/XOo* vS/> NO. 218 /Uieri^ka Domovi m E Rie/%m—HO/Wl E AM€RICAN IN SPIRIT F0R€1GN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX De Gaulle se zavzema za politično obnovo Predsednik francoske republike je pozval svoje rojake, naj opuste “stranke od včeraj” in se pridružijo politični obnovi Fran-cije. PARIZ, Fr. — Prihodnjo nedeljo bodo Francozi volili novo narodno skupščino. Volivna kampanja je precej živahna. Vse stare stranke se trudijo, da bi čim bolj omejile število De-Gaullovih pristašev v novi skupščini. Na splošno računajo, da bo DeGaullova stranka izgubila v prihodnji skupščini vsaj °koli 60 poslancev. Predsednik De Gaulle je po-zval volivce, naj opuste stare stranke in se izjavijo za politično novo Francijo, kot so se izja-v vdi za njo v ljudskem glasovanju o neposredni volitvi predsednika republike. De Gaulle je dejal: Ljudsko glasovanje je očitno pokazalo o-snovno politično dejstvo naše dobe. To je, da stranke od vče-raj ne predstavljajo naroda niti, kadar se v skupni poklicni strastnosti združijo. To smo videli jasno in strašno, ko je njihova 'dada popolnoma odpovedala v nesreči leta 1940. To smo videli Ponovno leta 1958, ko so izročile državno krmilo meni, da bi rešil deželo z roba anarhije in arza\njarlske vojTUi. To Je bilo' ktos znova potrjeno. 2 glasovanjem za neposredno volitev predsednika republike Se je večina Francozov po De-Daullovem mnenju, odločila za Politično obnovo Francije. Nuj-110 je, da se ta večina pokaže tudi v bodoči narodni skupščini, če naj Francija dobi trdno demokratično vlado. Novi grobovi Rakete so odpeljane s NEHRU POZVAL NAROD, NAJ “ L‘ ’ 80 PRIPRAVLJEN NA VSE! Frank J. Budan V petek je umrl v Crile veteranski bolnišnici 47 let stari Frank J. Budan z 18206 Marcella Rd. V bolnišnici je bil od 20. avgusta letos. Dotlej je bil zaposlen kot čuvaj pri American District Telephone Co. Bil je v drugi svetovni vojni, kjer je dosegel čin narednika. Zapustil je ženo Mary, roj. Parker, hčer Karen, sestre Mrs. Jennie dicker, Carolyn Budan, znano pevko Glasbene Matice, in Anne Hočevar (Menasha, Wis.) ter brata Avgusta. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob devetih, v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo. -----o----- Laoška nevtralnost je res na zelo slabih nogah ti ind ’ite je v hudih skrbeh *aradi brezposelnosti BEOGRAD, FLRJ. — Jugo-sl°vanska uradna statistika po-Ve> da je sedaj v Jugoslaviji že ^9,000 brezposelnih. Vseh zaposlenih je v Jugoslaviji okoli '1)300,000, v to število so pa všte-tudi vsi javni uslužbenci. V ustriji in rudarstvu je zapo-s'eno nekaj nad milijon ljudi. Sedanja brezposelnost je iz-1&dno velika, še nikoli ni bila lako visoka. Je posledica pomanjkanja dela v tovarnah, kjer s° začeli odpuščati nepotrebne elavce. Tako se je približal čas, ga je napovedal Kardelj, ko j® bil ravno slabe volje, da se °0 namreč jugoslovanski dela-^Cc šele takrat navadil res dela-’ ko bo s klobukom v roki ča-al pred tovarniškimi vrati, da 1 ga sprejeli na delo. Jugoslo-nski odstotek brezposelnih je precej presegel ameriškega. Veda se položaj našega brez-')selnega niti primerjati ne °re z jugoslovanskim. Saj ] as znašajo brezposelne podpo-0 vsaj štirikrat toliko kot v Ju-bosiaviji redne plače_ VIENTIANE, Laos. — “Tudi človeška potrpežljivost ima svoje meje”, je rekel drugače neizmerno potrpežljivi laoški ministrski predsednik Suvana Fu-ma, ko se mu je pripetil sledeči slučaj: Z letalom je priletel v Vientiane v spremstvu svojih štirih ožjih sodelavcev. Ko je letalo pristalo, je policija protikomunističnega generala Nosava-na aretirala vse štiri Fumove sopotnike in jih izpustila šele na ppsredo,yar)ig.,gpig?y&kfi£»L-sn£.Ic-škega in francoskega poslanika. Nosavanovo postopanje ni nič nenavadnega. V tem pogledu je samo posnemal laoške komuniste, ki nočejo niti slišati o integraciji javne uprave in armade. Tako je dežela praktično razdeljena v tri države, pri čemur je Fumova nevtralna tretjina najmanjša. Ministrski predsednik hoče samo še počakati, da se vrne v prestolnico rdeči princ Sufanu-vong, ki že šest tednov prebiva v svoji rdeči tretjini in se ne pokaže v skupno prestolico. Ako se takrat ne sporazume z njim, bo kralju podal odstop cele vlade. Kralja je o tej nameri že obvestil. Kube, letala so ostala Ameriške vojne ladje so “nadzirale” odvoz ruskih raket s Kube na visokem morju. Letala ;so (ostala. WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da so ameriške vojne ladje bile priče odvozu vsaj 41 ruskih raket s Kube. V petek in soboto so prestregle sedem ruskih ladij, od katerih so imele vse razen ene na krovu rakete in naprave za njihovo postavitev. Nekatere od ruskih ladij so v smislu dogovora med Ameriko in Sovjetijo rakete same razkrile, ko so se jim približale ameriške vojne ladje, da so jih lahko fotografirale, druge pa so se skušale temu izogniti in so rakete pokazale šele na zahtevo ameriških vojnih ladij. V obrambnem tajništvu so prepričani, da so Rusi res odpeljali rakete, nimajo pa dokazov, da so odpeljali vse, da jih niso večje število skrili v razne podzemske jame in druga skrivališča, kot trdijo vesti iz kubanskih begunskih krogov. Združene države vstrajajo na zahtevi neposrednega nadzorstva na sami Kubi in na zahtevi, da morajo s Kube tudi ruski bombniki Ilju-šin-28, ki so sposobni ponesti atomske bombe daleč v notranjost Združenih držav z oporišč na Kubi. Castro se ameriški zahtevi upira. Pravi,' da je bombnike kupil, da so njegovi in ne ruski ter da bodo zato tudi ostali na Kubi. Združene države so začele graditi na jugu radarsko verigo, ki naj tudi od te strani deželo zavaruje pred nenadnim napadom. Postavile so vrsto protiletalskih raket najnovejše vrste, s katerimi upajo prestreči Castrova letala, če bi se kdaj Castru zahotelo, da bi jih poslal na Združene države. skupnostjo zopet zsslala LONDON, Vel. Brit. — Angleški vladi ni bilo lahko, ko je morala v parlamenltu razodea, da so pogajanja radi vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost zopet zastala. Pretrgana so bila koncem oktobra v belgijski pre-stodci radi različnih stališč o agrarni politiki. Anglija želi, da bi Evropa nekaj manj branila s carinami in kvotami svoje poljedelstvo, Evropska skupnost pa pod vplivom Francije o tem noče ničesar slišati. Nasprotnikom povezave Anglije z Evropsko skupnostjo sta se pridružila ugledna angleška politika: bivša ministrska predsednika konservativec Anthony Eden in socijalist Attlee. Eden svari Anglijo pred preozkimi zvezami z Evropo, ker ne zaupa evropskim svobodnim demokracijam. Pravi, da so premlade in zato nezanesljive. Attlee podpira uradno politiko angleških socijalistov, ki tvorijo vladno opozicijo. Vsekakor je izjava obeh ministrskih predsednikov vladi samo poslabšala položaj v angleškem parlamentu. o------- Slavna Rdunda pogorela DEARBORN, Mich. — Rotunda v tukajšnjem Fei^Iovom središču je pretekli petek skoro do tal