DISTRIBUTOR V e n ti l / L e tn ik 2 4 / 2 0 18 / 2 / A p ri l Pnevmatika deluje digitalno: Festo »Motion terminal-VTEM« je prvi na svetu Različne funkcije, vedno ista strojna oprema! Najsi bo za standardne funkcije direktno krmiljenih ventilov, kot so na primer 4/2, 4/3, 3/2, ali za prednastavitev časa gibanja, lahko sedaj vse funkcije krmilite z uporabo aplikacij. Za maksimalno fleksibilnost in standardizacijo, zmanjšanje kompleksnosti in časov inštalacije ter mnogo drugih koristi. Več najdete na: www.festo.com/motionterminal Vi se zanašate na maksimalno fleksibilnost Vi iščete inteligentne in intuitivne rešitve Mi naredimo pnevmatiko, ki deluje digitalno Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si 23. – 27. 4. 2018 Hall 15, Stand D11 ISSN 1318 - 7279 Letnik 24 / 2018 / 2 / April Intervju – doc. dr. Igor Kovač Uporaba dodajalnih slojevitih tehnologij Rekunfigurabilna in modularna robotska celica Tehnologija varjenja z vilicami Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 87 BESEDA UREDNIŠTVA Slovenija v zadnjih letih beleži eno večjih gospo- darskih rasti v celotni Evropi. Politiki si pripenja- jo medalje za zasluge. Ali je to res? Kaj in kje so razlogi za tako visoko gospodarsko rast? Prav gotovo ima daleč največ zaslug za ugodne re- zultate v celotni državi gospodarstvo, predvsem izvozniki – slovenska strojna in druga industrija. Novomeška avtomobilska tovarna je v letu 2017 zasedla prvo mesto med vsemi izvozniki pri nas. V splošnem so se slovenski izvozniki po osamo- svojitvi stalno prilagajali svetovnemu in predvsem evropskemu trgu. Spoznali so zakonitosti tržnega gospodarstva, mednarodno konkurenco in tuje trge. Vsi napori, ki so jih vlagali v zadnjih dveh desetletjih, se sedaj vračajo. Ali jih je v tem smislu politika kaj podpirala ali jim pomagala? Kot pra- vijo podjetniki prav veliko ne. Številni celo trdijo, da jih je ovirala. Zelo nazorna je izjava, ki pravi, če bi preprosto prepisali na primer avstrijske zakone glede delovnopravne zakonodaje, bi v Sloveniji gospodarstveniki mnogo lažje in uspešneje dela- li. S takšno zakonodajo, kot jo imamo, smo tujim podjetjem nekonkurenčni. Kot pravijo politiki, sindikalisti in razni dušebrižni- ki slovenskih delavcev: pristanemo na zahodno- evropsko zakonodajo, če se sprejme tudi zaho- dnoevropski plačilni sistem. Vse naenkrat pač ne gre. Če bi se pa res zgodilo, da bi sprejeli neko normalno zakonodajo, bi prav gotovo z leti prišli tudi na plače, primerljive zahodnoevropskim. Podatki kažejo, da smo konec leta 2017 dosegli raven bruto domačega proizvoda iz leta 2008. To pomeni, da smo v letih krize zdrsnili glede bruto dodanega dohodka bolj kot druge države in da trenutni uspeh temelji tudi na tem dejstvu. Največji uspeh je, da so izvozniki dosegli visok rezultat s skoraj enakim številom zaposlenih in z zelo majhnim vlaganjem v opremo. Po naši pre- soji imajo izvozniki še veliko rezerve predvsem v avtomatizaciji proizvodnje, v uvajanju novih tehnologij in v zaposlovanju izobraženih kadrov. Predvsem avtomatizacija in robotizacija sta po- dročji, ki bi ju slovenska industrija morala bolj uveljavljati in izkoriščati. Upam, da revija Ventil tudi delno pripomore k hi- trejšemu razvoju in dvigu produktivnosti z najra- zličnejšimi prispevki o delovanju in uvajanju avto- matizacije v proizvodnjo. Velik problem slovenske industrije so kadri. Po eni strani manjka ustreznih strokovnjakov, po dru- gi pa industrija toži nad njihovo prizadevnostjo in tudi njihovim znanjem. Politika bi morala na tem področju narediti mnogo več. Politika bi veliko naredila, če bi se v tem času, v času pomanjkanja kadra za industrijo, vsaj delno odpovedala zapo- slovanju v javnem sektorju in bi kadre prepustila gospodarstvu. Vsi vemo, da po celotni Sloveniji v vseh vejah in- dustrije primanjkuje informatikov. Z uvedbo digi- talizacije v vso industrijo in na vsa druga področja se bo primanjkljaj teh kadrov v bodoče še zvišal. Prav tako po celi državi primanjkuje strojnikov, na Gorenjskem in Koroškem metalurgov in tako dalje. Sprašujem se, zakaj imamo ministrstvo za šolstvo, če teh trendov ne zazna in če nima volje za odpravo pomanjkljivosti? Drugo področje so davki. Zadnja vlada je dvigni- la davek na dobiček. To ni dobro in predvsem ni stimulativno. Če je dvignila davek na dobiček, bi morala zvišati tudi olajšave, če se dobiček vlaga v nove investicije, opremo, v raziskave in razvoj ter v izobraževanje. V številnih industrijsko razvitih državah so olajšave pri plačilu davka na dobiček velik vir denarja za razvoj in raziskave. To je zelo stimulativen ukrep za vsako podjetje, ker se s tem zagotavljata razvoj in rast podjetja. Predvsem raziskave in razvoj sta področji, na ka- terih bi vlada morala bolj prisluhniti podjetjem. Naloga vlade bi morala biti, da s finančno stimu- lacijo »prisili« podjetja in javne raziskovalne ter izobraževalne inštitucije k sodelovanju. Potreb po raziskovalnem delu je v naših podjetjih ogromno. Mnogo podjetij danes nima ustrezno izobražene- ga in usposobljenega kadra za raziskave in razvoj. Številni mladi docenti in celo profesorji na naših univerzah pa iščejo raziskovalne teme za svoje diplomante, magistrande in doktorande. Pogo- sto so teme doktorskih disertacij neživljenjske in same sebi namen. Janez Tušek 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Več e sl vensko p dj tj iz eluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvaj lcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že p ekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, a je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvoko v naše podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala ri njegov m os bnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem i strank m izd ja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob z ključku dn v plačati s m iz svoje a dohodka. Trije konkretni primeri s konkr tno odgovornostjo. Verjetno direkt r podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas tako), so brez materialne o govornosti. Tudi dir ktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa l hk preprosto z ključimo, da z posleni na isokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, raz led ni in sposobni, ne n sijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, ma jša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost? Gospodarska rast, zaposlovanje, kadri Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 | INTERVJU Doc. dr. Igor Kovač, Institut Jožef Stefan ........................................................................................................................ 90 | DOGODKI • POROČILA • VESTI ................................................................................................................................. 12 Marko Šimic 11. IFK – mednarodni kolokvij fluidne tehnike ................................................................................................................. 96 | NOVICE • ZANIMIVOSTI ................................................................................................................................................... 114 | 3D-TISK – HIDRAVLIKA Anže Čelik Uporaba dodajalnih slojevitih tehnologij – hidravlični ventili .................................................................................. 130 | ROBOTSKA MONTAŽA Martin Bem, Timotej Gašpar, Igor Kovač, Aleš Ude Rekonfigurabilna in modularna robotska celica za maloserijsko proizvodnjo ................................................. 136 | VARJENJE Niko Bajec, Klemen Pompe, Janez Tušek Tehnologija varjenja priključka z vilicami za pretovor kamnitih blokov ............................................................. 140 | LETALSTVO – INTERVJU Simon Ješe – intervju z letalskim mehanikom .............................................................................................................. 148 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Kombinacija cevi in priključkov PUN-H/QS (FESTO) ................................................................................................. 154 S Stäublijem do hitrejših menjav orodij (STÄUBLI) ................................................................................................... 155 Parkerjev program CPS – celovite cevne rešitve (PARKER) ................................................................................... 156 | NOVOSTI NA TRGU Novi 10,1'' industrijski monitorji in panelni računalniki Beckhoff (BECKHOFF) ................................................ 158 MINI plinske vzmeti BANSBACH (INOTEH) .................................................................................................................... 158 Aktuatorji PC THOMSON s servomotorji (INOTEH) .................................................................................................... 159 THOMSON T-Case™ LinearRace® gredi: robustna in ekonomična rešitev za aplikacije v avtomatizaciji (INOTEH) ...........................................................................................................................160 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Poclain Hydraulics s priznanjem za kakovost izdelkov najboljši v skupini (POCLAIN HYDRAULICS) .... 162 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Literatura - letalstvo ................................................................................................................................................................ 