo od vas celo ob moji zaročni gostiji.”
“In zakaj ste bili klicani!” vpraša lepa mlada deklica z majhnim nemirom.
“Ah, zaradi bolnika, ki mu gre, kakor se mi zdi, vse zelo slabo: to pot je bolezen težka n konča s šafotom.”
“O moj Bog!” zakliče Renee vsa bleda.
“Res!” pravijo vsi zajedno.
“Zdi se mi, da je razkrit majhen bonapartističen komplot.”
“Ali je to mogoče?” pravi markiza.
“Tukaj je obtožnica.”
In Villefort čita:
“Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes, krmar ‘Faraona’, ki se je vrnil danes zjutraj iz Smirne ter obiskal med potom-Neapolj in Porto-Ferrajo, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpatorja pismo za bona-partistični komite v Parizu.
Dokaz njegovega zločina se dobi, ko bode zaprt, kajti ono pismo se najde pri njem, pri njegovem očetu ali pa v njegovi kabini na ‘Faraonu’.”
“Toda,” pravi Renee, “to pismo, ki je poleg tega še brez podpisa, je naslovljeno na gospoda kraljevega prokuratorja in ne na vas.”
“Da, toda kraljevi prokurator je odsoten; v njegovi odsotnosti je prejel pismo njegov tajnik, ki je imel nalogo, odpirati taka pisma. Odprl je torej to pismo, me dal poklicati, in ko me ni našel, dal krivca zapreti.”
“Torej je krivec zaprt?” pravi markiza.
“To se pravi obtoženec,” pripomni Renee.
-.“Da, milostiva,” pravi Villefort, “in če se najde ono pismo,
CHICAGO, ILL
je bolnik, kakor sem imel prav-r čast povedati gospodični !3enee, prav zelo bolan.”
“In kje je ta nesrečnik?” vpraša Renee.
“Doma pri meni.”
“Pojdite, prijatelj,” pravi marci, “ne dajajte naši družbi prednosti pred izvrševanjem svojih dolžnostij, če vas kliče kraljeva služba kam drugam. Pojdite torej, kamor vas kliče ta.”
“O gospod Villefort,” pravi Renee s sklenjenimi rokami, “bodite prizanesljivi; to je dan najine zaroke!”
Villefort gre okoli mize k stolu svoje neveste, se opre na njegovo naslonjalo in ji reče: “Da ne bodete imeli skrbij, draga Renee, storim vse, kar aode v mojih močeh; toda če je
CHICAGO, ILL.
REAL ESTlATE FOR SALE
BRICK 2 Flat Apt. Bldg.
4 rooms bsmt, 5 room 1st fir., 216 car garage, 2 lots, WW crptg. Around $30,000. Call Owner for eppt. aft. 3 P.M.	LU 5-3648
MICHIGAN — Upper penin., 6 acres, hi ground, corner parcel, % blk. to Strouble Lake, 8 nti. N. of Epousette. Beaut, campsite for hunt., fish., snowmobiles, etc. Nr. straits & trout lake. $9000 or offer By Owner.	539-5954
DOWNERS AREA Farmingdale, bdrm., raised ranch, IVz baths, rec. room, fireplace, cent, air, 2 car att. garage. $41,500.
By Ownesr.	971-3493
BUSINESS OPPORTUNITY
DRY CLEANING STORE Far North. Well establ., busy neighborhood shop. Ideal for couple operation. Liv. quarters on premises. Prv. Pty.	RO 1-2822
FEMALE HELP
SECRETARY
The Chicago Sales manager of major blue chip company needs reliable person with excellent secretarial skills. This is an interesting position, requiring a diplomatic handling of customer calls and will be a challenge to the career secretary who like more than routine assignments.
Company provides excellent employee benefits, major medical, stock purchase plan and an outstanding profit sharing retirement program.
We are convenient to the north and northwest lines of Chicago and N.W.R.R., the Kennedy Expressway and the C.T.A.
Please call today to arrange an interview:
M. J. Doyle	489-1500
HARRIS SEYB0LD CO.
1924 N. Paulina St.
An equal opportunity employer i	(202)
cbdolžitev utemeljena, tedaj bode to bonapartistično zelišče pač treba odrezati.”
Renee zadrgeta pri besedi “odrezati”, kajtf to zelišče, katero bi bilo treba odrezati, je bila glava.
“Bah, bah,” pravi markiza, “ne poslušajte te male deklice, Villefort, ta se že potolaži in zadovolji.”
In markiza pomoli Villefortu suho roko, katero on poljubi; pri tem pa se obrne k Renee, govore ji z očmi:
“Tvoja roka je, katero zdaj poljubljam, ali bi jo vsaj rad poljubljal.”
“Žalostni predznaki!” zajeclja Renee.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrafcec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 45 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mary Iskra, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in North sub. home. Clean & cook for family. Own 2 rms. w-pvt. bath. Must speak English.	251-5414
HOUSEKEEPER
Live in, own room. For small family. Good salary. Local references required. Must speak some English.
Call Mr. Role WH 4-5000
(202)
FEMALE HELP
SECRETARIES
We have several interesting positions available in various departments for experienced secretaries with good typing and shorthand skills.	,
Good starting salaries	Automatic Reviews
37 Vi Hour — 5 Day Week
Company cafeteria
' 1 Company sponsored Hospitalization and Life Insurance T ^	Paid Vacation and Holidays
APPLY IN PERSON
Monday thru Friday	9 A.M. - 3 P.M.