pogorela. Škodo so ocenili na okoli 15 milijonov dolarjev. Bila je ena izmed- rilesetih najbolj o-biskanih zanimivosti v vsej deželi. Do ognja je prišlo pri popravljanju strehe. To so zalivali s katranom. V manj kot dveh urah je bilo poslopje uničeno, ko se je zrušila streha. Pri nesreči ni bil nihče ranjen. Sku- Predsednik indijske vlade je pozval ljudstvo, naj bo pripravljeno na vse, tudi na letalske napade na glavno inesto. Izjavil je, da Indija ne bo popustila v boju z rdečo iKitajsko. — Indija je zaprosila Ameriko za letala. NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Nehru je sinoči pozval ljudstvo, naj bo v boju s Kitajsko pripravljeno na vse, tudi na letalske napade na glavno mesto dežele New Delhi. Poudaril je, da ne računa na tak napad, da pa mora biti narod na vse pripravljen, da ne bi prišlo do zmede in preplaha, če bi se kaj takega res dogodilo. Nehru je zatrjeval, da pride lahko, kar hoče, toda Indija ne bo popustila v obrambi svojega ozemlja, če bo potrebno bodo izvedli vojaški popis in vpoklicali k vojakom vojne obvez-nike. Nehru, ki je prevzel od Kri ne M e n o n a obrambno ministrstvo in ministrstvo za vojno produkcijo, je objavil, da je bila produkcija orožja in vojnih potrebščin v treh tednih povečana za trikrat in celo za štirikrat. Narod je pozival, naj ne bo preveč pobit zaradi dosedanjega poteka bojev. Umik indijskih čet je bil po njegovem delno že davno predviden iz vojaških razlogov s prednjih ha glavne obrambne postojanke. Indija prosi Ameriko za letala Tekom svojega sinočnjega govora je predsednik vlade zatrjeval, da je Sovjetija sporočila, da bo dobavala Indiji vojna letala MIG-21, ki jih je ta naročila, in ji pomagala postaviti in opremiti tovarne za njihovo proizvodnjo v Indiji. Pred dobrim tednom ie prišla v javnost vest, da je Sovjetija obvestila Indijo, da teh letal ne bo mogla dobaviti. Tedaj je Sovjetska zveza tudi očitno stopila v sporu na kitajsko stran in zavrnila Mc-Mahonovo črto kot zakonito Danes je bilo objavljeno, da je indijska vlada zaprosila Združene države za dobavo ameriških vojnih letal, ki da so nujno potrebna v boju s Kitajsko za ohranitev indijske ozemeljske nedotakljivosti. Združene države so zaključile nujno pošiljatev vojnih potrebščin in orožja z letali iz Zahodne Nemčije v Kalkuto, pošiljajo pa vojaške potrebščine dalje v okviru normalnih potreb. Narobe svet “Veš, Vencelj, smola je živeti v mestu. Človek ima eno službo, gostiln je pa petdeset!” Angležinja Hackleton dočakala stotega potomca JUMP, Ang. — Angležinja Sarah Hackleton, stara 86 let, je oznanila svetu, da je dočakala stotega potomca. Sama je imela 17 otrok in ;ma 76 vnukov in dve pravnuknji. Ena med njima je dobila sedaj hčerko in ta je stoti potomec ponosne prababice. pina preko sto dijakov iz South j mejo. Indijo je pozvala, naj Benda je ravno dobro odšla iz-sprejme kitajsko ponudbo za poslopja, ko je nastal ogenj. Ne-j premirje na temelju “obstoječega stanja”. Petekli teden izgleda, da je Sovjetska zveza delno spremenila svoje stališče. Odmeknila se je od Kitajske v njenem sporu z Indijo in skuša napraviti vtis nevtralca. Nič več ne pozi- kaj uslužbencev je bilo zunaj na malici, ostali pa so se vsi pravočasno rešili iz gorečega poslopja. To je bilo zgrajeno leta 1933 za čikaško svetovno razstavo, pa bilo nato razstavljeno in postavljeno tu. V Rotundi razstavljeni Fordo- va Indije k sprejemu kitajskih vi avtomobili vseh modelov 1963 in nekateri vzorci bodočih zamisli so bili v ognju uničeni. zahtev in prav tako rusko časopisje ne zavrača več McMaho-nove črte. Castro premišljuje o novi smeri svoje zunanje politike? Vremenski prerok pravi: ^alo toplejše, možnost dežja. ajvišja temperatura 50. CLEVELAND, O. — Med tem, | ko edinice ameriškega vojnega brodovja bolj veselo kot zares kontrolirajo rakete in njihovo odpremo na ruskih trgov, ladjah, se menda v Havani godijo za kulisami resnejše stvari, ki o njih vedo vse samo Castro in njegovi najožji zaupniki, vsi drugi pa nekaj ali nič. Zato imajo tuji diplomatje v Havam pravo sezono za zbiranje raznih sluhov in za njihovo oceno. Slu-hi pa vsi ciljajo v eno smer: Ca-sto misli na novo smer v svoji zunanji politiki, pa ne ve, kako bi se tega posla lotil. Zunanjih znakov za tako domnevo je precej. Najvažnejši med njimi je zagonetno dolgi obisk ruskega ministrskega podpred-sednikg Mikojana. Mikojan jo posloven človek, se mu zmeraj mudi, celo pri Nehruju v New Delhiju ni ostal dalj kot par dni. Sedaj je že drugi teden in mpž sedi še vedno v Havani. Kaj dela? Ves čas je imel do konca tedna s Castrom samo štiri se - stanke, zadnje dni pa nobenega. Prvotno so mislili, da sedi tam tako dolgo, da varuje svoje rakete, da bi mu Castro še zadnji trenutek ne napravil kakega presenečenja. Toda rakete so demontirane in pospravljene z orodjem vred v zaboje, zaboji so naloženi na ruske tovorne ladje, te pa že plovejo na visokem morju zunaj kubanskega teritorijalnega obrežnega pasu. Zato skušajo najti za prisotnost tovariša Mikojana drugo razlago. Mikojan naj bi se trudil, da pregovori Castra, da ne bi preveč zavil iz komunističnega toka v nevtralni. Da to ni za Mikojana lahka naibga, govori nekaj zunanjih znakov. Castrovi sodelavci so namignili generalemu tajniku ZN, da Kuba ne želi več biti v tesni gospodarski odvisnosti od komunističnega bloka. Castro sam je z velikim zanimanjem poslušal Tanta, ko mu je pripovedoval o ameriški tehnični pomoči. Namignil je tudi, da bi se z Wash- ingtonom dale ustvariti take zakulisne zveze, ket jih imata A-merika in rdeča Kitajska. Kubanski diplomatje kažejo dalje velik interes, da bi se Kuba kmalu vrnila v Organizacijo a-meriških držav. Značilno je tudi, da se Castro in Mikojan nikjer ne pokažeta skupaj v javnosti. Celo na proslavi ruske oktobrske revolucije nista bila skupaj. Med diplomati prevladujeta dve mnenji. Eni so optimisti in verujejo, da sta Kennedy in Castro za “kulisami” že v zvezi, da pa se nočeta prehiteti. Kennedy lahko čaka, ker je v celi zadevi zmagovalec; Castro pa mora čakati, da se blamaža njegove zunanje politike malo pozabi. Drugi so pesimisti. Trdijo, da je vse skupaj samo spretna zakulisna igra ruskih in kubanskih tovarišev, ki imajo namen, omehčati ameriško odločnost in jo pripraviti do tega, da bi popustila v tehniki kontrole napram Kubi, kot je na primer sedaj popustila Posredovanja se niso obnesla Pred časom je posredoval v Peipingu in New Delhiju egiptovski Naser. Predložil je na obeh straneh sklenitev premirja, nato pa postopno umaknitev čet na položaje pred začetkom sedanjih bojev in pogajanja za rešitev nujnega spora. Kitajska je predlog zavrnila. Podoben predlog je stavil ponovno predsednik Gane Kvarne Nkrumah z nič boljšim uspehom. Kitajci so ne marajo odreči osvojenemu ozemlju. V zadnjih dneh pripravlja nov poskus posredovanja med Indijo in Kitajsko Afganistan. Med tem vlada na bojišču večji del zatišje. Do