Oopisi in novice. Iz Crnomlja 4. nov. 1875. Učiteljsko društvo Črnomeljsko je imelo 28. sept. sejo v Dragatušu. G. Stanonik, predsednik, pozdravi ude, potem se prebere zapisnik zadnje seje i se odobri. Prva i druga točka dnevnega reda se preskočite. 0 tretji točki: o krajnih šolskih bukvarnicah govoril je g. nadučitelj Jeršinovec. Omenil je, da naj se strogo gleda, da ne bode v bukvarnah nepristojnih knjig, oziraje se na dotični ukaz, dejal je tudi dalje, da naj se, kolikor mogoče, devajo zneski za nakupovanje knjig v šolske proračune in vsak kraj. š. svet naj bi v to smisel dovolil vsaj 10 gld. Knjige naj so lepo vredene, in naj se zapomnuje, katere knjige in katerim učencem so se posodile. G. Šetina predlaga, da bi se vsaka šolsk. bukvarnica naročila na časopis >Vertec«, ki je baš mladeži namenjen. Tudi naj bi se vsi prešnji letniki nakupili, *) ako se še dobe, ter spomni konečno, da kraj. šol. bukvarnice, niso samo za učence, nego i tudi za uže odrasle. *) Čemu pa zopet to? Slovenci naj iz rodoljubja piiejo, zobe naj pa V ateso vtakaejo I kaj no to bi bilo piftT 11 potem ottane ni za tuje liste. G. Jeršinovec nasvetuje skupno i enako postopanje v napredovalni šoli, koje so se oživele že po večjem v našem šolskem okraji. G. Hočevar govori o porabi okr. šol. bukvarnice in prodlaga: 1. Vsakdo naj poroča pri prvi seji o knjigi, ustmeno, i 2. zapopadek knjige naj se na kratko zapiše. G. Šetina nasvetuje: podporni udje naj se opomnijo udje, ali še ostanejo ali ne, in naj se jim naznani, da so še zaostali v plačanji. Po seji bil je skupni obed pri »Maliču«. Prav vesele volje smo bili. Med obedom pripovedoval je g. Stanonik mnogo novic, koje je nedavno doživel in 6klenil: Pravica je pravica, kar je res je res. Bog ga živi! Učiteljska konferenca za Črnomeljski okraj bode 24. i 25. nov. v Črnomlji. (Ali nam bote kaj poročali? Vred.) Iz Gorice. S. Od vseh stranij Primorskega, iz Istre in Dalmacije so prišli učitelji 12. oktobra v Gorico, da se vdeleže deželne konference in da si ogledajo razstavo učil. Ta dan je c. k. dež. nadzornik g. Anton Klodič v navzočnosti mnogo visoke gospode iz Gorice in Trsta in mnogih učiteljev in učiteljic slovesno odprl razstavo in konferenco in najprej v nemškem, po tem v slovenskem in konečno v italijanskem jeziku razvil zgodovino in pomen šolstva ter njega napredek v zadnjem času, končaje z živioklicom na presvitlega cesarja Franca Jožefa, kateri klic je občinstvo navdušeno večkrat ponavljalo. Navzočne gospode je g. K. v slovenskem jeziku tako-le nagovoril: >GOSPODA! Sešli ste se danes v tej dvorani vsled poziva deželnega šl. sveta in po zaupanji svojih sodelalcev na trudopolnem šolskem polji k važnemu in častnemu poslu. Glas svoj imate namreč oddati o vprašanji, kako se imajo odgojevati in učiti naši otroci, na ktere nado naše prihodnosti stavimo, to je, kako se imajo njiliove telesne in dušne moči s takim vspehom razvijati, krepiti, utrditi, da jim bode odraslim, kakor veleva postava, značaj trden in čist, vera neomahljiva, da jim boc.e mogoče zajemati deržavi, družini in sebi na korist iz zaklada pridobljenega znanja, da se navadijo ljubiti svcjo domovino, da bodo polni ljubezni do svojih rojakov in prešinjeni čutom vzajemnosti iu skupnosti vseh dežel našega lepega carstva, drage naše