List 7.
Gospodarske novice.
*  H o k o — novo pleme kokošje. — Hokoni, ki smo jih vidili lani v Berolinu na zoologičnem vrtu, so pavom , še bolj pa puranom podobni; perje njih je črno in se lepo sveti; kljun je zgorej zlatorumen. Te kokoši so kaj mirne živalice; zobljejo, kar se jim da, rade: ječmen, pšenico, tursico, kruh, poparjene otrobe, kuhani krompir, in kakor naše kokoši tudi kuhano in surovo meso. Jajic ona ne nese navadno čez 15, ki so sprvega nekako hrapave, pozneje pa gladke, lepo bele in debele kakor naših pur. Meso hokoških kokoš je mehko in okusno, in še bolje kakor naših puric in puranov. Domovina hokonov je severna Amerika; tudi v hudem mrazu jim ne ozebejo noge. Drugo manjše pleme teh kokoš se pa v južni Ameriki nahaja, je bolj mehkega značaja, se zime in mraza posebno pa snega jako boji.                                              „Neueste Erfind."
*  Krava brez vimena. V laškem živinozdrav-niškem časniku ,,11 medico veterin" popisuje živino-zdravnik Bosetti iz Barbanije, da mu je neki gospodar na ogled pripeljal kravo , dve leti in pol staro , ker ni vedil, ali je breja ali ne. Pri preiskavi najde zdravnik, da je breja, da pa nima celo nič vimena, namesti njega le 4 sesce, kakor se nahajajo tudi pri juncih; imela pa je velike mlečne žile. Cez 3 mesce je storila tele, pa — mleka le ni bilo, se ve da, ker ni imela vimena, tedaj tudi mlečnih žlezic ne, ktere iz krvi v vimenu delajo mleko. — Ce bi kdo tako kravo kupil, pa bi še le po kupčii zapazil, da nima vimena — ali bi se razdrla potem kupčija? Mislimo, da.
*   Konjsko meso na Dunaj i. V dunajskem časniku „Thierfreund" se bere, da leta 1863 je bilo na Dunaj i v predmestjih 5, zunaj mesta pa 8 konjskih mesnic; vsi konjski mesarji skupaj so zaklali 1954 konj. Ako po primeri en konj 4 cente mesa ima, so tedaj Dunajčanje povžili to leto 781.600 funtov mesa.
* Zdravilo (tek) zoper govejo kugo — naznanja gosp. J. Tušak v cenjenem zagrebškem ,,Gosp. Listu.u On pravi, da pred 25 leti je bila kuga iz Ba-nata v Sladojevac donesena, kjer je počepalo za njo mnogo blaga. Gosp. Tušak si je izmislil zmes, ki je neki mnogim pomagala, tako-le: Stolči s d j za pol kokošjega jajca, eno glavico češnjaka (belega luka) in perišče brinja, vsako posebej, in primešaj pol maslica ali več kisa (jesiha), pa vlij bolnemu živinčetu to zmes ne-kolikrat. — Vse te stvari so tudi priljubljene našim ljudem, ki niso zdravniki, skor pri vsaki bolezni; in
so 'bile skušane — brez vspeha — tudi pri goveji kugi že tolikrat, da moremo hvaliti dobro voljo g. Tušakovo,  ne pa,   da bi ona zmes bila zdravilo kugi.
50