166 89 VSEBINA Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Ventil: Najprej bolj sproščeno in nestrokovno vpra- šanje. Igor Kovač sta ime in priimek, ki sta pogosta v slovenskem prostoru. Kako rešujete težave z za- menjavo z vašimi soimenjaki. Verjetno imate v zvezi s tem kar nekaj zanimivih izkušenj in celo anekdot? Igor Kovač: Problemov, anekdot povezanih s tem nikoli nisem imel, čeprav sta ime in priimek v širši regiji zelo pogosta. Sem in tja dobim le kakšno do- datno elektronsko pošto in to je vse. Mogoče bolj zanimiva je izgovarjava priimka, ki je najbolj regio- nalno različna prav v Sloveniji. Ventil: Sedaj pa k resnim vprašanjem. Prosim vas, da na kratko predstavite svojo življenjsko pot. Kaj je bilo odločilno v vaših najstniških letih, da ste se odločili za študij tehnike? Igor Kovač: Železnice. Že kot otrok sem se zelo zanimal za vlake in za železnico. Zaporničarju sem pomagal zapirati zapornice, nato sem hodil opazo- vat in fotografirat predvsem parne lokomotive, se včasih z njimi tudi peljal, nalagal premog, kramljal z železničarji. Iz zanimanja sem preštudiral železniške pravilnike in se poglabljal v literaturo o parnih loko- motivah. Železnica se je s časom vse bolj avtomati- zirala in to me je tudi zanimalo. Moje drugo veselje pa je bila umetnost: likovna in glasbena. Kako to vse združiti v poklicu, je bilo na dlani. Strojništvo je bil logičen odgovor, saj lahko kot konstrukter s pridom uporabljaš umetniško vizualno prostorsko predstavo. V tehniki je prostoročna skica na papirju še vedno nepogrešljiva in prihrani mnogo besed. V delo strojnika ali, gledano bolj široko, mehatronika je skoraj na vsakem koraku vključena tudi avtoma- tizacija, in to ne samo na osnovi informatike ali ele- ktronike. Nepogrešljive so najpreprostejše, na kon- cu tudi najučinkovitejše rešitve na osnovi strojnih elementov in mehanizmov. To so tudi področja, na katerih še vedno najraje delam, saj je izzivov in idej vedno dovolj. Ventil: Prosim vas za kratek opis vašega dela: insti- tucije, kraji in področja. Igor Kovač: Naj najprej povem, da sem delal in živel v več »najlepših« krajih. Vsak je bil za sebe najlepši. To so Ljubljana, Maribor, Gradec in Dunaj. Sedaj pa zopet živim v Sloveniji in delam v Ljubljani na Insti- tutu Jožef Stefan na odseku za Avtomatiko, bioki- bernetiko in robotiko. Povsod sem srečeval čudovi- te ljudi in se zelo prijetno počutil. Nikjer nisem imel občutka, da me imajo za tujca. Povsod sem bil zelo lepo sprejet in imam na vse kraje in ljudi izredno lepe spomine. Z delom sem začel v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan. To je bil čas uvajanja avtomatizacije in ro- botizacije v industrijo. Pri tem je bil Odsek za av- tomatiko, biokibernetiko in robotiko v okviru Insti- tuta pod vodstvom dr. Uroša Staniča eden najbolj aktivnih in prodornih na področju robotike. Imeli smo močno skupino in jasno vizijo postati znan- INTERVJU 90 Spoštovani dr. Igor Kovač, čeprav imate zelo bogate reference, da ste aktivni v sloven- ski industriji in v slovenskih medijih, ocenjujem, da vas bralci revije Ventil ne poznajo prav dobro. Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj, da vas iz odgovorov naši bralci bolje spoznajo, zlasti pa vaše zelo bogato delo in rezultate. doc. dr. iGor kovač – institut jožef stefan Janez Tušek Doc. dr. Igor Kovač Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 stvenoraziskovalno prepoznavni doma in v svetu, postaviti robotiko na vidno mesto in uvesti robo- tizacijo predvsem v domačo industrijo na osnovi lastnega znanja. Pri tem sta nas vodila tako velik zanos celotne skupine kot pripravljenost tedanje industrije za sodelovanje. Rezultat so bili prototipi robotov, robotiziranih celic in ostalih komponent avtomatizacije, zrelih za industrijsko okolje in na- daljnjo komercializacijo. Znanje v obliki podiplom- skega študija smo pridobivali tako na domačih kot tudi na tujih univerzah. Za področje proizvodne merilne tehnike v povezavi s proizvodnim stroj- ništvom in obdelovalnimi tehnologijami, kamor je spadalo tudi področje merjenja in preizkušanja industrijskih robotov, je bila po referencah zelo priznana in uspešna Tehniška univerza v Gradcu. Izkazovala je sodelovanje z najuspešnejšimi sve- tovnimi podjetji na področju merilne in proizvo- dne tehnike. Na robotiki pa takrat v Gradcu niso imeli še ničesar. Zato je bila odločitev za nadaljnji podiplomski študij v Avstriji na Tehniški univerzi v Gradcu, Fakulteti za strojništvo na Institutu za proizvodno strojništvo (Institut für Fertigungste- chnik), ki ga je takrat vodil prof. dr. Adolf Frank, v obojestransko korist. Pridobili smo znanja na po- dročju merilne tehnike, proizvodnega strojništva in obdelovalne tehnike, posredovali pa znanja na področju robotike in robotizacije. V ta namen je tedaj z menoj na Institut v Gradec potoval tudi in- dustrijski robot RIKO 106, ki je bil prvi robot na graški fakulteti za strojništvo. To je bil produkt vi- soke tehnologije tedanjega časa in plod znanja In- stituta Jožefa Stefana. Robot so v Gradcu kasneje odkupili. Več kot dvajset let je služil raziskovalne- mu in pedagoškemu delu na Fakulteti za strojni- štvo Tehniške univerze v Gradcu. Če naredim neko primerjavo s tedanjimi našimi ustanovami, lahko izpostavim, da so delo na Teh- niški univerzi v Gradcu zaznamovali predvsem odlična opremljenost laboratorijev z raziskovalno opremo, možnost enostavne in hitre realizacije idej in tesnega sodelovanja z industrijo. Med drugim je inštitut v Gradcu razpolagal z lastnimi delavnicami z odličnimi stroji in z zelo strokovnim in motiviranim osebjem, ki je bilo vedno na voljo za hitro realizacijo idej. Podiplomski študij sem zaključil z doktorskim delom na temi, ki je obsegala tako področje pro- izvodne merilne tehnike kot robotike, in se vrnil v Slovenijo. 91 Robotizirana celica za varjenje razvita v 80. letih na Institutu Jožef Stefan za podjetje RIKO Ribnica (vir: Prospekt RIKO RC V1 podjetja RIKO Ribnica) Kalibracija antropoidne merilne naprave v Laboratoriju za tehnološke meritve, Fakultete za strojništvo, Univer- ze v Mariboru (vir: Institut Jožef Stefan) Ventil 2 / 2018 • Letnik 2492 Z delom sem nadaljeval na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za strojništvo v laboratoriju za tehnološke meritve, ki ga je takrat vodil prof. dr. Adolf Šostar. Poleg raziskovalnega dela sem opravljal tudi peda- goško delo. Tedanji čas je zaznamovalo propadanje ključnih mariborskih tovarn. Po mojem mnenju je bil s tem povezan tudi drastičen upad števila štu- dentov, ki se niso želeli odločiti za študij tehnike, še posebej strojništva ne, ker niso videli perspektive. Na to obdobje se je Fakulteta za strojništvo Univer- ze v Mariboru zelo dobro odzvala in se hitro prila- godila. S pripravo atraktivnega novega študijskega programa na področju strojništva, pa tudi z uvedbo študija mehatronike, smo uspeli pridobiti zanimanje za tovrstni študij in število študentov se je začelo povečevati. Z novim študijskim programom smo v okviru katedre za proizvodno strojništvo med dru- gim ustanovili tudi laboratorij za robotiko, ki sem ga vodil. Pripravil in izvajal sem program s področja robotike in robotizacije. Na ta način smo študen- tom strojništva ponudili tudi znanja s tega podro- čja. Manjkala je le infrastrukturna oprema, ki pa je v slovenskem prostoru v primerjavi z ostalimi za- hodnoevropskimi institucijami sicer stalni problem predvsem na tehničnih, raziskovalnih in pedagoških ustanovah. Aktivni smo bili tudi v povezavah z in- dustrijo. Vendar sta bila učinkovitost dela v sode- lovanju s slovensko industrijo in izplen rezultatov v primerjavi z delom na Tehniški univerzi v Gradcu bistveno manjša. Največkrat je bil vzrok, da ni bilo primernega domačega zaledja. Vzporedno s predavanji na Univerzi v Mariboru sem predaval robotiko tudi na Tehniški univerzi v Grad- cu. Prav v Gradcu je bilo povpraševanje po potre- bah in izzivih industrije veliko večje kot v tedanji Sloveniji. Formirali smo mešane avstrijsko-sloven- ske projektne skupine z obeh univerz in realizirali zelo zanimive projekte s področja robotizacije. Po- trebe avstrijske industrije po delu na projektih so se nadalje povečevale, vzporedno pa tudi potreba po razširitvi študija robotike na graški univerzi. Zato sem sprejel vabilo in se preselil na Tehniško univer- zo v Gradec, laboratorij na Univerzi v Mariboru pa predal nasledniku. Na graški univerzi je bilo delo zelo raznovrstno. Od formiranja laboratorija za robotizacijo do habilitaci- je in prevzema predavanj na področju proizvodne merilne tehnike, fleksibilne avtomatizacije, roboti- ke, proizvodnih tehnologij, vodenja vaj iz robotike, sodelovanja v združenju VDI, tesnega sodelovanja s finsko univerzo v Tamperah do ustanovitve kompe- tenčnega centra »Virtualno vozilo – Virtual vehicle«. Omenjeni kompetenčni center je primer avstrijske dobre prakse. Pri centru sem sodeloval od samega začetka. Iz začetnih projektov in peščice zaposlenih se je razvil v podjetje, ki je v Evropi zelo prepoznav- no in danes zaposluje preko 200 ljudi, predvsem raz- iskovalcev. Nudi znanja s področja avtomobilske in železniške industrije, ki je zelo široko, partnerji pa so vsa večja evropska avtomobilska in železniška pod- jetja. Vendar je tudi tu udarila kriza v letu 2008, ki se je odražala z izgubo naročil projektov, predvsem s področja proizvodnje. Podjetja so se usmerila pred- vsem v razvoj novih produktov, vlaganje v razvoj proizvodnje pa prestavila na kasnejše obdobje. Tudi na Fakulteti za strojništvo Tehnične univerze v Grad- cu se je tedanja struktura v kriznem obdobju začela spraševati, ali proizvodno strojništvo še potrebuje. Zato sem sprejel naslednji izziv: združiti obdeloval- ne stroje in robotiko v tovarnah prihodnosti. Temati- ka je postala osrednja tema Instituta za proizvodno strojništvo (Institut für Fertigungstechnik) Tehniške univerze na Dunaju, ki ga je vodil prof. dr. Friedrich Bleicher in kamor sem se preselil. Čudovita lokacija v centru Dunaja, iz pisarne pa pogled na Karlsplatz s poslopjem v ozadju, kjer potekajo novoletni koncerti. Institut je imel v lasti tudi velik laboratorij na lokaciji izven centra z več kot 30 zaposlenimi raziskovalci. Na področju konstrukcije obdelovalnih strojev in po- sebnih postopkov obdelovalnih tehnologij je Institut za proizvodno strojništvo Tehniške univerze na Du- naju v samem svetovnem vrhu. S prof. dr. Bleicher- jem, vodjem instituta, sva za spodbudo ponovnega preporoda evropskih, predvsem pa avstrijskih pod- jetij obdelovalnih strojev že tedaj postavila povsem Merjenje industrijskega robota RIKO 106 na Institutu za proizvodno strojništvo, Tehniške Univerze v Gradcu, Avstrija (vir: Institut Jožef Stefan) INTERVJU Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 93 INTERVJU nove osnove in koncept modularnega plug & produ- ce obdelovalnega sistema v povezavi z industrijski- mi roboti in internetom stvari. Verjetno ne v pravem času, času krize, ali pa pred časom, saj do realizaci- je koncepta žal ni prišlo. Kot stranski produkt se je zasnoval koncept za pilotno tovarno prihodnosti, ki je danes na Dunaju (tudi v Gradcu, načrtuje se še v Linzu), nastal pa je z zajetnim vložkom države in v tesnem sodelovanju z industrijo. Naključje je pripeljalo do tega, da sva se s tedanjim vodjem Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta Jožef Stefan dr. Leonom Žlajpa- hom hitro sporazumela, da se vrnem na Institut v Ljubljano, kar sem si po letih bivanja v tujini tudi želel. Tako sedaj nadaljujem z delom na področju avtomatizacije, robotizacije in