nekaj manjših spopadov je prišlo le na področju Walonga na vzhodnem delu bojišča. ------o----- Belgijka obložena umora otroka bila oproščena LIEGE, Belg. — Porota je v soboto izrekla oprostilno razsodbo nad 24 let staro Suzanne Van-deput, ki je usmrtila svojega teden dni starega otroka, rojenega brez rok, s tem da je primešala v njegovo jed veliko količino uspavalnega praška. Poleg matere, njenega moža) in ožjih sorodnikov je bil med obtoženci tudi domači zdravnik, ki je napisal recept za uspavalno sred- Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob navadnem času sejo v šoli sv. Vida. Po seji zabava. Ena izmed udeleženk bo odnesla domov lepega purana. Vse vabljene! V bolnišnici— Mary Bradač je zopet v bolnišnici v Genevi, Ohio. Njeno stanje je precej slabo. Demokrati v Euclidu se prepirajo— Skupina demokratov v Euclidu, ki jih vodi rojak Joseph Paik, je na svojem sestanku pretekli petek ostro prijemala vodnika uradnega demokratskega kluba v Euclidu M. A. Spina, da ni dovolj poskrbel za volivno propagando, njo samo pa je pri tem delu oviral s tem, da ji ni dal na razpolago volivnega materiala. J. Paik in tovariši, ki imajo med organiziranimi demokrati dosti močno oporo, zahtevajo, da Euclid opusti svojo koalicijsko upravo z županom Simsom in se vrne k dvostrankarskemu sistemu. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. v tehniki kontrole na visokem morju napram ruskim ladjam. Diplomatje skrbno pazijo, kaj delajo sedaj ruski “strokovnja- stvo. ki”. Dejansko niso več potrebni. ! Porota sestoječa iz 12 oseb se Morda samo tisti, ki bi lahko sestavili ruska vojna letala, ki se trenutno nahajajo demontirana v zabojih. Menda je 40 takih strokovnjakov že odpotovalo domov, kar nekaj sto se jih je pa baje nahajalo na tistih ruskih tovornih ladjah, ki so vozile rakete nazaj na Rusko. Ako bodo res šli vsi nazaj, je s tem dan dokaz, da Moskva ne misli držati na Kubi svoje vojaške postojanke. Koliko je na vsem tem resnice, zaenkrat ve samo Castro s svojo okolico. Ne da se pa tajiti, da se Castro in Hruščev ne gledata lepo. Le počemu naj bi drugače rdeča Kitajska s svojimi sateliti, posebno Albanijo, tako na moč hvalila vse, kar je na Kubi od Castra navzdol? je odločila za oprostitev, čeprav je javno tožilstvo predložilo obsodbo s predlogom največje milosti. Trije predsedniki na pogrebu Mrs. F. D. Roosevelt HYDE PARK, N.Y. — V soboto popoldne ob pol štirih so položili k zadnjemu počitku poleg njenega pokojnega moža Mrs. Franklin D. Roosevelt. Na pogreb so prišli predsednik ZDA J.F. Kennedy z gospo in bivša predsednika K. Truman ter D. Eisenhower. Njen grob je bil prekrit z venci sorodnikov, domačih in tujih prijateljev ter častivcev pokojne. Med venci je bil tudi venec Sovjetske zveze in vrste drugih dežel. Gdansk — tiajvečja luka ob Baltiku Do leta 1970 naj bi dosegla zmogljivost poljske luke Gdansk 17 milijonov ton prometa na leto, z zgraditvijo štirih velikih bazenov in novega pomola ter prekopa za zvezo z Gdynjo pa naj bi se kapacitete povečale do leta 1980 za nadaljnje tri milijone ton. S tem bi postal Gdansk ne le največj i luka ob Baltiku, temveč ena največjih v Evropi. V zahodnonemskih severnomorskih prist aniščih in v vzhodnonemškem Rostocku zaskrbljeno spremljajo ta razvoj. --------------o----- Zadnje vesti ZDRUCENI NARODI, N. Y. — Po “precej zanesljivih” poročilih naj bi bila katanška letala napadla postojanke kon-goške vojske v severni Katan-gi. Skupno naj bi odvrgla do 70 bomb. Pri tem pritiska glavni tajnik ZN Tant, naj bi Čoni-bc in Adula dosegla sporazum o povezavi Katange s Kongom “vsaj do četrtka”. MOSKVA, ZSSR. — List “Sov-jetskaja Rossiya” je včeraj objavil, da je v prvi polovici letošnjega leta zapustilo okoli 47,000 delavcev svoja delovna mesta v Kamerovu v osrednji Sibiriji zaradi nemogočih delovnih in življenjskih okoliščin. O tem in drugih nered-nostih bo razpravljal Centralni komitet Komunistične partije, ki je sklican za 19. november. TOKIO, Jap. — Strahovit tajfun, ki je divjal včeraj po zahodnem Pacifiku, je napravil na otoku Guamu ogromno škodo. Polovico prebivalstva je ostalo brez strehe. FORT WORTH, Tex. — V soboto je bil tu ukraden iz hotela kovčeg z zbirko biserov, vrednih okoli milijon dolarjev. Kovčeg je bil last Japonca Hi-koji Sakata, 38 let starega člana ugledne japonske družine. 'AMERIŠKA DOMOVINA,NOVEMBER 12, 1962 Ameriška Domovina \ 'Vi ■ l /»_r- Tl >sr I IO V« i edHHRSfflho 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: [United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 218 Mon., Nov. 12, 1962 Prve politične posledice kubanske krize Nepričakovan oster poseg predsednika Kennedyja v kubansko krizo in nepričakovan uspeh te akcije je že rodil nekaj posledic v mednarodni politiki. Ne vemo, ali bodo ostale trajne, toda vredno je, da jih omenimo v tem kratkem pregledu. Najprvo se je pokazalo, kako malo je vredno vse go-vornjenje in razgovarjanje, kadar nastopi trenutek, ko A-merika mora pokazati svojo silo. Predsednik Kennedy je nastopil odločno brez vsakega predhodnega posvetovanja z zavezniki. Zdi se, da je naprej obvestil o svojem koraku samo tri evropske velesile, toda ni se posvetoval z njimi. Kakor hitro je svet slišal o njegovem odločnem govoru na televiziji, kjer je napovedal novo politiko do Kube, so splahneli v nič vsi pomisleki, ali je njegov korak pravilen ali ne. Vsaka država je na hitro roko hotela prilagoditi svojo politiko novo nastalemu položaju. Najlažje so to napravile evropske države, ki so kubansko krizo smatrale za zadevo ameriške politike in ne za mednarodno vprašanje. To stališče je že od nekdaj zagovarjal De Gaulle, sedaj so se francoskemu stališču priključile še ostale evropske države. Kar jih je v zavezniškem taboru, so Kennedyjev korak vsaj v javnosti zagovarjale. Kar jih je nevtralnih, so skušale, da Kennedyja vsaj razumejo, ako že ne naravnost zagovarjajo. Malo senzacijo je pomenil enoten nastop Latinske A-merike. Vse ameriške države so Kennedyjev nastop pozdravile. Seveda niso tega napravile iz ljubezni do svobode ali iz sovraštva do kubanske diktature. Glavni nagib je pri njih v tem, da so v Kennedyjevem koraku videle priliko za upanje, da je udarec naperjen ne samo proti kubanski diktaturi, ampak proti vsem podtalnim komunističnim strujam širom Amerike in da je s. tem pokopana tudi potreba po socijalnih in gospodarskih reformah. Ako bo vpliv kubanskega diktatorja na delovne množice v Latinski Ameriki padel, potem se tam ni treba bati socijalnih revolucij in izginila bo tudi potreba po socijalnih in gospodarskih reformah. Reakcijonarni krogi, ki vladajo v Latinski Ameriki se torej veselijo Kennedyjevega uspeha iz čisto sebičnih namenov. Verjetno bo njihovo veselje traja-' lo le kratek čas, kajti naša dežela radi svojega uspeha na Kubi ne bo spremenila svoje politike do Latinske Amerike. Države v Aziji in Afriki se bolj brigajo za vojsko med [Indijo in rdečo Kitajsko, zato nisb posvečale kubanski krizi toliko pozornosti kot ostali svet. Ker pa imajo vse oster čut za razlikovanje med besedami in dejanji, s0 napeto čakale, kaj bo Moskva odgovorila in naredila na Kennedyjev korak. Ko so zvedele, da je Hruščev kapituliral, so tudi one začele spoštovati ameriško moč in seveda potegnile z našo deželo. Le nekaj zakrknjenih “nevtralcev” še stoji ob ostrani in čaka, kaj še bo. Nevtralce je Kennedyjev uspeh zadel toliko bolj, ker so zgubili svojega duhovnega voditelja indijskega Nehruja. Zelo jih boli, da so komunisti začeli vojaške operacije ravno proti Indiji, ki naj vodi vse nevtralne države na svetu. Vedo tudi, da je Peiping hotel velikega kapitala iz svoje diplomatske zmage nad Moskvo in da potrpežljivo čaka na sadove svoje zmage. Res je, da je zmago še hitro izrabila zadnje dni volivne kampanje, toda to so časi, ki so za nami. Odobravamo Kennedyjevo politiko zmernosti in potrpežljivosti, skrbeti pa bo treba, da naša javnost ne bo zahtevala prevelike odškodnine za zmernost in potrpežljivost v zunanji politiki. Hvala Bogu, da dva meseca še ne zaseda Kongres, dana je torej prilika, da s pametjo in ne s čustvi izkoristimo, kar nam je naklonila srečno izbrala taktika v odločilnih dnevih kubanske krize. 1 ;»***»«***»***^****'M»M-******4'l****»****»*».t»*.»»*<.»l BESEDA IZ NARODA | 4.|tt***»***************»**»'l'l»i"M»»>»*rav posebno pa nam je obelo- Chisholm, Minn. — Poletje je zopet za nami in odkrito povedano, nam ni preveč dolgčas za njim, saj je bilo povečini deževno in hladno tukaj v Minnesoti. Jesensko vreme nam pa kar lepo prizanaša, dnevi so sončni in brez snega. Da bi vsaj še nekaj časa tako ostalo. To je seveda želja nas navadnih zemljanov, ljubitelji lova si pa žele bele odeje in to zato, ker bodo lovili srne. Komu bo narava ustregla? Vsem gotovo ne. Preteklega 19. oktobra je bila seja kluba št. 9 Ameriške jugoslovanske zveze. Na tej seji je bilo na željo članstva sklenjeno, da se na prihodnjo sejo, ki bo 23. novembra 1962, teden kasneje kot običajno, povabi Rev. Franka Terkovicha, župnika v Flood Wood, Minn. Preč. g. Terko-vich, ki je tudi član kluba št. 9, je obljubil, da rade volje pride. Bil je namreč letos že drugič v Jugoslaviji in po drugih lepih krajih izven nje, kjer je posnel mnogo lepih slik in nam jih želi na seji pokazati. Ta s ki optična predstava bo brezplačna. Kdor torej želi uživati ob po* gladu na lepote naše rodne domovine in se par uric poveselili med svojimi, naj pride 23. novembra ob osmih zvečer v Slovenski narodni dom. Morda h0 ta ali oni na teh slikah spoznal svojega sorodnika ali soseda. Da se ne bi kdo, po naši stari navadi izgovarjal, da ni član kluba, so vabljeni prav vsi rojaki, brez izjeme. Vsak je dobrodošel, če je član ali ne. želja odbora in članov je, da ho cjvorana polna. To bo najlepže [plačilo za vse tsite, ki imajo delo in skrbi s pripravami za la večer. Nasvidenje torej 23. novembra v Slovenskem narodnem d°' mu. Do takrat pa prav lepo pa' zdr valj eni! Mary Mlakar. Vsem - Bog povrni! -o— Razvoj TV v Veliki Bj'1' taniji V Veliki Britaniji napove' dujejo, da bodo imeli tudi četrti televizijski program* katerega bo pripravljala “T1' dependent Television Autbo' Syracuse, N. Y. — V dolžnost • Spomladi leta 1964 b<>d\ si štejem javno izraziti zahva-l|imeii’ predvidevajo, treU, lo vsem, ki ste Pevskemu zboru program BBC, devet mesem Korotan nudili vso podporo pri|P°zneje pa napovedujejo teic naporih za ohranitev slovenske i v,zijsho oddajo v barvah, narodne in umetne pesmi v A-1 Delajo poskuse za oddal6 meriki od prvih začetkov tega P°d imenom “Pay-As-Y0? zbora pa do mojega odhoda iz View or Slot “TV” (Plačah Clevelanda v avgustu 1962. h ° gledaš, ali avtomatska Na poslovilnem večeru, ki mi TV). V poseben avtom3 ga je pripravil Pevski zbor Ko-j bo treba vreči denar m v rotan v Clevelandu 11. avgusta določenih urah bodo gledal61 lahko videli varietejski P1’0' gram ali film. 1962, sem med drugim izrazil zahvalo ne samo pevkam in pevcem Korotana, ampak tudi širši javnosti s temi besedami: — Izven Alaske živi v ZD- ‘'Nikpkor mi ni možno, da bi sede še okoli 700 “grizzly” medv6 osebno zahvalil vsakomur, ki je dov. PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Prenehal je. Ni smel izreči besede, ki bi razodela, da se mu upira ta umor. Zerlione bi mislil, da je bojazljivec. Tega pa ne sme pokazati! “To je nekako, kar sem hotel reči: če so me že izbrali, da izvršim to obsodbo, zakaj bi me pa ne vprašali, kaj mislim jaz o tem?” Lojze je dvignil glavo in hotel govoriti. Pa ga je Janez premitel: “Dovolite, prosim, dovolite! Vem, kaj mi hočete oporekati: da smo vsi, tudi jaz Janez Bocaro, kronan od doza z lovorjevim vencem, le navadni državljani, da moramo poslušati ukaze tistih, ki vladajo... Da ... da! Saj ste mi že rekli to in vam rad priznam ... Pa vendar se večkrat sprašujem: tudi v tej pokorščini mora biti neka meja? ...” “Kaj mislite s tem reči?” je vprašal Zerlione začudeno. “Hočem reči.. . mislim . . . To je le domneva seveda . .. Jaz vidim, da je neopravičena ta smrt Petra Gualterija ...” Prvi udarec je bil dan. Janez je mežikal na svojega tovariša. N i mogel videti v njegov obraz: iz temnih obrisov pa je spoznal, da se je nekaj spremenilo v njem. Videl je, da je dvignil roko k čelu in iskal .. . iskal in čakal ... Pa ni odgovoril. Spet je nastal dolg molk. Zdelo se je, daje ladja obsta' la. Tudi valčki pod krmilom se niso več odbijali. Zvezde so se zresnile v tihi in mirni Vodi, kakor bi plavale na dnu nepredirnih globin ... Krmar otcvl ob Irompacm nem, no- premičen .. . Zerlione je naposled obrnil Slavo do tovariša: “Plemeniti Bocaro! Pomislil sem na vaše mnenje o smrti izdajalca Gualterija. če hočete reči, da je za vas ta bazen prehuda, potem moram biti previden, da bi vam kaj več rekel o nji, kajti jaz nisem izobražen človek. Zato 'vam rečem: kaj moreva midva za to?” Govoril je prijazno, pa vendar tako, da je bilo v glasu ttekaj žalostnega, nekaj otožnega ... “Upam, da uspem,” je mis-Janez. Pa je rekel: “Morda sem vam le pre-ntalo raztolmačil, dragi Zer-b°ne! Nisem trdil, da je bazen kot taka prestroga. Nikdar bi se ne 1 drznil napadati obsodbe, ki so jo izrekli naši gospodje v svetu desetih ■ • • Rečem le, da se midva — in jaz—smeva samo vpra-^ati, če je ta kazen med tisti-nn, ki si jih smejo ljudje naložiti med seboj?” “Kako?” “Kako? Zato pač!... Večkrat sem že premišljal o tem Po kakšni pravici smejo ljudje za vsak postopek vzeti življenje svojemu bližnjemu? Da, prijatelj! To je, kar nre teži ... življenje je dal hač Bog . .. Ali nima pravice išč njega samo Bog? ... In če eva, da bi umorila našega nznjika, ali ne nosiva velike °dgovornosti pred Bogom v Sv°ji vesti? ...” , *0 je bil najmočnejši do-jnz. (3e £a ne zaieže, kaj naj anez še poskusi? . tovariš je molčal. Ta molk Jg ’’i! nevaren. Zato je položil lobo na Lojzetovo ramo