Avstrije, ktera ima biti vsem pod njenim žezlom zbranim narodom ljuba domovina, ki ima biti kakor pesnik pravi: »Avstrija za vse,« da se odraslim, pravim, utrdi zvestoba do našega ljubljenega cara Frančiška Jožefa, pokrovitelja vseh narodov, in do njegove svetle rodbine. Ali si more kedo misliti nalogo častnejšo, nalogo bolj vzvišeno, kakor to, truditi se z delom, koje ima tak sad v poznejih časih obrocliti, v časih, ko bodo morebiti trudni udje učiteljevi že v večnem miru počivali, s takim delom, po kojem se ima seme zasejati, iz kterega more sledečemu rodu prirasti tisočeren blagoslov. Zaupanje toraj, da si bode vsak učitelj, vsak poslanec štel v dolžnost, vdeležiti se z vso svojo močjo tako važnega posla, kakoršen je prvemu deželnemu učiteljskemu zboru naročen, kličem vam pred začetkom iskrenoserčno: Na zdar!« Po končanem govoru povabi g. nadzornik navzoče, da si ogledajo razstavo. —• Nikoli ne bi bili mislili, da bomo toliko lepega, podučljivega in zanimivega videli na tej pervi šolski razstavi v Gorici, in pripoznati moramo, da je naše šolstvo v zadnjem času lepo napredovalo. Da pa se je v primerno kratkem času osnovala tako izvrstna in dobro uredjena razstava, zahvaliti se moramo v prvi vrsti neutrudljivem dež. nadzorniku g. Klodiču, pa tudi okrajnemu nadzorniku g. Vodopivcu, ki se je mnogo in muogo trudll, da je razstava tako dobro uredjena in tako obširna. Eazstavi je odmerjenih 5 dvoran c. k. vadnice. — V veliki dvorani, kder se podučuje petje, razstavljeni so vsakovrstni učni primočki. — Ko prideš v dvorano, najdeš na desni strani zbirko merčesev in zbirko kmetijskega, rokodelskega orodja in pohištva; tu je v minijaturi vse, kar mora otrok poznati o stvareh zadevajočih domačo hišo. Ta zbirka je kaj vredna za praktični intuitivni (nazorni) poduk in zatorej moramo čestitati vrlemu razstavljavcu, g. Ambrožu Ponižu, nadučitelju v Eihenbergu. — Prav tako pohvale vreden je reliefni zemljovid čepovanske doline, katerega je razstavil g. SreberniC, učitelj v Čepovanu. — Dopadle so nam tudi gsp. Pocarjeve zlogovne tablice s podobami za praktični poduk v citanji. — Gsp. Pick, učitelj v Tržiču (Monfalcone) je razstavil mnogo zanimivili objektov, mej katerimi se nam je zdel prav praktičen telurij in pa mizica za lehko določevanje geografične lege. Posebno priznavno moramo omeniti dveh računskih aparatov; enega je razstavil g. Gallo, učitelj na vadnici v Gorici; ta je posebno lehko rabljiv za delenje in se priporočuje na prvi ogled; druzega je sestavil g. Goljevšek, zdaj vodja avstrijske šole v Carigradu; po našem mnenji je ta aparat za predočevanje drobnin najbolj razumeven, ker je po njemu najbolj razvidna celota in vsak del celote posebej. — Aparat stane 18 gld.; pa dal bi se napraviti v bolj uavadni obliki tudi za polovico in manj. — G. Gallo je razstavil popis Gorice v topografičnim in zgodovinskem obziru, ki je prav razumevno in praktično delo. — Za temi objekti sledijo razni kartoni, modeli, knjige in fizikalični instrumenti dekliške pripravnice v Gorici: prav lepa in zanimiva kolekta. Dopadal nam je v tej kolekti posebno kombinirani ruski stroj Živnijev za kazalni nauk v računstvu. — Zraven tega stroja zapazili smo tudi drugi po g. J .... u iz Gorice razstavljen aparat, ki pa je stare konstrukcije in ne