SEE OR CALL MR. WULFRAM
WH 4-3050 EXT. 218
NATIONAL TEA CO
901 W. Division, Chicago, Illinois
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krede, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 30. St: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-;ema članstvo od rojstva do 60 let darosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniško jodpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-'hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arkoj zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cestL
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60 leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Liudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Sylvia Mihevc; redi teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
Gertrude Menart; za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničarka Frances Kodrich,
6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek.
Nadzornici:	Lillian M. Marinček, _	_	________
Josephine Levstick. Diuštveni zdrav-1 nem domu na Recher Avenue, niki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem
drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne j The MaCCabeCS v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7-30 zvečer v Slovenskem društve-
V*
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M,
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan,
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E.
163 St., 481-2246, zapisnikar Louis.	,	, ~
Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph	E. 72 St., Cleveland, O. 44103,
Kozan Frances Tavzel in I v a n P^ne: 361-0563. Auditors Frances
Cendol. - Za pregled vsi slovenski Tavčar, Chairman, Mary Kolegar,
zdravniki. Zastopniki: za konferenco | ^ohne cfu0b“^aAs^cePrt^n Qaf l^e
SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom | na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi
S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
petek v mesecu ob pol osmih v sobi Dues wm be’ collected by the Rec'
št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzerniki:
Grosel, JacK Šimenc in
ord-Keeper on meeting nights ONLi from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, taj. Frances Alice I Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Gertru- Louis Pike, zapisnikar Anton Zu-de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary pan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski Carl Stwan, Louis Dular, Frank zdravniki. — Seje so vsako drugo Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-«redo v mesecu ob 7:30 zvečer v Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Slovenskem domu na Holmes Ave | Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Re-
v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in. vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica A.gnes žagar, podpredsednica Mary Filipovič, talnica Alice Arko, 3562 E. 80 St.. 341 7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Maiy
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
ditelj Jacob Subel. — Društvene Iseje vsako četrto nedeljo ob 9:30 |dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako | soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto-
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarmck, pod-
oredsednica Anna Zalar, tajnic* . . 11in r- ce o+ uv i coia in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 nlcar> l,110. E' 6J> St" ^eL
a om ko n	zaPlsmkarica Mary Farcnik; redi-
Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica!*	,T /	, „nAl—
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni Vodja ReV. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar,
Odbor je letos rtedeč: Duh vodja - 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219
blagajničarka bolniške podpore
Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske In mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-71.31; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki:
Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki,—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniku
Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in
zapisnikarica Jennie Pugely, 10724	________ ________________
Plymouth Ave., Gai field Hts. 44125, j strancar. Nadzornice: Ivanka To-587-4230; blag. Antonia Dolinar	^	^ Tomšič_ _
Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, j 3^Upno sv. obhajilo vsako prvo ne-f'V.Y'io+triQ	ni"PoTrt/fl- I i i •   ___________•	___¥• • j  
teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Ma-
Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje | za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi I mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece na drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. H SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, pod-predsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 Kast Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Kol jat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Louis Erste, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem, Rudolph Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, zastopnik za Slov. nad. dom. Frank Ches-nik, poročevalci za Glas, v slovenščini Louis Erste, v angleščini
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	Dav;d J
Telban; podborštnar: Henry Gilles; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas,
1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033
STSkoIc™; M2o0£|Druitva Naj.v. Imena
Albert R. Giambetro; sprevoditelja:
Alois Erste, Anthony Babic; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, 8, Tel ON 1-3777; vratarja; Ray Persin,
James Hočevar! Govornik: John Persin; zdravniki Dr. Anthony F.
del j o v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ima. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank
Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik,
zapisnikar John Hočevar ml. slov Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpiso- I zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik valeč novih članov: Frank J. Prija- I Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., tel, telephone:	845-4440. D r u - blagajnik Stanley Hribar. — Skupno
štvo zboruje vsak tretji petek v | sv obhajilo vsako drugo nedeljo v
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor
Tome, Vice Chief Rangei n ony I	_ slovenski 1 podpred-
Kushlan, Recording Secretary I sednik Rudi Knez. tajnik steve Louis Somrak, Financial Secre-	650 E 160 st ( Tel
tary John M. Spilar 715 E 159 St 2792; zapisnikar Louis Koenig;
681-2119, Treasurer John Osredkar, bl . . Mike Tun3ack 2351 Youth Director Louis JesekTms-l^	0 44121; načeJnik
tees: Louis Somrak Anton Grosel I a bo]	Frank	Slug3j n92 E
Larry Spilar,	R g gti 176 St. C.t O. 44119. Tel. 531-8622;
John Pe nc,	1	. j njegova pomočnika Art Eberman
Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visi- .J BT ,	1 „ ,	,__.	.,
tor Anthony R. Kushlan, Field Re- >n .JJohn1 Petrlc; d°Plsnik Frank presentative Frank J. Prijatel, 261- Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko 3197. Meetings held every third N°vak:	maršah:	Jože Sajevec,
Wednesday in St. Mary’s study Rocco La Penta, Allan Spilar; vod^a
mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik pro-| gramov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obha-[jilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek 'v šolski dvorani.