in sPet začei: . čim bolj mislim na to, pri-^dolj, tem bolj me strah pred H’£°m vznemirja .. . Bog vidi ^•sa naiša dejanja in nekega ne bo zahteval račun... Ali 11 govori, kakor je pisano v svetem pismu: Ne sodite, da ne boste sojeni? ... V tem trenutku se je Zer-ione razodel in rekel osorno: “Dovolj, prijatelj, dovolj! Stopili ste na napačno pot in čutim dolžnost, da vas opomnim. Oprostite moji odkritosrčnosti ! Če res mislite tako. kakor govorite, morate takoj spoznati, da ste v zmoti. Ne sodiva midva; za to ne bova nosila teže dejanja, ki ni najino. Veliki svet je, ki je sodil. On je dal ukaz! ...” “Toda, Zerlione, ta ukaz...” “Kaj nama mar? Vi veste jolje od mene: o ukazu se ne razpravlja, ampak se izvrši!” Toda, oprostite ... prosim Jaz sem le hotel domnevati le tako, če bi. ..” ‘Oprostite torej, plemeniti Bocaro, oprostite ... ukaz .. Ukaz! Vedno ta beseda. Vsako upanje je bilo zgubljeno. Janez je sklonil glavo med roke in ni rekel ničesar več. II V pristanišču človekove telesne moči imajo svoje meje. Orjak vzdrži v svoji roki veliko težo. če mu to težo podvojijo, potrojijo in še bolj povečajo, pride trenutek, ko se roka upogne. Isto se zgodi .z duševnimi. Duh in srce sta zmožna prenesti določeno množino sil. Ta množina lahko naraste po okoliščinah v velik zaklad. Pride pa ura, ko se odpornost zruši in zre človek uničen na ruševine svojega truda, rekoč: poskusil sem, toda bilo je nemogoče ! Tako je bilo z Janezom Bocarom, ko je čul Zerlione jeve besede. Z vso vnemo mladega srca, ki človeka večkrat izda, se je vrgel v izvrši tev načrta, ki je bil skoraj nemogoč. Napel je vse sile, da bi se naskok posrečil. Pa so moči upadle in cilj ni bil dosegi Premagan je bil... Prepozno je spoznal brezumnost tega poskusa... “Ah, čemu nisem ostal lepo v Benetkah in čakal kakor vsi drugi! Druga dva ogleduha bi šla za Gualterijem in ga umorila. Po njih povratku bi bila Tulija prosta! ...” In si je rekel nenadoma in mirno: “Onadva bi ga gotovo ubila!” Gualterijeva smrt, ki se mu je prej zdela grozna in je zaradi nje postavil na tehtnico svojo srečo in svoje življenje, je stopila zdaj v ozadje. Pred njegove oči je stopila važnejša slika: rešitev Tulije... Temna ječa, ležišče na slami, vrč z vodo in v kotu — Tulija, neopletena, objokana, ki steguje proseče roke proti njemu ... Tulija . .. Tulija v ječi! “Vse sem storil,” je zaklical, “kar sem mogel. Pa sem pogrešil! Naj bo! Ker že mora biti takoj: naj umre izdajalec! Naj samo dobim njo, ki jo ljubim!” Boj je tako prenehal. Potovanje se je nadaljevalo. Drugega dne je “Morska zvezda” napravila velik krog, da bi prehitela “Bartavello”, ki je s svojimi rdečimi jadri plula na obzorju. Tako je po dveh dneh okoli poldne prva pristala v Barceloni. Ogleduha sta stopila na tla in prosila poveljnika, naj bo pripravljen na prvi migljaj za povratek. Ogledala sta se po pristanišču in stopila v gostilno, ki je bila polna mornarjev iz raznih dežela. “Po mojih mislih ukreneva takole,” j e rekel Zerlione nekam mirno. “Ker je pogla- NOVEMBER 411S im im 181119; 617J1L9 131411511617 20 21i22;i23i 12512611271128; 12211231 1291130 3 C. KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 16.-17.—Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, priredi svoj farni bazar. 18.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne. 18.—Predvajanje slik iz Slovenije v Društ. domu na Recher Avenue. 18.—Dramatsko društvo “Lilija” priredi igro “Moč uniforme” v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. ,. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri ST. Vidu Slovenski božič. Zečetek ob 3:30 popoldne. 31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek. 31.—Klub društev SDD na Recher Ave. in Gospodinjski odsek priredita silvestrovanje v prostorih SDD. FEBRUAR 2.—Društvo Slovenskih protikomunističnih Bbrcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predpustno veselico. Poirpežljivosl in velika odpornost sta poglavitni lastnosti lovcev ob polarnem krogu lidu ima zabavo v SND na Recher Ave. , JUNIJ 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. MAREC 17. Društvo upokojencev v Euc- njgjjjh jelenjih kož, ki nado- “Roji komarjev so nas spremljali,” pripovedujejo trije mladi francoski razisko-vavci, ki so preživeli nekaj tednov med kanadskimi Eskimi, “ko smo se iz Frobishera, naselja iz lesenih barak v zalivu istega imena na Baf-finovi zemlji daleč na kanadskem severu, od koder je le še 200 km do polarnega kroga, odpravili proti Igloolicku, otoškemu naselju, ki o njem že ime pove, da tam živijo Eskimi pozimi v iglujih, bivališčih iz snega in ledenih klad.” “Eji, kabluna, tujci,” so otroci napovedovali prihod neznancev. Možje so prilezli iz šptorov, ženske pa so se zadovoljile s tem, da so navi-dežno neprizadeto, vendar radovedno gledale izza odgr- čevati članskih prispevkov v skupno blagajno. Moskva bi rada odložila dovati kita, so povedali, zato!novo zasedanje ženevske Proti povprečno 1500 rojem kobilic porabijo v Sudanu 0,000 ton kemičnih sredstev na leto Sudansko državno ozemlje, ki je približno desetkrat večje od jugoslovanskega, velja za eh^ga poglavitnih ciljev rojev kobilic. Požrešne potujoče kobilice, ki jih Arabci ponekod označujejo kot “Alahovo kazen,” so v tej deželi znane že od davnih dni in napravijo malone vsako leto velikansko gospodarsko škodo. Skoraj redno napadajo deželo in puščajo za seboj pravo razdejanje. Naravoslovec dr. Schwitulla, ki je detel štiri leta v Sudanu, je sestavil poročilo, ki v njem pravi, da prileti na sudansko ozemlje vsako leto povprečno po 1500 rojev kobilic. , K V srednjevelikem roju, ki je napadom. po navadi dolg kakih trideset in širok do deset kilometrov, mrgoli približno milijarda živali, kakor so ugotovili pri štetju na nekaj kvadratnih metrih. Povprečni dnevni obrok takega roja znaša okoli 3000 ton rastlinske hrane. Če upoštevamo, da so naj večji roji dolgi tudi sto in ^roki do petnajst kilometrov, dobimo pn^no predstavo, kolikšno kmetijsko področje lahko tak roj uniči med enim samim vitna reč ta, da naju ne sme nihče spoznati, se preoblečeva v pristaniška delavca. Ta, ki nama nosi na mizo, bo že poskrbel z a kakšno staro obleko. Pomešava s e nato med množico in bova sledila ubežnikoma. ..” (Dalje prihodniičl šele pred nekaj leti so ljudje začeli unčevati roje kobilic z insekticidi, kemičnimi sredstvi, kot je na primer splošpp znani prašek DDT: za mrčes. Postopno jo Sudan.. razpredel učinkovito mrežo za zatiranje kobilic. Zdaj porabijo v tej deželi povprečno po 6000 ton insekticidov na leto, v izjemnih primerih, kakor leta 1958, pa celo dvakrat toliko. mehčajo vrata. Sprejem sicer ni bil sovražen, vendar so Eskimi malce porogljivo sprejeli bledopolte tujce, čez čas je bil pri roki čaj, ki se je iz angleške nacionalne pijače sprevrgel v pravcato mamilo za Eskime. Sredi šotora je brlela leščerba — tleči pramen dlake v mroževi masti, naliti