zadostuje. Lep računski stroj je razstavila tudi dunajska firma »Pichlers Witwe«; ta firma se sploh odlikuje na razstavi; poslala je mnogo vsakoverstnih fizikaličnih inštrumentov, modelov, globusov, zemljevidov, modelov za telovadnice i. t. d. Mnogo je tudi razstavila firma »Alois Kreidl v Pragi«; zanimiva je posebno zbirka fizikaličnih inštrumentov za mestjanske šole in pa jako popolen telurij, menda najboljši na razstavi. Obe tuji firmi sti prav mnogo pripomogli popolnosti razstave in s tem priporočili našemu učiteljstvu. Prav tako tudi flrma »Giontini« v Ljubljani, katera je razstavila prav krasne kartone za kazalni poduk v zgodovini, velike in jako popolne atlase in mnogo druzih učnih pripomočkov. Od domačih knjigotržcev je mnogo razstavil g. Paternolli, pa tudi g. g. "VVokulat in Dase sta dobro zastopana; razstavljene reči kažejo, da tudi goriško knjigotržtvo dobro napreduje. Ker gremo po vrsti, naj omenimo zdaj g. Stegnarjevega *) stroja za računstvo in čitanje. Ta eleganten, praktičen in ob enem prav ceni stroj (stane namreč samo 6 gld.) se je vsem obiskovalcem jako dopal, mnogi učitelji priznavali so mu prednost pred drugimi enakimi stroji. Skoro gotovo je toraj, da bodo tudi šolske oblastnije**) tastroj priporočale in da se bo vdomačil v naših ljudskih šolah. Firma Tempsky iz Prage je razstavila mnogo učnih knjig, kart i. t. d. Omeniti je še šolske knjižnice v Kamnjah, katera je razstavila lepo zbirko okusno vezanih in uredjenih knjig; po tem goriške vadnice, Slovenske matice, •) Nemo propheta in patria. *») Kje? družtva sv. Mohora. Prva je razstavila mnogo šolskih knjig in učnih pripomočkov; druge dve pa vse dosedaj izdane knjige. Dopadala se je posebno strokovnjakom g. Žnidarčič-eva abeceda s podobami; primerjaje to abecedo z ono gsp. Pocarja, našli so jo mnogo bolj praktičuo. Muzikalij je razstavil nekoliko gsp. Hribar, namreč »Grlico« in »Bisernico« in še nekoliko drugih zbirk slovenskih pesni, pa tudi mnogo lastnih skladeb, namreč opereto »Prepir o ženitvi«, veliko slovensko mašo, zbirko šolarskih pesnij in drugih več. ¦— G. Tomšic, urednik Vertca, je poslal več letnikov »Vertca« in iger za mladino. — Vse hvale vredno je razstavljeno delo okr. nadzornika Vodopivca, to je obširni zvezek, v katerem se nahajajo praktični načrti za šolska poslopja. — S tem smo popisali vse, kar se nam je zdelo bolj važnega v glavni dvorani. V sobi te dvorane se nahajajo pisarije, risarije in druga dela učencev iz vsib okrajev goriške grofije. Kazpostavljena so v tej sobi tudi ročna dela učenk iz Goriškega. — Omenitije še pripomočkov za šolske vrte, katere je razstavil "VVokulat, in modelov za telovadne priprave goriškega mizarja g. Lorenzutti-ja, kateri so priporočljivi. — Na mostovžu c. k. vadnice so še 3 druge sobane polne razstavljenega blaga, ki direktno ali indirektno sega v področje ljudske šole. V eni sobi je razstavil g. Bolle, ravnatelj tukajšne c. k. svilorejske postaje razne modele, tvarine, podobe, instrumente in mnoge druge reCi, ki so potrebne za poduk v sviloreji. Ta oddelek je kaj interesanten za svilorejce naše dežele; naj ga tedaj pridejo ogledovat naši mnogi svilorejci iz dežele. — Druga soba je odmerjena kmetijstvu; naša kmetijska šola je tam razstavila razne poljedeljske stroje, učne pripomočke i. t. d. Tam