tovarn prihodnosti v okviru omenjenega odseka. Če primerjam labo- ratorij na institutu v Ljubljani, lahko ugotovim, da je povsem primerljiv z evropskimi laboratoriji in mednarodno priznan, trenutno pa ga vodi prof. dr. Aleš Ude. Seveda je vedno prostor za nadaljnje iz- boljšave, vendar nam na odseku trenutno izzivov ne zmanjka. Koordiniramo evropske projekte, do- mače projekte, med drugim tudi trenutno največji slovenski program GOSTOP na področju tovarn pri- hodnosti, smo aktivni v mednarodnih povezavah, digitalnih stičiščih, organiziramo znanstvene konfe- rence, koordiniramo strateško razvojno inovacijsko partnerstvo SRIP na področju tovarn prihodnosti itd. Zaradi tega tudi stalno iščemo in zaposlujemo nove sodelavce, predvsem s tehnično-naravoslov- nega področja. Ventil: Imate veliko izkušenj z delom v tujini. V čem vidite bistveno razliko med raziskovalnim delom pri nas in raziskovalnim delom na tujih inštitucijah? Igor Kovač: V tujini je bolj poudarjena svoboda dela, ustvarjanje z večjimi možnostmi, pogosto je boljša tudi oprema. Povezava z industrijo je v tujini močnejša, partnerska in ne naročniška. Partnerji so ponavadi vrhunska podjetja, ki potrebujejo vrhun- ska znanja in opremo, se pravi vrhunske raziskoval- ce. Pri uspešnosti raziskovalca pa ni merilo samo članek, ki bi se odražal in podredil točkovalnemu sistemu. Bistveni so učinek in končni dolgoročni izplen ter zagotavljanje neke stalnosti in finančne vzdržnosti. Tako z dobro idejo lahko uspe tudi zelo mlad raziskovalec. Pri nas v strojništvu na Univerzi v Gradcu je bil velik poudarek tako na bazičnih kot na aplikativnih raziskavah za industrijo. Uspešnost raziskovalca ali pa kandidata za profesuro, se pravi vodjo inštituta, se je merila tudi po tem, koliko pro- jektov je pridobil na trgu. Sicer pa menim, da je to precej odvisno od samega človeka ne glede na in- stitucijo in okolje, kjer dela. Bistvena sta motivacija in zadovoljstvo. Merjenje antropoidnih merilnih naprav na Institutu za proizvodno strojništvo, Tehniške Univerze v Gradcu, Avstri- ja (vir: Institut Jožef Stefan) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 INTERVJU Ventil: Verjetno je tudi na področju pedagoškega dela razlika med nami in tujino? Tu me zanima za- vzetost študentov, njihov pristop k študiju in njihova inovativnost. Igor Kovač: Je bila razlika, ki pa se po mojem ob- čutku manjša v prid Slovenije. V Avstriji na primer je vsak študent strojništva imel še pred koncem štu- dija točno izbrano delovno mesto v industriji. Tako postaja sedaj tudi v Sloveniji. Ker je imelo izbrano podjetje dober ugled, solidno finančno osnovo, dol- goročno perspektivo, sta bili zavzetost in tekma za tako delovno mesto toliko večji, s tem pa motivacija za sprejemanje znanja študenta večje. Se pravi, da je okolje zelo pomembno. In to se je pri predava- njih občutilo. Imeli smo tudi projektno-konstruk- cijske predmete s konkretno industrijsko vsebino, kjer so študenti lahko izkoristili svojo inovativnost pod mentorstvom profesorjev in asistentov. Študij v povezavi s sodobno opremo je bil tudi dober mo- tivator, kjer so študenti teorijo povezali s prakso. Poudarjene pa so bile tudi podjetniške vsebine pri študiju strojništva in mehatronike. Ventil: Vaša področja so avtomatizacija, robotizaci- ja, pametne tovarne. Kje smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami na tem področju? Ali so naša podjetja glede avtomatizacije v splošnem primerlji- va s podjetji v bolj razvitih zahodnih državah? Igor Kovač: Pot do pametnih tovarn, ki bodo vse- bovale elemente industrije 4.0, bo dolga. Da bodo tehnologije, ki so danes v laboratorijih, pa tudi stro- ji, infrastruktura in zaposleni dozoreli do take mere, da bodo dosegljive na trgu kot rešitve »prave indu- strije 4.0«, bo preteklo najverjetneje še vsaj 10 do 15 let, in to v najbolj industrijsko razvitih državah. V Sloveniji imamo različno strukturo podjetij. Tista, ki pretežno izvažajo ali so ozko povezana z avto- mobilsko industrijo, so glede avtomatizacije v splo- šnem primerljiva s podjetji v zahodnih bolj razvitih državah. Glede pametne tovarne pa trenutno ob- stajajo zametki, ki lahko vodijo v podjetje s tem na- zivom. V pravem pomenu besede pri nas v Sloveniji ni še nobene take tovarne, ki bi se lahko ponašala z nazivom pametna tovarna. Tudi v Evropi so redke in so v fazi nastajanja. Približa pa se lahko vsaka tovarna v dobri kondiciji, ki ima atraktiven izdelek ali tehnologijo, si zada za cilj postati pametna in v to vloži zajeten delež energije, kapitala in znanja. Izkušnje iz Japonske kažejo, da se taka naložba na vsak način izplača. 94 Evropski projekt ReconCell na sejmu Avtomatika 2016 v Muenchnu, Nemčija (vir: Institut Jožef Stefan) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Ventil: Verjetno poznate dela prof. Peklenika, ki je že pred več kot tremi desetletji govoril o tovarni bodočnosti, o popolni avtomatizaciji delovnih pro- cesov. Kakšne spremembe in na katerih področjih so se dogodili bistveni premiki od takrat do danes v smeri pametne tovarne? Igor Kovač: Prof. Peklenika sem seveda poznal, saj sem bil njegov študent, pa tudi kasneje sva se srečala. Že na predavanjih nam je govoril o raču- nalniško integrirani proizvodnji in avtomatizaciji. Bistveni premiki od tedaj so se dogodili na podro- čjih računalniške tehnologije, elektronike, informa- tizacije, digitalizacije, obdelave podatkov z njihovo spletno povezavo in pa v vlogi človeka v procesu. Danes stremimo k distribuiranim sistemom, tedaj je bilo bolj centralizirano. Tudi poslovna in procesna inteligenca zavzemata pomembno mesto pri stra- tegiji, taktiki in operativi podjetja. Če bomo uspe- šno realizirali in obvladovali omenjene gradnike, bomo lahko razmišljali in uvajali navezavo na samo- dejne optimizacijske algoritme, umetno inteligenco in s tem na samoprilagodljive in samoučeče proce- se in tovarne. Ventil: Pred dnevi smo lahko prebrali v časopisih, da je samodejno vozilo na cesti do smrti povozilo peško. To pomeni, da je tu odpovedal neki senzor ali neki prenosnik signala ali kaj drugega. Podobno se nam navadnim državljanom dogodi, da nam ne de- luje mobilni telefon. Vse to govori, da se bodo ver- jetno nesreče in nekatere okvare na sodobnih elek- tronskih komunikacijskih napravah dogajale tudi v bodoče. Ali vi vidite tu rešitev, ali lahko zapišete, da je mogoče narediti pametne tovarne, ki bodo delo- vale brez napak? Igor Kovač: Napake so del življenja in napredka, mora jih biti pa čim manj. To vidimo predvsem v letalskem prometu. Letala so na primer postala zelo zanesljiva, vsaka napaka z nesrečnim koncem pa je prispevala k napredku in povečanju zanesljivosti in varnosti. Stremeti moramo k temu, da napako, če se že zgodi, analiziramo, nato pa tehnično, sistemsko, se pravi z vseh vidikov odpravimo. Najbolj trdovra- tne so tiste, na katere vpliva človeški faktor, zato skušamo tega čim bolj izključiti ali pa ustrezno izo- braziti in usposobiti. Ventil: Ali lahko našim bralcem podaste definicijo pametne naprave? Ali je to naprava, ki pozna izje- mno veliko število rešitev in izbira med tistimi, ki jih vsebuje v svojem spominu, ali je to naprava, ki se med delovanjem uči na svojih napakah ali celo na napakah drugih naprav in s časom izboljšuje svoje odločitve? Igor Kovač: Pametna tovarna je definirana v Refe- rence Architecture Model Industry 4.0 (RAMI 4.0) platforme industrija 4.0. Opisno pametno tovarno sicer lahko razložimo na več načinov. Glavni na- men usmeritve je povezati človeka, izdelek, pro- ces in poslovnost v celovit sistem. V ta namen je potrebno razviti inteligentne, konkurenčne, trajno- stne sisteme z vključenimi elementi adaptivnosti, vmesniki plug & produce, z načeli interneta stva- ri (IoT), ki so podprti z on-line simulacijami, ki jih orkestriramo harmonizirano v realnem času. Tako se omogoči izpeljava naročil na osnovi samoor- ganizacije (LEAN), samokonfiguracije (AGILE) in samokontrole kakovosti (TQM) proizvodnih proce- sov in sistemov, ki so povezani s sistemi za planira- nje virov v podjetju (ERP), sistemi za odločanje o proizvodnji (MES) in slonijo na avtomatskem zaje- manju ključnih kazalnikov lastnosti (KPI), vse v so- glasju z usmeritvami koncepta tovarn prihodnosti. S takšnim pristopom je možno zagotoviti bistveno povečanje učinkovitosti proizvodnega procesa v smeri paradigme industrija 4.0. Industrija 4.0 po- meni, da vsi komunicirajo z vsemi (stroji-ljudje- -stvari). Pomembna značilnost je, da se poveča- ta decentralizacija in fleksibilnost pri upravljanju uspešnosti proizvodnje. Vendar pa je celoten pro- ces sposoben le toliko, kolikor je sposoben najšib- kejši člen v tem procesu. Zato je potrebno uvajanje inovativnih izboljšav in prilagoditev, ne le na ravni procesa, temveč tudi na ravni opreme in obliko- vanja izdelkov z implementacijo decentraliziranih inteligentnih rešitev ter uvedbo inovativnih reši- tev rekonfiguracije, modularnosti, povezljivosti in umetne inteligence. Osnova vsega pa je ustrezno znanje. Tega pridobivamo s stalnim tehničnim iz- obraževanjem, vendar pa brez pridobitve konkre- tnih znanj in izkušenj z izvajanjem realnih aplikacij ne gre. Zato je pridobivanje novega znanja pove- zano z vlaganji v inovativne razvojnoraziskovalne projekte ali konkretne aplikacije, ki privedejo do rezultata v smislu konkurenčnega in trajnostnega izdelka, storitve ali procesa. Ventil: Glede na to, da našo revijo berejo tudi sre- dnješolci in drugi mladi ljudje, vas prosim za nasvet glede izbire študija po srednješolskem izobraževa- nju. Kaj je pri opravljanju poklica najpomembnejše: rezultati dela, samo delo ali plačilo za delo? Igor Kovač: Predvsem je pomembno, da delo, ki ga opravljamo, opravljamo z veseljem. Nato je po- membna okolica, kjer delamo, to so predvsem so- delavci, nato možnosti, ki nam jih nudi delovno me- sto, in okolje, kjer je oprema ključna, da se lahko dosežejo rezultati. Ne smemo pa pozabiti na vseži- vljenjsko učenje. Potem pride tudi ostalo. Ventil: Spoštovani dr. Igor Kovač, najlepša hvala za zelo zanimive ter izčrpne odgovore. V imenu ure- dnišva revije Ventil, vam in vašim sodelavcem želim še veliko poslovnih uspehov. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil 95 INTERVJU Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Današnja oblika konference izhaja iz tradicionalnih strokovnih srečanj (aachenski fluidnotehnični kolo- kviji in konference Hydraulik und Pneumatik), ki so potekala že od leta 1974 dalje v centrih razvoja flui- dne tehnike v obeh Nemčijah, na zahodu v Aachnu in na vzhodu v Dresdnu oz. Magdeburgu. Po združitvi obeh Nemčij so srečanja prerasla v mednarodno kon- ferenco, ki izmenoma na dve leti (Aachen - Dresden) poteka že enajsto leto. V Dresdnu je organizator kon- ference tamkajšnji inštitut – Institut für Fluidtechnik TU Dresden, v Aachnu pa inštitut IFAS – Institut für hydraulische Antriebe und Steuerungen na RWTH Aachen, v okviru katerega je potekala tudi organiza- cija letošnjega srečanja. Dogodek je bil organiziran s strokovnim združenjem nemške strojegradnje VDMA (Fachverband Fluidtechnik im VDMA) in FPCE – Mre- že centrov fluidne tehnike v Evropi (Network of Flu- id Power Centres in Europe). Letošnja konferenca je imela prav poseben pomen za aachenski inštitut IFAS, saj je praznoval že 50-letnico obstoja, prav tako pa je inštitut uradno dobil novega vodilnega. Mesto direktorja namesto prof. Hubertusa Murenhofa pre- vzema profesorica Katharina Schmitz. Po kratkem pozdravnem govoru glavnega moža Fakultete za strojništvo RWTH prof. Schmitta je ne- kaj več besed o stanju in trendih fluidne tehnike v Nemčiji in drugod po svetu, o pomenu raziskav in vzgoje kadrov ter o pomembnosti tesnega sode- lovanja univerz in inštitucij z gospodarstvom spre- govoril predsedujoči združenja VDMA dipl. inž. Ch. Kienzle. Tako se preko raziskovalnega fonda VDMA- -Fluidtechnik združuje v okviru skupnih projektov več kot 60 vodilnih nemških podjetij s tega podro- čja. Poleg neposrednega financiranja in javnih sred- stev na področju skupnih industrijskih raziskav se na nemških inštitutih za fluidno tehniko vsako leto izvaja več kot deset projektov. Na ta način je brez dvoma možno izvajati kakovostno izobraževanje podmladka in seveda ohranjati vodilno vlogo sve- tovne velesile na tem področju tehnike. 11. ifk – 11. Mednarodni kolokvij fluidne tehnike Marko ŠIMIC DOGODKI • POROČILA • VESTI 96 Enajsta mednarodna konferenca oz. kolokvij 11th International Fluid Power Conferen- ce (11. IFK), ki je letos potekala med 19. in 21. marcem v Aachnu, je ena najpomemb- nejših in največjih konferenc s področja fluidne tehnike na svetu in vodilna v Evropi. Da gre za najpomembnejšo konferenco na tem področju, pričajo naslednji podatki: preko 700 udeležencev iz 30 držav vsega sveta, več kot 140 predstavljenih prispev- kov in vrsta spremljevalnih dogodkov, kot so razstava, posterska sekcija, ogled labo- ratorija Inštituta za fluidno tehniko IFAS, ekskurzije in drugi družabni dogodki. Glav- na novost letošnjega dogodka je usmerjenost v področje digitalizacije komponent in sistemov ter povezljivost med njimi, kar zadnjih 10 let narekuje industrija 4.0 na vseh industrijskih področjih. Ravno zato je bil letošnji moto konference »Omrežja fluidne tehnike« (»Fluid power networks«). Vse to nakazuje, da je to osrednji svetovni pano- žni dogodek, organizacijsko in programsko dovršen, na katerem se srečujejo najvi- dnejši strokovnjaki s področja hidravlike, pnevmatike, avtomatizacije, krmilne tehnike in po novem tudi digitalizacije sistemov. Doc. dr. Marko Šimic, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, laboratorij LASIM Slika 1 : Konferenčna dvorana Eurogress Aachen (vir: IFAS) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Na dresdenski konferenci pred dvema letoma je bilo izpostavljeno področje razvoja naprednih flu- idnotehničnih komponent (Smart Fluid Power), ki bi jih lahko vključili kot pametne komponente v in- dustrijo 4.0. Letošnja konferenca predstavlja nada- ljevanje strategije pametnih komponent in sistemov ter njihovo vključevanje v kompleksnejša omrežja, internet stvari, procesiranje in obdelavo pametnih podatkov in grajenje virtualnih simulacijskih mode- lov komponent in sistemov (digitalnih dvojčkov) za sprotno optimizacijo procesov. Fluidna tehnika, ki predstavlja enega od temeljnih stebrov pogonske tehnike in avtomatizacije, je tako na področju mobilnih strojev kot industrijskih apli- kacij v primežu nenehno rastočih ekonomskih in okoljskih pričakovanj. Še zlasti v času digitalizacije je v ospredju tematika učinkovite rabe fluidne tehnike na vseh področjih gospodarstva z namenom natančnega spremljanja, upravljanja z energijo in optimizacije procesov ter s tem prihranka energije. Nič manj pa ni zanimivo po- dročje razvoja novih inovativnih tehnologij, ki bi po- polnoma spremenile vlogo fluidne tehnike. Tako je v ospredju vprašanje, ali je smer razvoja distribuira- nih pametnih podsistemov in dobro povezovanje/ komunikacija med njimi ter spremljanje pomemb- nih procesnih parametrov v virtualnem okolju z mo- žnostjo optimizacije in takojšnje reakcije na realnih procesih ključ do uspeha. Tudi zaradi tega je bil moto letošnje konference: »Omrežja fluidne tehni- ke« (»Fluid Power Networks«). Vsa področja konference so bila prežeta z ome- njenim motom in načelom digitalizacije hidravlič- nih in pnevmatičnih sistemov za povečanje njihove energijske učinkovitosti. Glavno vprašanje, ki se je postavilo že prvi dan simpozija, konference, je, ali je v fluidno tehniko smotrno vpeljati smernice industrije 4.0 in ali so komponente in podsistemi razvojno že tako daleč, da jih lahko že danes upo- rabimo za te namene. Velik delež prispevkov je bil zato namenjen prav področju razvoja primernih orodij, protokolov in tudi komponent, ki bi jih v takšne podsisteme lahko uspešno vključili. Posa- mezna področja so med seboj zelo povezana, zato so v nadaljevanju na kratko izpostavljena le najpo- membnejša. DOGODKI • POROČILA • VESTI 97 Slika 2 : Utrinek z odprtja 11. IFK v konferenčni dvorani Eurogress Aachen Slika 3 : Moto 11. IFK 2018 in tematska področja Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 98 Pretežni del analitičnih in simulacijskih pristopov je bil predstavljen na simpoziju že prvi dan. Metodo- logije reševanja problemov in bazične raziskave so temelj za razvoj naprednih algoritmov, simulacijskih modelov in digitalnih dvojčkov. Na splošno je opa- ziti porast uporabe simulacijskih orodij in orodij za vizualizacijo procesov na področju razvoja črpalk, ventilov in tudi celotnih hidravličnih in pnevmatič- nih sistemov. Eno od najbolj aktualnih in pomembnih področij predstavljajo digitalizacija, povezljivost kompo- nent in sistemov ter komunikacija med distribui- ranimi sistemi. Predvsem se pojavlja vprašanje, ali smo res na poti v industrijo 4.0 (I4.0) pri industrijski hidravliki? So posamezne komponente v kombina- ciji s senzorji primerne za uporabo v I4.0? Imamo razvite ustrezne komunikacijske tehnologije? Kar nekaj plenarnih predavanj in prispevkov je dalo od- govor na zgoraj omenjena vprašanja. Predvsem na področju elektrohidravlike in elektropnevmatike se kaže možnost uporabe novih pametnih komponent v kombinaciji z novimi komunikacijskimi standardi in digitalnimi grafičnimi vmesniki (Ethernet, WiFi, IO-povezave, OPC UA). Enega od pomembnih ko- rakov k digitalizaciji sistemov predstavlja razvoj digitalnih dvojčkov (realni sistemi in procesi, pre- slikani v virtualno okolje) in simulacijskih modelov, ki omogočajo natančno spremljanje in vizualizacijo parametrov realnih komponent in sistema. Pri tem spremljamo velike količine podatkov, iz katerih je potrebno izluščiti pametne podatke, ki jih vključimo v nadaljnje analize. Zavedati se moramo dejstva, da brez ustreznih pametnih komponent z vgrajenimi senzorji sistemov ne moremo digitalizirati. Od tu naprej se pojavi glavno vprašanje, kaj početi s po- datki. Eden od glavnih konceptov predstavlja pove- čanje razpoložljivosti naprav in vnaprejšnje predvi- devanje obnašanja komponente in sistema (vedeti danes, kaj se bo zgodilo v prihodnosti). Predvsem slednje je pomembno s stališča vzdrževanja kom- ponent in sistemov in preprečevanja nenadzorova- nih zastojev hidravličnih in pnevmatičnih naprav in sistemov. V sklopu digitalizacije sistemov so bile predstavlje- ne novosti na teme: regulacija, spremljanje, diagno- stika in merilna tehnika, v celoti posvečene varče- vanju z energijo. Vgradnja senzorike in novi pristopi krmilnih metod in regulacije za doseganje hitrejšega procesiranja in s tem višje dinamike ventilov, črpalk in sistemov niso več vprašanje, temveč nuja. Slika 4 : Digitalni dvojček hidravlične stiskalnice (vir: Rexroth Boch Group) Slika 5 : Humanoidni robot na hidravlični pogon (vir: Boston Dynamics) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 99 Na področju novih aplikacij lahko izpostavimo pri- spevek podjetja Boston Dynamics, ki razvija robote na pnevmatični in hidravlični pogon. Ob uporabi na- prednih hidravličnih pogonov, kompozitnih materi- alov in aditivne tehnologije 3D-tiskanja komponent ter uporabi ustreznega krmiljenja in algoritmov za doseganje stabilnosti in visoke dinamike sistemov je humanoidni hidravlični robot sposoben opravljati večino običajnih človeških opravil. Digitalna hidravlika in digitalna pnevmatika se vse pogosteje uveljavljata na področju mobilnih in sta- cionarnih aplikacij, kot so napredni sistemi pozicio- niranja, robotika itd. Tokrat so bili predstavljeni zani- mivi koncepti visoko dinamičnih digitalnih ventilov (ventilski blok več vzporedno vezanih preklopnih ventilov za doseganje diskretnih vrednosti izhodnih veličin), ki se trenutno uporabljajo v mobilni hidra- vliki za izboljšanje energijske učinkovitosti in ve- čje fleksibilnosti upravljanja sistemov. Fleksibilnost takšnih sistemov je zaradi možnosti neodvisnega krmiljenja posameznih ventilov mnogo večja od konvencionalnih drsniških batnih ventilov. Možnost uporabe digitalnih ventilov in digitalne hidravlike ob naprednih krmilnih komponentah in senzorjih je še posebej zanimiva na področju industrije 4.0 in v tovarnah prihodnosti, zlasti visoko fleksibilni digi- talni hidravlični sistemi z možnostjo hitre in učinko- vite prilagoditve ob hkratnem zmanjšanju porabe električne energije. Na področju avtomatizacije igra pomembno vlogo pnevmatika. Zato je bil v tej skupini prispevkov po- udarek ne samo na predstavitvi dosežkov razvoja komponent in celotnih sistemov, temveč tudi na namenskih konstrukcijskih rešitvah, usmerjenih v ukrepe, ki omogočajo občuten prihranek porabe stisnjenega zraka. Zaradi neagresivnosti medija in dokaj nizke tlačne obremenitve se odpirajo nove smernice o uporabi naprednih materialov. Vse ve- čjo uporabo digitalnih pnevmatičnih ventilov je za- slediti v pnevmatičnih sistemih, od katerih lahko iz- postavimo kolaborativnega pnevmatičnega robota podjetja Festo, ki za krmiljenje uporablja napreden ventilski otok preklopnih piezoventilov. Komponente, kot so ventili, črpalke, hidravlični