v kamnito posodo — ob stenah so visele obleke iz tjulenje kože, ležišč# v kotu so pokrivali topli kožuhi karibuja, severnega jelena. Kako živijo in kaj delajo ljudje v Igloolicku, Pinger-k r a 1 i k u, Kriketardiuku in drugih šotorskih naselbinah Eskimov na območju polarnega kroga? ženske lovijo ribe, možje pa tjulnje in mrože. Uporabljajo jadrnice, ponekod naleti potnik na motorni čoln in harpuno. Pa kajak? Z risbami so skušali razisko-vavci pokazati, kaj imajo v mislih, toda Eskimi so ob pogledu nanje nejeverno zmajevali z glevanu češ tako smešne barke pa še ne. Z jadrnico ne moreš zasle- čakaš, da se prikaže iz vode, potem pa pomeriš in pritisneš na petelina stare karabinke. Dobro je treba zadeti, pa naj bo kit ali tjulenj, zakaj če žival takoj ubiješ, ti izgine. Moraš jo raniti, da se ji lahko približaš, potem pa kavlji in vrvi opravijo svoje. Posebnost je lov na tjulnje in mrože. Prežiš po cele ure pri luknji v ledu, kamor pride žival po zrak, privabiti jo skušaš s svojevrstnim žvižgom v dveh tonih. To traja po cele ure — sicer pa je potrpežljivost ena poglavitnih značilnosti Eskimov, daljnih prebivavcev severa. Za tujca je to življenje utrudljivo enolično, vse preveč težaven je boj Eskimov za življenjski obstoj. Malone devet mesecev traja arktična noč, v kateri vleče veter tudi z dve sto kilometri, potem pa pride trimesečno poletje, seveda takšno, da lahko živo srebro na vsem lepem zdrkne do številke deset pod ničlo. Nič čudnega, če se zemlja odtaja le nekaj pedi globoko. Toda Eskimi so se obdržali po zaslugi izredne odpornosti, ki sega včasih prav do meje človeških moči. Primer: če se psi kar na lepem spuntajo in jo mahnejo izpred sani v 200 ali tudi 300 km oddaljeno stalno bivališče, se njihov gospodar vrača peš. Marsikateri se vrne zgolj po občutku, zakaj snežna slepota tudi njemu ne prizanaša. Svojevrsten je eskimski humor. Eskimo se smeje v po- je ubil propeler) ko je za kme-jtijske potrebe preurejeno leta-Ker velikanski roji kobilic lo razprševalo zatiralno sred-privabljajo štorklje, je bilo v mi-'stvo. Naravoslovec je pregledal nulih letoh nekajkrat slišati mnenje, da zatiralne akcije s kemičnimi sredstvi morda škodujejo tem pticam, ki jih je iz leta v leto manj. Dr. Schwitulla je proučeval tudi to možnost in zapisal, da niso v štirih letih mrtvi ptici, ki sta se do grla na-zcbali kobilic in sta bili bržkone zaradi tega okorni v zraku. Vzrokov za izumiranje evropskih štorkelj torej ne moremo niti posredno iskati v zatiranju kobilic s sodobnimi kemičnimi njegovega bivanja v Sudanu1 sredstvi, temveč jih bo treba našli niti ene mrtve bele štork- najti drugod, pravi naravoslo-Ije — z izjemo tistih dveh, ki ju vec. konference ŽENEVA, Šv. — Znana konferenca ZN za končanje preskušanja atomskega streliva bi morala obnoviti svoje seje začetkom tega meseca. Pozneje so začetek preložili na drugo polovico novembra. Sedaj kroži med diplomati novica, da bi Moskva rada odložila začetek novega zasedanja na prihodnje leto. Komunisti so namreč dognali, da jim gre bolj v račun, ako se konec preskušanja atomske sile obravnava v okviru ZN v New Yorku. Tisti njujorški odbor, ki obravnava to zadevo, je namreč veliko večji in komunisti najdejo tam med nevtralci laže nove prijatelje, ki branijo komunistično stališče. V Združenih narodih so sicer sklenili, naj bo prva seja še sredi novembra toda lahko se pripeti, da bo ta rok podaljšan radi komunističnih intrig. Brzovlaki z radarjem Brzovlake, ki so na določenih progah na Japonskem imeli v preteklosti največ nesreč, bodo v prihodnje opremili z radarji. Tako bodo lahko že na razdaljo treh kilometrov odkrili, če je na progi kakšna ovira ali kaj podobnega. Prve radarje bodo namestili leta 1964, v letu olimpia-de na Japonskem. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje s kopai-ložaju, ko bi tujec obupaval, j nico oddajo zgoraj, zadaj na “Videli smo štiriletnega otro- 6602 Bliss Ave. Tri sobe uporab- ka, ki je po pobočju zdrsnil v ledeno vodo. Malček je tulil, odrasli so ga med krohotom potegnili na breg, kjer se je potem smejal tudi on, čeprav je voda curljala od premrlih ročic v širokem rokavu iz jelenje kože.” Posebne zakone so razmere v ledenem svetu napisale za življenje eskimskih lovcev, ki ne poznajo privatne lastnine in tudi tatvine ne. človeka sme raniti eskimski lovec le v zakoniti obrambi. V primeru zakonske nezvestobe pokliče prizadeti mož zapeljivca na besedni dvoboj, v katerem dobi zadoščenje, če z zgovornostjo premaga nasprotnika. Ijive za spalnice. Vhod zadaj. Kličite HE 1-6631. (221) Trisobno stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico v izvrstnem stanju, pralnik in sušilnik, oddajo na 5506 St. Clair Ave. Kličite IV 1-5380 za ogled. (221) Sobe oddamo 4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) NEHRU PRI PREDENJU — Tekom praznovanja 93. rojstnega dne pok. Mahatme. Gandija je Javaharlal Nehru zopet sedel zg preprosto napravo in predel sukanec. Pokojni Gandi je pozival svoje rojakej naj sami predejo in tko svojo obleko, da bi tako prizadeli angleško tekstilno industrijo, ki je imela v Indiji svoj največji tn najvažnejši trg. Ti so mu sledili in preprosti kolovrat, kot gr, kn?,i slika, je kot simbol Indije prišel na njeno narodno zastavo. AFL-CiO grozi resna kriza WASHINGTON, D.C. — AFL-CiO je bila ustanovljena 1. 1955, takrat sta se namreč združili obe preje samostojni unijski zvezi v eno. Integracija še do danes ni dovršena, kajti vsaka varuje skrbno svoje “male” privilegije. Ravno raai takega ‘malega privilegija je sedaj nastala v glavnem odboru AFL - CIO resna kriza, ki bo menda izbruhnila še ta teden, ko bo AFL - CIO imela plenarno sejo svojega glavnega odbora. Glavni-odbor AFL-CIO obstoja iz zastopnikov obeh prejšnjih zvez, ki jih vsaka izbere popol noma samostojno, ne da bi se ozirala na mnenje in želje svoje partnerice. Sedaj je AFL zače a osporavati CIO to pravico že v dveh slučajih. Stvar bi se bila najbrž dala izgladiti s kompromisom, ako bi se oba glavna unijska voditelja Meany za AFL in Reuther za CIO lepše gledala. Ker sta osebno sprta, ne more nihče med njima z uspehom posredovati. Reuther grozi, da bo njegova avtomobilska unija šla iz unij-ske zveze in potegnila za seboj celo vrsto unij, ki so bile preje včlanjene v CIO. Da misli resno, je pokazal s tem, da že cele' mesece noče njegova unija pla- če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem in naprodaj Oddamo 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1211 E. 58 St. in prodamo dobro plinsko peč za gretje 4 sob. Pokličite HE 1-5724. — (9,12 nov) Prijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 Sobe oddamo 5 sob oddamo v najem. Vprašajte na 1087 Addison Rd. —(218) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Stanovanje oddamo Oddamo lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico na 663 E. 103 St. za $45.00 mesečno. Stranski vhod. Kličite 371-4547. (218) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, neopremljene, blizu E. 185 in Kewar.ee, na novo deko-rirane. Samo odraslim. 