se nahajajo tudi nekatere iznajdbe posameznikov zadevajoče kmetijski napredek. — Ta oddelek je toraj namenjen tudi našim napredujočim kmetovalcem. — V tretji sobi so zastopane tržaške deške in dekliške ljudske šole. — Priznati moramo, da so Tržačani prav dosti lepega in prav praktičnega razstavili, posebno pa se v obče dopadajo ženska ročna dela, ki prekosijo za dosti ona goriških šol. Narisali smo danes zarad pomankanja prostora le bolj površno razstavo in si pridržujemo dopolnitev tega sporočila. To nam bode toliko ložeje, kedar bodo tudi v ta namen izvoljeni razsojejevalci (juri) svojo sodbo izrekli in iz razstavljenega blaga najboljše odlikovali. Pohvaliti pa moramo uže zdaj slovenske učitelje in druge gospode, ki so pomagali, da se v tej razstavi častno odlikuje slovenska stran, in da je po tej razstavi dokazano, da imamo mi Slovenci dovolj učtrih knjig in drugih šolskih pripomočkov, kar nam daje lep dokaz napredka na Slovenskem. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta v Ljubljani dne 14. oktobra 1875. Pervosednik otvori sejo in perovodja prebere razrešene vloge. — Na znanje se vzame poročilo ljublj. višje realke, kar se tiče obiskovanja v prostih predmetih in dvema učiteljema se prizna nagrada za podučevanje v taistih. — Na višji realki ostane 7 pomočnih učiteljev (suplentov). — Poročilo gimnazije v Eudolfovem, kar se tiče razdelitve prostih predmetov, se vzamo na znanje, a v telovaji se po zimi ne bode podučevalo; ni ga za to pripravnega prostora. — Učiteljski kandidat se vzame za pomočnega učitelja na ljubljansko višjo realko, in nek drugi na gimnazijo v Eudolfovem, to se je odobrilo in pomočnina in potnina se je dovolila in odkazala. — Štirim gimnazij. profesorjem se petletne doklade priznajo in odkažejo. — Nekateri gimnazijski učenci se šolnine oproste ali celo, ali le na pol, drugim se odreče celo, oziroma polovično oprostenje, drugi ostanejo tudi za naprej oproščeni. Zoper dva ljudska učitelja je bila disciplinarna preiskava, jeden se je pismeno okaral, drugi pa premestil. Učni čertež za pripravljavni tečaj, kateri je predložilo c. k. uč. izobraževališče se poterdi. — Učitelji v zasilnih šolah dobe nagrado, ljudski učitelj pa letno nagrado iz dohodkov izpraznjene službe, kjer je podučeval, drugi ljudski učitelj pa dobi pripomoč v denarjih. — Prošnje za spraznjeno službo glavnega učitelja na ljublj. izobraževališču se predlagajo sl. ministerstvu za uk in bogočastje. — Dvorazredna Ijudska šola v Senožečah se je spremenila v trirazredno. — Za več učit. služeb se določi letna plača od 1. oktobra 1876 oziroma od 1. novembra 1876. — Vpokojenemu ljudskemu učitelju se prizna za podučevanje na spraznjenem učiteljskem mestu nagrada na mesec, dokler se učitelj ne vmesti. — Anton Cirmau se je poterdil ža ljudskega učitelja v Prcddvoru in Janez Dolinar za Trato. — Mestni občini v Kočevji se dovoli, da sme zbrisati zastavno pravico, vpisano na nekem poslopji njenega zemljišča zastran stavitve in ohranitve gimn. poslopja, ker ono daje dosti varstva. — Okrajni šl. svet v Černomlji je predložil izkaze A in B, zadevajoče razdelitev šolskih okrogov tam, vernili so se nazaj z nekaterimi podučnimi opazkami. Naročniku nUčit. Tov." na nPoslanou njegovo v nSlov. Narodu" št. 255: Knezoškof Ljubljanski v pastirskem listu 6. septembra niso spregovorili učiteljem, ampak duhovnom, in duhovni so tudi list dobili. Kedar spregovorijo učiteljem, prinese Njihove besede »Uč. Tov.