481-8255. (5, 6, 7, 12, 13 nov.) II AMERIšKi DOMOVINA, Dobro se ji je zdelo in podala mu je roko, teta Prayou je pa zdaj poljubila še njo in se polastila malega kovčega, ki ga je Paskala držala v levici. “Ha, falot!’’ je rekla mati. “Vse zna! In ima šele dvajset let! — Ne verjamete? — No, pa zdaj odidimo ... Stanujemo kar blizu ... Kako vam je kaj všeč na jugu?” “Mrzlo je”, se je odrezal tkalec. “Ker piha mistral in pometa dolino Rodana”, je pojasnil fant, ki se je pridružil Paskali in hodil z njo spredaj. Zadaj pa sta stopala tkalec v suknji z gumbi iz roga in debela ženska s prav drobno kito in velikimi plešami med mastnimi lasmi. Bila je rejena, samozavestna in se nosila kakor kak mojster plavanja. V roki je držala kov-čeg, ki pa ji ga je zdaj pa zdaj CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ~ s w.^of”orland park By Owner. — Lge. heated Bldgs. Auto. 7200 Cap. Chicken house, Comp. Plbg., Etc. Acres, Partly wooded. Ideal for Elderly Couple. Mid. 40’s. GI 8-0300 or GI 8-0350. (2,19) ELMHURST — 3-4 Bedrm., liv. rm., din. rm., crptg. Mod. kit., disposal, Pnld. bsmt., rec. rm. Garage. Good Location.. $17,900. TE 4-7909. (218) BY OWNER — Mod., 2 bdrm., b'rk., bungalow. Radiant Ht., 2 Car brk. garage. Full, semi-fin., bamt. Near Church, School, Shppng«, Transp. Sacrif. For Immed. Sale. By Appt. 6416 S. Troy St. 246-299&. (218) hotel odvzeti oče Mouvand. Julij Prayou je hodil s praznimi rokami ter Paskali razkazoval domače mesto: lepe platane v drevoredu Feuchere, zdaj gole, trg s Pradierovim vodnjakom ir. slavne Arenes, ker tod mimo so stopali, preden so zavili na mont-pelliersko cesto. Veter pa je pihal in ženskama rob krila ovijal okoli nog. “Kako to piha!” je rekla Paskala. “Dejala bi, da me na vsak način hoče poriniti na vašo montpelliersko cesto.” “Jutri si boste ogledali lepše ceste,” je odgovoril Julij Prayou. “Ta tu je že stara... To tu pa je bolnišnica.” Pokazal je na veličastna vrata železno mrežo, skoznjo pa so se videla manjša zamrežena vrata in stara poslopja v štirikotu. “Moj rajni mož je tu umrl”, je pobožno vzdihnila vdova Prayou v zadnjem paru. “Vam je zapustil kaj premoženja, sestrična?” je vprašal tkalec, ki se ni rad vdajal čustvom. “Ah, nekaj malega. Nekaj bajt in en oljčni nasad, ali odrasli otroci ne porabijo malo, gospod Mouvand .,.” “Nima sin nobenega posla?” Debela ženska je napravila pomenljivo kretnjo, ki naj bi povedala, da ima sin več po- SCHILLER PARK — liY Owner DE LUXE. 3-Bedrm. bi-level; built-in oven and range; w-w carpeting thru-out; finished bsmt. with bar; chrome strms. and scrns,; 2% baths; sidedrive, IVz car garage; near all conveniences; 678-0368» (218; BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — Good Business and location. Plus Bldg., with Modern 4-Room Apart. — EV 4-0543. (218) SUPER MARKET — Estab., business. $5,000 plus. N. W. Ph.: AL 2-9722. (218i BEAUTY SALON, ELMWOOD PL„ Est. 30 yrs., air cond., low rent, large vol. business. $5,000. GLad-stone 6-9851. (220) MEAT MARKET — Equipment with one stop shopping facilities. Must be seen to appreciate. Going bus Phone 254-2537 After 7 p.m. Sam. (219) TAVERN — HALL AND LIVING QUARTERS FOR SALE. Priced for immediate sale on account of illness. — 2700 S. Christiana, could be shown Sunday PM (219) TAILOR & CLEANING SHOP WITH BUILDING. Est. 40 yrs. Raverswood area. Close to everything. Priced for immediate sale by owner only $20,500 JU 8-8008 or KE 9-2379. (219) HOT DOG STORE — NORTHSIDE LOCATION. New equipment. Low overhead. Clean. $2,500. By owner. Call 274-1464. , , CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP slov, a je zaslužek nezanesljiv. Združila je pet prstov levice in jih gibala kakor valčke, ki bežijo, ter roko stegnila proti obzorju. “O vas pa govorijo, da ste bogati, stari očka!” je zdaj ona napadla. Svojo trditev, ki je bila zgolj spretno vprašanje, je spremljala s čuda ostrim in zavistnim pogledom, ki ga pa tkalec ni opazil. Težko je stopal in pri tem zibal visoka pleča. “Ljudje pač lažejo”, je odgovoril, “ob lepem delu nihče ne obogati.” 1 i1 Paskali so uslužnosti, živahnost in drzno nastopanje Julija Prayou ugajali bolj ko robata in neokretna dvorljivost tkalskih sinov na Croix-Rousse, zato se mu je menda hotela zahvaliti in mu je zaupno rekla: “Bolnišnica? Jaz sem tudi ,že imela namen, da bi postala usmiljenka.” “Čudna želja!” “Zakaj?” se je preprosto začudila Paskala. “Posvetiti svoje življenje bolnikom, je vend^j. nekaj lepega! Samo več telesnih moči in več poguma treba, nego ga imam jaz. 'Krvi me je groza, neznansko groza ...” “Kaj poveste?” ( “Ne smem videti rane: ali pa samo misliti nanje, ne da bi mi postalo slabo. Vi ne?” Glasno se je zasmejal “Zato sem si rajši izbrala tak red, ki sč bayi s Šolo.” “Torej ste pobožnjaški?” Julij Prayou se je za nekaj korakov obračal proti nji ter si jo napeto ogledoval, a Paskala je mislila, da se ipu .zdi samo Ce bi mo^'bKilft'Siogovom pogledu, Vee doslej tako božajo- -CHIGAGGjlLLs -WULu'UO'11! postal trd ko kimen, če mu ostr-žeš mah. Julij Prayou se nekaj časa ni več bani s Paskalo, ampak stopal cen nekoliko spredaj. Zdaj so lodili mimo prostranega živin&ega sejmišča in Julij Prayou p tu pa tam ob sejmišču ali pi na oknih bližnjih hiš spoznal kakega mladega mesarja ali pa gonjača iz Cevennov ali iz Provence ter ga s težko in mesnato roko pozdravil. Rekel je še marsikaj drugega, česar Paskala ni razumela. Zabavala se je, ko je gledala utripe obrvi tega fmta, ki so ga poznali vsi, kakoi hitro so se bližali zapadnemu predmestju. Pot jim je presekah velikanska cesta. Veter je pihal kakor ob viharju; dvigali j« prah kakor bele skobljance in ga metal na pritlične koprivnice, vsajene sporedno z drevo;^^ Nebo je bilo čisto ko Jn ka- zalo, da ^ držalo. Bil je pač jug, zemlja suha in izklesana pod sirl.jim nebom. Daleč na desni, Ob koncu Ceste republike in nad smrečnatim predgorjem z vrtom Fontaine, je kipel kvišku stolp Magne kakor kak rožnat in zlat ladijski kljun v mistralu. Kmalu so prekoračili velfiko cesto, šli nekaj časa po neki drugi ulici in prišli do hudournika Cadereau, ki ob vznožju gričev južno mesto loči od ostale pokrajine; ta pa se vedno bolj dviga v zelenih gričih proti planjavi jCevennes. f Na tem kraju je prebivala družina Prayou. “Še sto korakov”, je rekel Ju-lij,.