« Doslej pa, dasiravno ga Vi in Vaši tovariši imenujete mežnarski list, vendar nima navade hoditi v zakristijo škofa in duhovnov opravljat, marveč hodi rajši v cerkev poslušat njih pridige in besedo božjo. Ko bi bil po pastirskem listu Ljubljanskem hotel povedati učiteljem, kako pravijo v njem knezoškof, reči bi jim bil moral: Glejte, toliko dostojnost imajo duhovni v šolskih zastopih in zborih, toraj učitelji, spoštujte jih in ravnajte se po njih svetu! In kaj bi odgovorili nato Vi in Vaši tovariši? — Oho, tega pa že ne! — Sicer pa se iz »Poslanega« Vašega vidi, da ste ob enem tudi naročnik ali vsaj priden bralec >Slov. Naroda« ; toraj ste v njem dotične besede tudi brali; le ravnajte se po njih! Vsakdo naj pometa pred svojim pragom, pa bode lepo povsod. Kaj neki skušate »Tovariša« ? Komur stvar ta je mar, naj pa bere deržavno šolsko postavo dne 14. maja 1869, ter šolski in učni red dne 20. avgustal. 1870 in tam §. §. 34. 38. 50, potem pa naj oči odpre, krog sebe po svetu pogleda in naj — sodi. Sklepaje vredovanje našega lista dobim dopis iz Notranjskega, ki odgovarja na zgoraj imenovano »Poslano« in se bistveno s tem vjema, kar je zgoraj pisanega in sicer pravi od besede do besede takole: G. dopisnik v >Šlov. Narodu« se ne briga niti za pismo našega škofa, niti za ono teržaškega škofa, nego čakal je nesterpno priložnosti, da je dal zaušnico, »mežnarskemu listu!« Saj se poznamo! (Mogoče. Vr.) Naročnik »Tov.« (Drugo smo odložili, sicer pa hvala za sočutje in za poslani daljši sestavek; o priliki pismeno kaj več. — Bog! Vred. — Šole v Gorici so se začele s 15. oktobrom. Gimnazijo letos obiskuje 294 dijakov, lani jjh je bilo le 278 se začetkom leta. V prvi razred se jih je oglasilo 97, 39 Slovencev, 49 Italijanov in 9 Nemcev. Pri preskušnji je palo 12 Italijanov in 1 Slovenec, tedaj ostane enako število Slovencev in Italijanov. Eealko obiskuje letos 115 dijakov, baš toliko jih je bilo lani. Na ž. pripravništvu je 74 Italijank in 15 Slovenk, toraj sedaj bodemo imeli na Goriškem učiteljic v izobilji, tudi v Kopru je baje veliko učiteljskih kandidatov. — »Krain. L. Lehrer Verein-u« je sedaj predsednik g. prof. W. Linliart, podpredsednik pa g. prof. pl. Gariboldi, oba glavna učitelja na mož. učiteljieču; kasir je g. Eppich in perovodja g. Zima, učitelja na vadnici. V odboru je med drugimi tudi gdč. Julija Šukle, učiteljica na ž. vadnici. Ta.Tma, za,!h.Tra,la. Tukajšna šola je prejela 6. dne t. m. od velečastitega gsp. Janeza Šolarja, c. k. dežel. šol. nadzornika za hum. nauke srednjih šol v Ljubljani, prav bogat dar, namreč: 1 toplomer, 1 kompasinl22 večidel na novo lično vezanih slovenskih knjig za tukajšno šolsko knjižico, koje bode šolska mladež, in tudi drugi v poduk in zabavo gotovo z veseljem čitali; nekatere bodo celo učitelju pri učenji zelo koristile. V dolžnost si štejem, da se blagemu daritelju v imenu šolske mladeži in krajnega šolskega sveta za ta lepi dar naj serčnejši zahvaljujem, ter prosim, da bi nam blagi gospod tudi v prihodnje svoje blagotvorne roke ne odtegnili. Zdaj rečem: Bog naj plati! V Kropi, 10. listopada 1875. Marko Kovšca, uč.