“jn pi^bomokozarec cartha-gene,, ^laknpnipi prah. Še nil^fdnste tcafthagiene, gospodična f ( ---- f pyrr)- GEN’L., HOUSEKEEPING & Plain Cooking In Pleasant MHfose Park Home. Small Sal., Ideal for Pensioned Woman. Own Rm., — Speak English. Refs. 344-2366. (2W HOUSEKEEPER — & Child Care — For Pleasant Elgin Home. 3 Children, 10, 7, and 2. Own Rm., Bath, T.V. Rec., Local Refs., Req., SH 2-0691 for Appt. (218; IIftp LIGHT HOUSEWORK — And Some Cooking. No exp. necessary. Small Home — Own Rm., 2 Children. — With American Family Who Understands German. TA 3-2683. (218) HOUSEKEEPER FOR SMALL FAMILY No children. Not over 55. Permanent position. Good pay. Cooking req. Own rm. Stay. References VA-7-4038. (218) Light Housekeeping & Child Care. Ideal for Woman who wants pleasant Home. Own Room, Small Sal. Children 6, 5, 3 & 1. Rec., Loc, Refs., Reg. 629-4892. (218) HOUSEWORK — Excel, cook, pers., Laundry. Go South Winters. Unmarried. Steady. Adults. Stay. — PE 6-9578. I WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Bet. 25 and 40 yrs. old. 3 adults. Northside family. Own room, bath and TV. Top wages. References. Call LA 5-7171. (222) WOMAN WITH REC., ref., to care for children for working mother. 5 Days-wk. $25 wk. plus rm., board with periodic raises. — No heavy work. — S. Evanston.. UN 4-8426. (221) HOUSEHOLD HELP-COOK boUjftKjJp A.vfc- posslo- fy, , ,. WANTED , gjMJtj , Mu«t .be; capable, of,operating a .3 , 9Mty°¥o: ■ i i*. y ‘i/o ;•. , ! » ’ !"1 CHICAGO FAUCET COMPANY 2100 S'.,NUCLEAR DR. Des Plaines, 111. (1 blkv East & 1 blk, South of Mf. : prospect Rd. &t Howard St.) , ,, ,, (218) visoko. Potniki so prehodili kaki dve tretjini slepe ulice, ki jo je na koncu zapirala živa meja. Prišli so mimo druge prečne ulice, tam pa je Julij odrinil neka vrata in rekel; “Kar naprej, gospodična! Prosim, gospod Mouvand! Res ni palača, a v desetih letih bom namesto tega brloga imel vilo vrh griča.” “Fant je podjeten videti”, je rekel tkalec, ko je pred vdovo Prayou stopal v hišo. “Štirikrat bolj ko njegov oče. Še malo preveč,” je dostavila, ko je za lyonskim bratrancem prestopila prag. “Kar on hoče, moram tudi jaz hoteti.” “A, to pa spet ni dobro.” Zadržala ga je pri vratih. <;'Kadar se nad menoj jezi, se trese vsa okolica. In razsaja res ne malo!” Pri poslednjih besedah se je Občudujoče namrdnila, tkalec pa je stopil v sobo na levi strani hodnika; tudi na desni strani jp bila ena soba, obe pa je imela zasedeni vdova Prayou, saj je bil del hiše na cesto dosti majhen. Sredi sobe je stala miza, pokrita s pološčenim, črno obrob; Ijenim platnom, na nji pa so stale štiri bordoške čaše cartha-gene. Provansalska lava iz svetlega lesa, okovana z velikim že-lezjem in polna namiznega posodja, je kakor polbščeno platno na mizi kazala, da imajo to sobo ob slovesnih prilikah za obednico. Desno od okna pa je stala široka postelja. “Julij stanuje onstran vrta”, je rekla mati in skozi to okno pokazala ha enonadstropno hišico. “Sam zase stanuje kakor kak princ”, je dostavila. “Pri njem bosta nocoj prenočila.” Pot ga je utrudila, mraz in dobra volja, da je videl toliko novih reči, mu je vzbujala tek in Adolf Mouvand se ni kar nič branil nomske ljudske pijače, niti ne večerje, ki jo je skuhala vdova Prayou. Po večerji so Paskalo in njenega očeta peljali v malo stavbo onstran dvorišča, kjer je po navadi stanoval Julij Prayou. Oče je spal v pritlični sobi poleg vhodne veže, dekle pa v podstrešni, kamor je stara sorodnica dala postaviti posteljo. Julij Prayou je najbrž prenočil v kakem kotu materine hišice, ker nista ga več videla do desetih naslednjega dne. Ko se je Paskala zjutraj prebudila, je bila presenečena. Ljubila je deželo, ne da bi jo dobro poznala, ljubila, ker je bilh drugačna ko mesto in je nikoli ni mogla obiskati, kakor jo ljubi premnog delavec, ki misli, da s seboj odnaša polje in njegovo milino, ako se ob nedeljah vrača z izleta in med mladimi zobmi stiska razcveteno vejico gloga ali lipovke. IDalje prihodnjič.) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite te do nas JGS. GLOBOKAR 986 E. 74tb St. HE 1-6607 17. ■ pa ne.” REAL ESTATE FOR SALE OPEN HOUSE, 1-5 Sunday 7421 Oglesby Ave.;- —• by #wner. 4 Bdrm. Brk- 2 Baths, 2 ppy/der. Brkfst. Nook. New Cfptg, Drapes, Cedar Cab., Auto. Sprinkfrs. 2 car gar. Oil ht- Nr. church, school^, shopping, transp. Mid. 30’s. RA fi-6144, WEEKDAYS. (21&) LA GRANGE PARK — By Owner. 8 Rm., Brick & Frame Cape Cod. 4 Bdrms., 1% Baths. 2 Car Gar., $23,500 for Immed. Sale. 618 Beach St. FL 4-0584. (220) PARK FOREST BY OWNER Cape Cod. 4 Bedrooms. Screened porch. S & S. Washer and Dryer. Drapes incl. Gas ht. $12,700 for quick sale. Immed. occup. PI 8-3467. (220) LINCOLNWOOD — By Owner. 6 Rm., Cape Cod. Mod. 45’xl20’ Lot. New gas ht. Storm-Windows. Nr. schl., church, shpng. Transp., 2 car gar. Low taxes, $21,400 for Quick Sale. Leaving Town. Immed., Occup. 3867. Pratt Blvd. — OR 3-3272. (220) HIGHLAND PARK — 6 ROOMS, 2 BEDROOMS. AIR-Cond. Luxurious Brk. Ranch. Lge. wooded cor. 2 Baths. 2 car att. elec. gar. Family' rm., fireplc., cab. kit. Cost $50,000. Sacrif. $41,950. By owner. ID 3-0415. (220) BUSINESS SERVICE 1st COOK with Rec. — Local Refs. Live-In Own Room and Bath — Pleasant Evanston Sorority House. Must be Exp. Call GR 5-0426. i ' (221) VENETIAN BUNDS — Cleaned & Repaired. We take them down and put them up. Very reasonable. N° messing; No trouble. Just Call Us at 766-0447. (218) i)i žganje,' ki ga zmešajo 33Du>štom izpod preše. Zlata toplj^a^bosft že-; - AsviQkjJIM , »a , deželi!”- je vzkj|knija Paskal^ “In ,hiše ka-liOf drevored! Stanujete vi tu-tviioq bieu«/. (3 sKuifk * jci §3 mo' 2o sg fWjnep^e .Htyontauri ” s§ pd-Tj^gr^dado r Oba para, Julij in Paskala, Mouvand in ydova Prayou sp nekaj čaša hodili ob hudourniku, prišli mimo pralnice ob poti. takoj, nato so zavili na levo in po mostu prek Cadereauja do-špeli y predmestje z eno samo ulico; pripravljalo se je, da postane nov mesim'okraj. Tri uti- 'f J ■ ' O II i- Draga nevesta! čjce gu .sek&lf.v^vpični srpe-ri; . yzpen|al9.'$^ je Sfpdi med b^rajenjtpi oUdjiki sto metrov —«-----TT ----r~ V blhg spomin ........-SMRTI HHf, John Govze; ki je preminul 12. novembra 1912. Zakaj si predragi ščl od nas, samevamo brez Tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Oko nam Tvoje več n.e sije, srce ljubeče več ne bije, za Te sč gorka solza lije, a zaman, Tebe krije grob hladan. Žalujoči -ostali: soproga CAROLINE SUN in HČERE Cleveland, O , 12. novembra 1962. "Sirs et u iju « v ■ * . fojb a» pip Poročni dan naj bi bil najsvetejši, ( najveselejši in najlepši dan i :) i i , Tvojega življenja. {.jOX.OCDSV /I r J Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnik^, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo " ogromno časa in skrbi, «Š Pridi k nam in izberi poročna p naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih IH katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, II papirja in črk. 1 •£= S3 Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. H Na svidenje! B AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio i i n 1 1 i i i I I s 1 i s 1 I I S (it: PREPROSTO KOT V DAVNIH }DNEH — Slika kaže kmete v Ladaku v [Indiji |pri mlačvi in rešetanju ječmena. Ladak je idel Kašmirja 'visoko v Himalaji, kjer so ‘pretekli 'mesec Kitajci /vdrli precej daleč na indijska tla.