valji, akumulatorji, so na letošnji konferenci imele veliko in pomembno vlogo. Vrsta simulacijskih in optimizacijskih pristopov z namenom iskanja novih učinkovitejših zasnov skupaj z uporabo naprednih aktuatorjev in materialov vodi ne le do učinkovi- tejše komponente, temveč celotnega sistema. Vse več raziskav je usmerjenih v uporabo naprednih materialov za zmanjšanje mase komponent, boljšo površinsko odpornost, žilavost, zmanjšanje trenja v drsnih kontaktih itd. Mobilna hidravlika vsekakor predstavlja veliko po- dročje uporabe te tehnike, zato je bil temu primer- no velik tudi obseg te skupine prispevkov. Pouda- rek je bil na inovacijah in njihovi praktični rabi, še posebej pa na učinkoviti rabi oz. izboljšanju učin- kovitosti posameznih komponent kot tudi celotnih sistemov, kar lahko dosežemo z univerzalnimi ali pa s hibridnimi sistemi. Kot že vrsto let se raziskuje po- dročje shranjevanja energije na podlagi pretvorbe kinetične in potencialne energije. Z razvojem novih učinkovitejših hidravličnih in pnevmatičnih akumu- latorjev je ta tehnologija smotrna predvsem v de- lovnih vozilih, kot so žerjavi, bagerji, traktorji itd. Prispevki v skupini tribologija in fluidi so ciljali na izboljšanje učinkovitosti izrabe energije z zmanj- šanjem kontaktnega trenja med gibajočimi se deli. Tako je bilo kar nekaj prispevkov o rabi novih neko- vinskih in kompozitnih materialov in njihovi obstoj- nosti. Pojavljajo se nove vrste fluidov z novimi aditivi za izboljšanje temperaturne obstojnosti in odporno- sti proti staranju. Vse več raziskav je usmerjenih v vodno hidravliko in zato v vodo kot medij. Za vsa omenjena področja so avtorji prijavili veliko prispevkov. Od več kot 400 prijavljenih prispevkov je programski odbor srečanja uvrstil v program 147 najzanimivejših, pri čemer je delež domačih in tu- jih avtorjev dokaj izenačen. To dejstvo kaže na to, kako močna je Nemčija na tem področju, druga po- lovica pa kaže na dejstvo, da tudi ostali svet želi prisostvovati tako ugledni mednarodni konferenci. Nemčija je kot vodilna svetovna velesila na podro- čju fluidne tehnike tako po razvoju kot tržnem de- ležu in industriji ter svojih razvojnih dosežkih na ta način vsekakor izpostavljena drobnogledu konku- rence. Nasprotno pa številni prispevki z azijskega in ameriškega prostora ponujajo možnost pregleda razvojnih aktivnosti na tem področju tehnike izven evropskega prostora ter ukrepov v spremenjenih gospodarskih razmerah. 9. IFK je za uporabnike, proizvajalce in znanstvenike brez dvoma idealen mednarodni forum za področje hidravlične in pnevmatične pogonske, krmilne in re- Slika 6 : Druženje udeležencev ob 50-letnici inštituta IFAS Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 100 gulacijske tehnike. Trije dnevi so polni različnih stro- kovnih dogodkov. Strokovne delavnice, ki potekajo prvi dan srečanja, so namenjene predstavitvi pri- spevkov s tematiko, usmerjeno predvsem v bazična znanja (letos 48 prispevkov). Njihov namen je, da pripadniki visokih šol, univerz in inštitutov širokemu krogu mednarodnih znanstvenikov predstavijo re- zultate svojega raziskovalnega dela. Širok spekter tematik, usmerjen v inovativne pri- mere uporabe in nove tehnologije, so obravnavala predavanja, izvedena v dveh glavnih dnevih konfe- rence, v dveh vzporednih sekcijah – letos skupno 99 prispevkov. Prispevke posameznih tematskih skupin izbere programsko-recenzentski odbor, ki ga sestavljajo najvidnejši predstavniki iz industrije, visokih šol in strokovnih združenj. Konferenco je tudi letos spremljala strokovna raz- stava pomembnejših dobaviteljev panoge, ki so predstavili svoje najnovejše dosežke in proizvode (več kot 30 razstavljavcev). Letos je bil poudarek na digitalizaciji sistemov, povečanju učinkovitosti pogonske tehnike, merilni in regulacijski tehniki ter programski opremi, namenjeni industriji 4.0. Ravno pri programski opremi je opaziti velik poudarek na uporabi simulacijskih pristopov, ki dopolnjujejo že tako uveljavljene eksperimentalne analize in posta- jajo del virtualnih procesov, v katerih se bodo izva- jali optimizacijski koraki v realnem času. Poleg tega pa so avtorji iz industrije in raziskovalnih organizacij svoja zadnja spoznanja, patente in dosežke razvo- ja predstavili tudi v obliki posterjev (preko 40 pri- spevkov). Kaj bi lahko izpostavili kot posebno novico z leto- šnje konference? Posamezen udeleženec nikakor ne more podati celotne slike konference. Že fizično je nemogoče hkrati prisostvovati vsem aktivnostim – vzporedne skupine prispevkov. Nenazadnje pa se lahko posameznik podrobneje ukvarja le z eno tematiko in se tako intenzivneje udeleži predavanj s svojega ožjega področja. Izpostavimo lahko dej- stvo, da se industrija 4.0 počasi uveljavlja tudi na področju fluidne tehnike. Decentralizacija hidravlič- nih sistemov, spremljanje in shranjevanje podatkov o procesih v oblaku, razvoj naprednih algoritmov znotraj simulacijskih programov je le nekaj smernic za naprej. Več informacij o samem programu sreča- nja in o prispevkih je na voljo na spletni strani sreča- nja: http://ifk2018.com/ >> Conference. Kdo vse se je udeležil letošnje konference? Podrob- nejši pregled strukture udeležencev kaže na urav- noteženo stanje med industrijo in visokošolskimi ustanovami ali inštituti. Raste zanimanje končnih uporabnikov proizvodov te tehnike in pa proizvajal- cev ali ponudnikov programske opreme, ki so prišli po nove informacije in ideje. Ta konferenca vseka- kor ni zgolj formalno srečanje za udeležence iz aka- demskih krogov, pomembneje je namreč povezova- nje in pridobivanje stikov z industrijskimi krogi. Kje smo Slovenci? Že vrsto let aktivno sodeluje- mo v okviru raziskovalnih inštitucij obeh univerz, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Lahko rečem, da naša prisotnost navdihuje druge in tudi nas, ne le po številu udeležencev, temveč tudi po predstavljenih tematikah in prispevkih, ki sodijo v sam svetovni vrh na področju raziskav novih flui- dov, novih naprednih materialov za hidravlične, pnevmatične in vodne ventile, novih analitičnih in simulacijskih pristopov, novih naprednih krmilnih al- goritmov, itd... Na letošnji konferenci je bilo kar pet prispevkov sprejetih v ožji izbor konference (več kot 3% vseh sodelujočih), kar je vsekakor dokaz, da se skoraj brez sredstev, namenjenih za razvoj s stra- ni države ali strokovnih združenj, ali pa neposrednih industrijskih projektov po idejah, če že ne drugače, uspešno kosamo z mnogo (tudi finančno) razvitej- šimi državami z večjim industrijskim zaledjem. V zaključni misli bi lahko povzel, da konferenca podaja ogromno informacij v zvezi s pričakovani- mi trendi, kar je za razvojne inštitucije še poseb- no pomembno. Novitete se kažejo na posameznih področjih in pretežno v obliki dodelanih rešitev ali poglobljenega znanja o že obstoječih komponen- tah in sistemih. Nemčija s svojo zrelostjo, doslednostjo in znanjem na področju fluidne tehnike zaenkrat še prekaša vse svetovne sile. Zelo blizu so ji Japonska, Amerika in Kitajska. Tudi za Slovenijo, predvsem na specifičnih manjših področjih, kot so razvoj naprednih visoko dinamičnih in energijsko učinkovitih ventilov, vodna hidravlika in razvoj ventilov, nove vrste fluidov, novi materiali za ventile, razvoj novih krmilnih algorit- mov, lahko rečemo, da smo v samem svetovnem vrhu. Loči nas obdobje dveh let, ko bomo zopet za- stopali svoje raziskovalno delo na naslednjem sre- čanju, na 12. IFK 2020 v Dresdnu. Slika 7 : Utrinek s priložnostne razstave Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. SAFETY FIRST PH catalogue available as app for Android and iPad PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Wuppermannshof 8, 58256 Ennepetal, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Ventil 0418.indd 1 4/16/2018 4:39:32 PM Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Priznanje Republike Slovenije za poslov- no odličnost (PRSPO) je bilo zasnovano v prvih letih osamosvojitve Slovenije v okvi- ru nacionalnega programa za kakovost po zgledu drugih evropskih nagrad, da se ponudi podpora gospodarstvu pri čim hitrejšem preporodu in dvigu konkurenč- nosti. V sodelovanju z Evropsko fundacijo za kakovost in management EFQM je Urad Republike Slovenije za meroslovje prevzel evropsko metodologijo in kriterije modela odličnosti EFQM ter jih vgradil v sistem dr- žavne nagrade za poslovno odličnost. Na svečanosti so o zgodovini poslovne odličnosti spregovorili različni visoki go- stje. Njihovi spomini segajo v leto 1996, ko je bil tako ob podpori takratnega vodstva države in Urada Republike Slovenije za me- roslovje izveden prvi pilotni projekt, ki je doživel veliko zanimanje na vseh področjih gospodarstva. Velika želja zgraditi na uspešnem gospo- darstvu temelječo državo je pripeljala do odločitve, da smo v Sloveniji v letu 1997 prevzeli evropski mode EFQM in izvedli prvi tečaj za ocenjevalce. V letu 1998 je Urad pod takratnim direk- torjem dr. Bogdanom Topičem zgodbo gradil dalje s sprejetjem zakona in izved- bo prvega javnega razpisa ter ocenjevanja prijaviteljev. Postopek se je zaključil s podelitvijo pr- vih priznanj za poslovno odličnost PRSPO 1998. Prvi zmagovalec je bila organizacija svečanost ob 20. obletnici priznanja republike slovenije za poslovno odličnost in podelitvi prspo 2017 DOGODKI • POROČILA • VESTI 102 V Kongresnem centru Portus v Portorožu je 22. marca potekala svečanost ob 20. obletnici priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) in podelitvi PRSPO 2017. Svečanost ob 20. obletnici priznanja RS za poslovno odličnosti je potekala v Kongresnem centru Portus, v Hotelu Slovenija, Portorož Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Hermes Softlab, ki so ji sledili: Revoz, Iskra Avtoelektrika, Sau- bermacher & Komunala, Sava, gumarska in kemijska industrija, Trimo, Luka Koper, ETI Elektroelement, Petrol, Slovenska ener- getska družba, Krka, tovarna zdravil, TPV trženje in proizvodnja opreme vozil, Lotrič meroslovje, Elektro Gorenjska, odelo Slove- nija in Adria Mobil, proizvodnja, trgovina in storitve. V 20-letni zgodovini so se ob podpori države in s pomočjo uspe- šnih gospodarskih družb ter naštetih zmagovalnih organizacij kot tudi ocenjevalcev in razsodnikov PRSPO na trdne temelje zakona postavljali zidaki poslovne odličnosti. Tako se je gradil steber, ki se je letos na osnovi odločitve vladnega Odbora PR- SPO zaključil s sprejetjem vladne Strategije poslovne odličnosti 2018–2030. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je tako re- snično najvišje državno priznanje na področju kakovosti poslo- vanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti ter stalnih iz- boljšav, zaradi katerih je Slovenija uspešna in konkurenčna. V letu 2017 je visoko raven odličnosti poslovanja izkazal Univer- zitetni klinični center Ljubljana, ki je v postopku ocenjevanja PR- SPO prejel nad 400 točk. Skladno z distribucijsko pogodbo med Uradom RS za meroslovje in organizacijo EFQM je tako prejel mednarodno priznan certifikat prepoznani v odličnosti – 4 zvez- dice, ki ga bo kot žlahten izkaz odličnosti lahko uporabljal nasle- dnji dve leti. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počival- šek, predsednik Odbora PRSPO in slavnostni govornik na sveča- nosti, je povedal: »Država ne more opraviti vseh nalog za uspe- šnost gospodarstva, saj je tu izjemno pomembna vloga vseh vodilnih v organizacijah in skupaj lahko naredimo Slovenijo bolj konkurenčno. Vodstvo vsake organizacije je tisto, ki mora znati postaviti prioritete in ključne cilje, naloga države pa je ustvariti čim bolj optimalno gospodarsko okolje, v katerem bodo lahko uspešno delovale in se razvijale vse organizacije. Zaradi zagotavljanja sinergij je smiselno in ekonomsko optimal- no, da se naloge v zvezi z vodenjem postopkov PRSPO in za- gotavljanjem podpore gospodarskemu sektorju prenesejo na javno agencijo SPIRIT Slovenija. Agencija bo vzpostavila potreb- ne mehanizme spodbujanja načel poslovne odličnosti s spod- bujanjem vstopnih shem priznavanja poslovne odličnosti. S tem bosta omogočena uspešna vpeljava odličnosti v organizacije in tudi priznavanje odličnih organizacij s strani države z nagradami in priznanji PRSPO.« Podporni steber postopka PRSPO so strokovno usposobljeni ocenjevalci, razsodniki in tudi zmagovalne organizacije, zato se jim je vladni Odbor PRSPO ob tej priložnosti zahvalil s posebni- mi listinami. Mag. Dominika Rozoničnik, odnosi z javnostmi Urada RS za meroslovje Odlične organizacije nenehno dvigujejo meje možnega. Negujejo kulturo doseganja izjemnih rezultatov, skrbijo za zadovoljstvo ljudi ter ohranjanje okolja. OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si automation Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 MEGRA Sejem MEGRA je povezal ponudnike in uporabnike najnovejše mehanizacije, materialov, orodij in sto- ritev. Ponujal je trajnostno gradnjo, energijsko in siceršnjo obnovo stavb, urejanje okolice, sodobno klimatizacijo ter opozarjal na pomen lesa v grad- beništvu in bivanju. Na Obrtni ulici so člani Obrtno- -podjetniške zbornice Slovenije prikazovali svoje izdelke, zaključna obrtna dela v gradbeništvu in de- ficitarne poklice. Predstavile so se ustanove z vseh nivojev izobraževanja. Obiskovalce so vabila brez- plačna svetovanja arhitektov, gradbenih in energet- skih strokovnjakov. GREEN Sočasni sejem GREEN je na razstavnih prostorih in v predavalnicah predstavil zamisli in izdelke, ki so v korist potrošnikom, okolju in družbi: samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov, naravne gradbene materiale in gradnjo, ekološko in permakulturno pridelavo, rokodelstvo in naravne domače dobrote. Obiskovalci so lahko pobližje spoznali projekte in organizacije, ki dajejo pred dobičkom prednost po- zitivnim družbenim in okoljskim učinkom. Osebna izkaznica MEGRA 2018:  število razstavljavcev 160,  9 sodelujočih držav (Avstrija, Danska, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Švica, Slo- venija),  razstavni prostor 8.000 m2. GREEN 2018:  število razstavljavcev 60,  4 sodelujoče države (Avstrija, Belgija, Slovenija, Češka),  razstavni prostor: 1100 m2, Število obiskovalcev skupaj 8000. TrajnosTna inovaTivnosT gradnje in bivanja DOGODKI • POROČILA • VESTI 104 30. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA ter 4. mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN sta od 4. do 7. aprila v Gornji Radgoni predstavila 220 razstavljavcev iz 11 držav na več kot 9.000 m2 površin. Slika 1 : Na sejmu MEGRA so prikazali tudi napredno vgrajevanje asfalta Slika 2 : GREEN je med drugim predstavljal e-mobil- nost Slika 3 : Predstavitve deficitarnih poklicev so spremljale predstavitve gradbenega izobraževanja na vseh nivojih Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Trajnostno aktualno dogajanje Ob zanimivih razstavnih vsebinah so poslovne in strokovne obiskovalce iz Slovenije in tujine vabi- la tehtna poslovna in strokovna srečanja. Društvo za ceste Ljubljana v sodelovanju z Društvom za ceste severovzhodne Slovenije je organiziralo po- svet o razvoju sodobne prometne infrastrukture kot priložnosti za močan gospodarski razvoj se- verovzhodne Slovenije. Podeljena so bila prizna- nja znak kakovosti v graditeljstvu 2018. Uspešno je bilo B2B kooperacijsko srečanje MEET4BUSI- NESS MEGRA 2018. V organizaciji kabineta pred- sednika vlade in Ministrstva za okolje in prostor RS je potekal Nacionalni forum zelenega gospo- darstva. Združenje socialne ekonomije Slovenije je pripravilo posvet na temo družbenih in trajno- stnih učinkov podjetij socialne ekonomije. Mini- strstvo za okolje in prostor je predstavilo projekt LIFE ter okoljsko oblikovanje in inovacije kot del krožnega gospodarstva za večjo konkurenčnost Slovenije. Inštitut za javne službe je organiziral strokovni posvet, ki ga lahko strnemo pod geslom Komunala po meri občanov. Združenje asfalter- jev Slovenije je osvetlilo pomen digitalizacije v asfalterstvu ter prikazalo napredno vgrajevanje asfalta. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je opozorila na najpomembnejše novosti novega gradbenega zakona, vključno z možnostjo lega- lizacije črnih gradenj, ter na pasti in novosti pri opravljanju čezmejnih storitev. LEA Pomurje in Skupnost občin Slovenije sta organizirali konfe- renco Greens. Zanimiva predavanja je pripravila Zveza ekoloških gibanj Slovenije. V predavalnici Govoreča paleta in v razstavnih prostorih sejma GREEN sta Združenje za naravno gradnjo in Društvo za permakulturo Slovenije pri- pravili brezplačna svetovanja o naravni gradnji ter permakulturni pridelavi. Povezovalnica skupnosti Etri je gradila vključujočo družbo in trajnostno pri- hodnost Slovenije. Ekoci – eko civilna iniciativa je predstavila zelene dragulje narave, zdravilne rastli- ne, industrijsko konopljo in druge naravne materi- ale, skupaj s Pomurskim sejmom razglasila Ekoci Green design za izbor najbolj inovativnih oblačil iz naravnih materialov ter na izmenjevalnici semen v podporo Svetovnemu dnevu čebel razdelila na tisoče semen medovite ajde. Obiskovalci so se lah- ko udeležili izkustvenih delavnic na permakultur- nem sejemskem vrtu. Svetovanja obiskovalcem Vse sejemske dni je Ekosklad nudil energetska sve- tovanja, Gradbeni inštitut ZRMK pa neodvisna in celovita svetovanja arhitektov, gradbenih in ener- getskih strokovnjakov ter svetovanja za ravnanje v primeru poplav, potresov in plazenja. CPU – Center ponovne uporabe je pripravil delavnice in svetova- nja na temo, ko odpadni izdelki dobijo novo življe- nje. Na permakulturnem vrtu so potekale izkustve- ne delavnice o pripravi vrta spomladi. Miran Mate miran.mate@pomurski-sejem.si www.pomurski-sejem.si DOGODKI • POROČILA • VESTI 105 »Sejem MEGRA skupaj s sejmom GREEN je bil vrhunski strokovni dogodek, na katerem so se zrcalile aktualne teme s področja gradbeništva, komunale, energetike in obrti ter narekovale smeri razvoja v sonaravno gospodarstvo in trajnostno gradbeništvo. Sejem kot izjemno priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj so v največji meri izkoristile strokovne institucije. V manjši meri so jim sledili grad- beniki, ki imajo ta trenutek sladke težave z obilico naročil. Vsekakor pa je za promocijo potrebno poskrbeti tedaj, ko ti gre najbolje. Obeti za gradbeništvo so dobri, a ob predpostavki, da bomo v prihodnje bolje skrbeli za kadre in izobraževanje, se ozirali čez meje, pri tem pa gradili svoj ugled tudi v domačem okolju. Sejma MEGRA in GREEN imata prihodnost, kot jo imata tudi gradbeništvo in trajnostni način delova- nja na vseh nivojih.« Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma ob zaključku sejmov MEGRA in GREEN 2018 Slika 4 : Sodobno obujanje tradicije je prinesla pred- stavitev celovite naravne gradnje Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Napeti boji za prva mesta Dijaki so se s svojimi avtonomnimi vozili pomerili v izzivu razvrščanja barvnih objektov v zbiralnike po ujemajočih se barvah objektov in zbiralnikov. Po- leg tega, da je bil njihov avtonomni mobilni sistem dobro sprogramiran, je bila zelo pomembna tudi njegova hitrost, saj so bili določeni objekti skupni obema avtonomnima voziloma, ki sta štartali isto- časno, dosegel pa jih je tisti, ki je bil hitrejši. Štu- dentje pa so se pomerili v izzivu z naslovom Ujemi me, če me moreš, ki je od ekip zahteval izdelavo in programiranje sistema, ki zna slediti določeni trajektoriji, se na poligonu lokalizirati in izogibati oviram. Dve ekipi sta se istočasno s svojima mo- bilnima sistemoma pomerili na tekmovanju na kro- žnem dirkališču z ovirami, zmagala pa je ekipa, ka- tere avtonomno vozilo je ujelo oz. se bolj približalo nasprotnikovemu. Zmagovalci letošnjega tekmovanja v dijaški ligi so: 1. mesto: ekipa Mehatroniki – David Žuraj, Žan So- tošek in Žan Ocvirk z mentorjema Matejem Ve- brom in Androm Glamnikom, ŠC Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije; 2. mesto: ekipa Stari mački – Gašper Lončar, Ja- nez Petauer in Jernej Pevec z mentorjema Kar- men Kotnik in Tomislavom Viherjem, ŠC Celje, Gimnazija Lava; na fakulteti za elektrotehniko ul je potekal že šesti turnir leGo Masters Slika 1 : Letošnjega turnija Lego Masters se je udeležilo kar 33 dijaških in študentskih ekip 106 Že šesto leto zapored je v četrtek, 5. 4., na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko v okviru Dnevov avtomatike potekal turnir Lego Masters 2018, na katerem je sodelovalo kar 33 dijaških in študentskih ekip. Tudi letošnja naloga je zahtevala izdelavo in progra- miranje avtonomnega mobilnega sistema, s katerim so se ekipe pomerile med sabo v vnaprej določenem izzivu. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 3. mesto: ekipa Iluminati – Benjamin Lipnik, Andraž Gobec, Domen Hribernik in Gregor Mansutti z mentorjem Andrejem Grilcem, ŠC Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Letošnji zmagovalci v študentski ligi so: 1. mesto: ekipa Über Kartoffel – Tine Šivec, Jernej Tinta, Aleksander Rajhard, 2. mesto: ekipa LegoTrio – Martina Loknar, Domen Ipavec, Mimoza Naseska, 3. mesto: ekipa Hroščki – Marko Hudomalj, Uroš Petkovič, Uroš Hudomalj. Znanje in zabava z roko v roki Glavni cilj tekmovanja je pridobitev dodatnih prak- tičnih znanj z igro, vzpodbujanjem projektno ori- entiranega razmišljanja in ekipnega dela med tek- movalci. Na tekmovanju Lego Masters tekmovalci dokazujejo svoje znanje avtomatike, ki je uporab- no ne le na področju razvoja avtonomnih sistemov, ampak tudi na številnih drugih interdisciplinarnih področjih. Prof. Igor Škrjanc z ljubljanske Fakulte- te za elektrotehniko je povedal, da so vse stvari, ki se jih dijaki in študentje naučijo na turnirju Lego Masters, uporabne v praktičnih primerih, saj gre za problematiko, ki jo srečujemo tudi v industriji. Vse večja priljubljenost tovrstnih tekmo- vanj Tekmovanje Lego Masters 2018 sta na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani tudi letos orga- nizirala Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme (LAMS) in Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje (LMSV). Tako kot vsako leto je bilo name- njeno dijaškim ekipam vseh srednjih šol ter študent- skim ekipam FE UL vseh smeri in letnikov. Podobna tekmovanja so priljubljena tudi drugje po svetu. UL, Fakulteta za elektrotehniko Slika 2 : Turnir Lego Masters je na Fakulteti za elektrotehniko UL letos potekal že šestič 107 Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 108 Gre za tradicionalno vsakoletno srečanje foruma- šev v tednu po veliki noči. Letošnje ima oznako FO- RUM 34. Od 35 vabljenih se je srečanja udeležilo 21 članov. Na vsakoletno srečanje so vabljeni tudi zakonski partnerji članov, a je njihova udeležba obi- čajno skromna. Letos so bile prisotne žene sedmih članov. Udeležba je bila številčnejša od lanske, sku- pno 28, lani 22. Letošnje srečanje smo izvedli na železarskih Jese- nicah, torej izven osrednje Slovenije. Prevoz je pra- viloma »individualni problem«, izjema je le iz smeri Žiri. Žirovski Kladivar je bil nekdaj glavni izdelovalec fluidne tehnike v Sloveniji. Dolga leta je Kladivar, ki je zdaj v lasti francoskega podjetja Poclain, zapo- sloval 200 do 300 delavcev, zato je razumljivo, da je v Žireh doma veliko »forumašev«. Tako kot vsako leto je bil tudi letos od tam organiziran prevoz z malim avtobusom: Žiri–Škofja Loka–Jesenice. Prvi del srečanja je potekal v Železarskem muze- ju na Jesenicah kjer smo se zbrali ob 9. uri. Ta del Jesenic se imenuje Stara Sava. Slika 1 prikazuje zu- nanjost Železarskega muzeja. Na sliki so v sredini razvidni ostanki zelo starega plavža (delujoč pred nekaj stoletji), na desni strani so nizke zgradbe, kjer so bile pudlovke, na levi strani pa je enonadstropna rumena stavba z rdečo streho, imenovana kasarna, obnovljena pred nekaj leti. V času Napoleona je bila tam dejansko vojaška kasarna, potem stanovanja za delavce takratne železarne. Danes je v pritličju prikaz delavskih stanovanj izpred več desetletij, v prvem nadstropju pa glasbena šola ipd. Glavna muzejska stavba (ni prikazana na sliki 1) bo obnovljena letos. V njej so poleg uprave muzeja predvsem stare slike in fotografije, eksponati ter makete plavžev in ostalih železarskih objektov iz preteklih stoletij. Lastniki teh stavb v preteklosti so bile znane bogate oz. plemiške družine: Ruardi, Zo- isi, . . . Kranjska industrijska družba, Železarna Jese- nice. Vse to smo si ogledali pa tudi kratek film o ra- zvoju železarstva v severozahodnem delu Slovenije, kjer se je železarstvo začelo 500 let pred Kristusom v takrat že poseljenem Bohinju, predvsem po zaslu- gi železove rude na področju Bohinja in Pokljuke. srečanje seniorjev s področja fluidne tehnike V četrtek, 5. aprila, smo se po enem letu ponovno srečali nekateri starejši strokovnjaki, ki smo precejšen del svojega »delovnega življenja« posvetili fluidni tehniki (FT) – hidra- vliki in pnevmatiki. Pogosto se imenujemo kar »fluidičarji«. Pred več kot desetletjem je skupina »fluidičarjev« ustanovila združenje FORUM, zato se člani tega združenja ime- nujemo »forumaši«. Večina nas je upokojencev, le nekaj je še delovno aktivnih. Slika 1 : Zunanjost železarskega muzeja Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 109 Tudi tu so izdelovali znano noriško jeklo, ki so ga po zasedbi teh krajev zelo cenili v antičnem Rimu. Ob 11. uri smo odšli v približno 3 km oddaljeno žele- zarno SIJ Acroni. Ta ima zdaj nekaj preko 1.300 za- poslenih. Letno izdela skoraj 400.000 ton jekla, in sicer ploščati program jekel: pločevina v ploščah in kolobarjih. Acroni izdeluje zelo veliko vrst jekel: ner- javna, elektrojekla, jekla za avtomobilske katalizator- je itd. Izdeluje samo vrhunska oz. jekla visokih kvali- tet. Za nekatere vrste jekel so eni od redkih ali celo edini proizvajalec. Acroni ima 4 proizvodne obrate: jeklarna, vroča valjarna (VV), predelava debele plo- čevine (PDP) in hladna valjarna (HV). HV je zdaj naj- starejši obrat, zgrajen pred malo več kot 40 leti, sicer delno obnovljen oz. posodobljen. Zaradi prostorske razsežnosti obratov (dolžine posameznih so do 500 m) smo si lahko ogledali le del VV in HV. V velikih kletnih prostorih VV smo si ogledali nekaj sistemov pogonsko-krmilne hidravlike (PKH), ki jo tudi železarji kratko imenujemo hidravlika. V zadnjih desetletjih se pnevmatika v železarska postrojenja sploh ne vgrajuje več; so pač potrebne moči, navo- ri, sile prevelike. Sistemi PKH, vgrajeni v zadnjih treh desetletjih, delujejo večinoma s tlaki okrog 300 bar. Potni ventili so skoraj izključno proporcionalni, pa tudi večina tlačnih in tokovnih. Takšne so pač zahteve glede krmiljenja delovnih gibov v sodobnem železar- stvu. Nekaj je tudi servoventilov izdelovalca Moog. Večinski lastnik SIJ Acroni kot tudi celotne slovenske industrije jekla (SIJ), kamor sodi več tovrstnih pod- jetij (Metal Ravne, Noži Ravne, . . . ), je neki ruski kon- cern. SIJ Acroni je po številu zaposlenih in proizvo- dnji največje podjetje v SIJ-u. Sedež oziroma uprava SIJ-a je v Ljubljani. V zadnjih dveh desetletjih so Rusi v SIJ investirali več sto milijonov evrov, kar se odraža v vrhunskih sodobnih tehnologijah in postrojenjih. Ogled nekaterih od zelo številnih naprav, strojev in postrojenj v VV in HV smo zaključili ob približno 13.30, ko smo odložili obvezne zaščitne čelade in oranžne halje. Kakšni smo »zaščitno oblečeni«, pri- kazuje slika 2. Na desni strani se vidi del upravne stavbe SIJ Acroni, v sredini za nami udeleženci pa »muzejska« elektropeč s kapaciteto 8 ton, ki je leta 1975 še obratovala, slika 3. Maloštevilne delovne gibe peči je izvajala vodna hidravlika s tlakom okrog 40 bar (takrat še atmosfer). Na mojem prvem de- lovnem mestu je vzdrževalni oddelek, ki sem ga kot mlad inženir vodil, to hidravliko še vzdrževal. Sledilo je kosilo v Acronijevi »delavski restavraciji« na stroške Acronija, za kar smo jim udeleženci tudi zelo hvaležni. Sledil je še zaključek ekskurzije v Acronijevi sejni sobi: sprejem novih članov, pregled prisotnosti in odsotnosti, planiranje srečanja za leto 2019 ipd. Nadaljnji »neuradni« del srečanja se je nadaljeval v »ustreznih lokalih« na poti domov. Tu so bile »pre- debatirane« še nekatere teme, za katere je prej zmanjkalo časa. Dan je bil vsekakor zanimiv in pe- ster za forumaše in njihove spremljevalke. Prihodnje srečanje bo glede na tradicijo praviloma prvi četrtek po veliki noči 2019. Po možnosti se v čim večjem številu (člani in spremljevalke) vidimo na FORUMU 35. Jožef Pezdirnik Uredništvo revije Ventil Slika 2 : Udeleženci foruma Slika 3 : Muzejska elektropeč, kapacitete 8 ton Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 in MeMoriaM dušanu kajfežu Na letošnjem srečanju foruma- šev (FORUM – združenje seni- orjev fluidne tehnike) je kolega Anton Beovič ob zaključku op- timistično ugotovil, da smo se preteklo leto kar dobro držali. Že na poti domov pa smo dobi- li sporočilo, da je umrl naš član Dušan Kajfež. To se je zgodilo natančno pet let po tem, ko smo si v LIV-u ogledovali zahtevno proizvodnjo hidravličnih nakla- dalnih dvigal. Pri uvajanju tega programa je Dušan s svojim ši- rokim poznavanjem strojništva pomembno sodeloval. Na začetku svoje strokovne poti se je v Tomosu ukvarjal predvsem s pnevmatiko. Zanimale ga niso samo standardne rešitve s kla- sičnimi pnevmatičnimi elementi, ampak se je poglabljal tudi na področje pnevmatične logike, ki je konec šestdesetih in v za- četku sedemdesetih kar mnogo obetalo. Kot poliglot je prebral mnogo tehnične literature in zato ni dovolil, da bi mu kdo prodajal že dobro znana dejstva. Tako je na nekem posvetu v Beogradu pri diskusiji protestiral, ko so kot posebno novost predstavljali že dobro znana krmilja z elementi Dreloba. Sredi sedemdesetih let je Du- šan pričel delati v LIV-u. Podje- tje je takrat nujno potrebovalo nov ambicioznejši program. Po dogovoru z gozdarji so se lotili hidravličnih nakladalnih dvigal, ki so se takrat iz Švedske priče- la širiti po Evropi. V primerjavi s predhodno proizvodnjo je novi program predstavljal mnogo viš- je zahteve na področju hidravlike pa tudi mehanike ter zahteval strokovnjake z znanjem in pogu- mom. Znan je njegov izrek, ko je kdo izjavil, da se tega ali onega ne da narediti: Ah, dajte, no, daj- te, če so ljudje prišli na Luno, po- tem se da tudi to. V nekaj letih je bil osvojen zahteven proizvodni program, ki daje kruh številnim zaposlenim še danes. Pod Duša- novim okriljem se je oblikovala skupina strokovnjakov, ki rešuje nove probleme, sam pa jim je še po upokojitvi rad priskočil na po- moč s svojim širokim znanjem in izkušnjami. Tudi ob zadnjem srečanju na lju- bljanskih Žalah nas je Dušan še enkrat presenetil. Na stara leta se je lotil španščine in plesa. Oboje zelo uspešno. Vedno je upošte- val znani Župančičev epigram o ledu, oslovstvu in plesu. Po mo- rebitnem padcu je naslednji dan uspešno odplesal. In to salso. Imejmo ga za vzor! Za FORUM: F. Jeromen Uredništvo revije Ventil DOGODKI • POROČILA • VESTI 110 WWW.IRT3000.COM SPLAČA SE BITI NAROČNIK UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE NAROČITE SE! 01 5800 884 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocam ZA SAMO 50€ DOBITE: Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature Na voljo tudi digitalna različica revije Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Portorož, 4. in 5. junij 2018 www.forum-irt.si Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organi- zacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. FORUM ZNANJA IN IZKUŠENJ Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 I faks: 01 5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si I www.forum-irt.si I Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škofjica Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si Predstavitev strokovnih prispevkov Strokovna razstava I Aktualna okrogla miza Podelitev priznanja TARAS Priznanje TARAS za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Glavni pokrovitelj Nacionalni pokrovitelj Pokrovitelji Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 112 Na razstavnem prostoru so bili predstavljeni različni implantabilni dinamični vsadki: srčni spodbujevalni- ki, ICD-stimulatorji, sakralni stimulatorji, stimulatorji gastrik, različni nevrostimulatorji, slušni vsadki, raz- lični senzorji in aktuatorji, mikro črpalke, tehnologije CCD in CMOS in drugo. Kot posebne tehnologije so bile predstavljene: MEMS, BioMEMS, NEMS in MO- EMS, ki so gradniki novih podpornih tehnologij in sistemov sodobne medicine in bionike. K tem teh- nologijam sodijo tudi mikrofluidni sistemi s senzorji, aktuatorji, laboratoriji na čipu, reaktorji na čipu in organi na čipu ter drugo. Predstavljene tehnologije se posredno uporabljajo za zdravljenje hudih bolezni, lajšanje bolezenskih stanj, diagnostiko, medicinski monitoring, spremlja- nje reakcij pri uporabi zdravil, ciljno doziranje zdra- vilnih učinkovin, analizo telesnih tekočin, zajemanje pomembnih medicinskih podatkov, prenos teleme- tričnih in biometričnih podatkov ipd. Na sejmu je bila predstavljena tudi zanimiva inovacija Laboratorija LMSE (Fakulteta za elek- trotehniko, Univerza v Ljubljani), ki so jo razvili skupaj s Kolektor group: izjemno zanimiva pi- ezo mikrocilindrska črpalka za črpanje mikroli- trskih količin, različnih mikrofluidnih snovi, ki se uporabljajo v biomedicini, farmaciji in kemijskem procesnem inženirstvu. Cilinder mikročrpalke je v danem primeru vzbujan z bimorfno strukturo steklo/PZT, pretok pa usmerjata dva elastomerna pripirna ventila. Posebnosti črpalke sta, da ne po- škoduje bioloških celic in sposobnost samopolni- tve. Na sejmu je prof. dr. Aleš Holobar, sicer vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in infor- matiko Univerze v Mariboru, predstavil zanimive vmesnike za neinvazivno spremljanje in vizuali- zacijo aktivnosti skeletnih mišic med rehabilita- cijo. Posebne pametne termoindikativne barve za tiskanje na živila, zdravila in druge namene sta predstavila vodja spin-off podjetja Kemijskega inštituta MyCol, d. o. o, prof. dr. Marta Klajnšek Gunde in podjetje Bucik, d. o. o. Na predstavitvi novih tehnologij in inovacij so sode- lovali: Institut Jožef Stefan; Fakulteta za elektroteh- niko Univerze v Ljubljani; FERI Univerze v Mariboru; Kemijski inštitut v Ljubljani; Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani; Center odličnosti – Nanocen- ter in Center odličnosti NAMASTE; Slovensko ino- vacijsko stičišče; Evropsko gospodarsko interesno združenje (SIS EGIZ); Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan (CTT); Višja strokovna šola ŠC Ptuj in Visoka strokovna šola za bioniko na Ptuju; MyCol, d. o. o. (spin-off podjetje Kemijskega inštituta); BUCIK, d. o. o; EUREL, d. o. o.; Dobre rešitve, d. o. o.; ROTO, d. o. o.; Saving, d. o. o.; SkyLabs, d. o. o.; INTRI, d. o. o.; INEA, d. o. o.; Makro Team, d. o. o.; NANOTUL, d. o. o.; EKOSEN, d. o. o.; CosyLab, d. o. o., in drugi. Predstavljen je bil tudi nagrajeni bionski človek lut- ka, namenjen bodočim inženirjem bionike. Vodja projekta in idejni vodja je Janez Škrlec. V projektu sodelujejo podjetje INTRI, d. o. o., Višja strokovna šola ŠC Ptuj, Visoka strokovna šola za bioniko na Organizator predstavitve je bil Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, s. p., in član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Pokrovitelj sejemske predsta- vitve pa je bil Direktorat za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Na sejmu sta bili podeljeni dve priznanji: eno je prejel Direktorat za znanost na Ministr- stvu za izobraževanje, znanost in šport za celovito predstavitev novih tehnologij in ino- vacij, eno pa Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, s. p., skupaj s partnerji za predstavitev inovacij in novih tehnologij na področju bionike in medicinskih tehnologij. zelo uspešna predstavitev inovacij in novih tehnoloGij na 3. MednarodneM sejMu sodobneGa zdravstva – Medical 2018 Slika 1 : Predstavitev novih tehnologij in inovacij na sejmu TRADICIONALNO SVEŽ! 25. - 30. 8. 2018 Gornja Radgona MEDNARODNI KMETIJSKO- ŽIVILSKI SEJEM DRŽAVA PARTNER MAKEDONIJA Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 113 Ptuju. Tehnično podporo razvoju projekta nudijo različne fakultete in inštituti. Bionski človek lutka bo v sedanji obliki izročen v izobraževalni proces. Kot zdajšnji projekt bo postavljen tudi v virtualno okolje z obogateno virtualno resničnostjo za boljšo podporo izobraževalnemu procesu. Zdajšnja izved- ba bionskega človeka lutke vsebuje vse v svetu ak- tualne vsadke, senzorje, aktuatorje, komunikatorje, bionsko ročno in nožno protezo ter druge sisteme. Naslednji model bo natisnjen iz posebnih materia- lov v 3D-tehniki, vgrajene pa bo imel vse implanta- bilne vsadke, črpalke in druge sisteme, ki se v svetu že vgrajujejo v človeško telo. Bionski človek bo tudi razvojna platforma, na kateri bodo študenti lahko razvijali nove sisteme in drugačne rešitve. Medijski partnerji predstavitve so bili: revija IRT 3000, revija Ventil in priloga Večera – Kvadrati. Ekipa sejemske predstavitve inovacij in bionskega človeka v okviru pokroviteljstva MIZŠ Slika 2 : Janez Škrlecu in partnerjem ter Direktoratu za znanost na MIZŠ sta podelila priznanje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Rjavec DOGODKI • POROČILA • VESTI TRADICIONALNO SVEŽ! 25. - 30. 8. 2018 Gornja Radgona MEDNARODNI KMETIJSKO- ŽIVILSKI SEJEM DRŽAVA PARTNER MAKEDONIJA Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Institut »Jožef Stefan« je letos že šestindvajsetič podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili pode- ljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Insti- tut tako želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavze- tosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospo- darstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo. Na sliki so od leve proti desni: direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič, dr. Zala Lenarčič, dr. Tina Lebar, predsednik vlade v odhodu dr. Miro Cerar. Foto: Marjan Verč kot prej dva st S področja ved o življenju sta zlati znak Jožefa Ste- fana prejela dr. Boris Brus in dr. Tina Lebar, s podro- čja fizike pa dr. Zala Lenarčič. Dr. Boris Brus je prejel zlati znak za odmevnost dok- torskega dela Strukturno podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulator- nim in nevroprotektivnim delovanjem. Za nagrado ga je predlagal mentor prof. dr. Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Boris Brus: »V mojem doktorskem delu smo si zadali zelo konkreten cilj: hoteli smo na treh terapevtsko zelo pomembnih tarčah odkriti nove potencialne učinkovine, ki bi lahko te bolezni lajšale, mogoče pa celo povsem pozdravile. Posebnost mojega dela je, da smo se začetnega dela, odkrivanja teh novih spojin, lotili z računalnikom. Nismo se lotili slepega testiranja knjižnice desetih milijonov spojin, ampak smo razvili poseben protokol, v katerem smo vir- tualne knjižnice spojin ustrezno zmanjšali. Na kon- podelili naGrade zlati znak jožefa stefana 2018 NOVICE • ZANIMIVOSTI 114 Na Institutu »Jožef Stefan« so v okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana podelili nagrade zla- ti znak Jožefa Stefana za leto 2018. Za najodmevnejše doktorate so jih prejeli: dr. Boris Brus s Fakultete za farmacijo, dr. Tina Lebar z Medicinske fakultete in dr. Zala Lenarčič s Fakultete za matematiko in fiziko, vsi Univerza v Ljubljani. Ob nagovoru predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja sta priznanja podelila direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenar- čič in predsednik odbora za zlati znak prof. dr. Martin Čopič. Na sliki so od leve proti desni: direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič, dr. Zala Lenarčič, dr. Tina Lebar, predsednik vlade v odhodu dr. Miro Cerar. Foto: Marjan Verč Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 cu nam tako ni bilo treba preveriti 10 milijonov spojin na določeni tarči, ampak samo med 10 in 20 spojin. Največji uspeh mojega doktorata je, da smo prišli iz samega mo- dela na računalniku na koncu do tega, da je spojina delala na živalskem delu alzheimerjeve bolezni. Za uspeh se mo- ram zahvaliti predvsem svojemu mentorju prof. Gobcu, ker je ustvaril res dobro raziskovalno skupino. To je bila glavna prednost našega dela. Na koncu pa smo dejansko odkrili nekaj pomembnega, objavili veliko število člankov, zunaj pa so tudi tri patentne prijave.« Dr. Tina Lebar je prejela zlati znak za odmevnost doktorske- ga dela Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osno- vi DNA vezavnih proteinov. Njena mentorica je bila izredna profesorica dr. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, za na- grado pa jo je predlagal prof. dr. Roman Jerala, prav tako s Kemijskega inštituta. Tina Lebar: »Sintezna biologija je novejša veja biologije, ki se ukvarja s tem, da se celice spreminjajo na tak način, da dobijo neke povsem nove lastnosti, ki v naravi ne obstajajo. Jaz sem v svojem doktorskem delu delala s sesalskimi celi- cami, in sicer sem jih spreminjala tako, da znajo izvajati neke logične funkcije, razna bistabilna stikala in oscilatorje, ki so po drugi strani osnovni elementi tudi v računalništvu. Tako je moje doktorsko delo nekakšna vzporednica z računalni- štvom in lahko vodi v začetke biološkega računalništva.« Dr. Tina Lebar je sesalske celice spremenila na način, da lahko nadziramo njihovo delovanje z različnimi signali. Dodamo jim neko kemikalijo, neko spojino, antibiotik in potem celica na osnovi tega nekaj drugače naredi. To je konkretno zani- mivo predvsem za področje terapije, zdravljenja. Dr. Zala Lenarčič je prejela zlati znak za odmevnost dok- torskega dela Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev. Za nagrado jo je predlagal mentor prof. dr. Peter Prelovšek. Doktorsko delo Zale Lenarčič je s področja teoretične fizike trdne snovi. Raziskovala je vpliv zunanjih motenj na obnaša- nje snovi, ki so na kvantni skali modelirane kot interagirajoči sistemi. Njeno teoretično razumevanje odziva snovi na mo- tnje je podalo vpogled v naravo interakcij med gradniki. Te so izvor lastnosti materialov, ki jih v eksperimentu z zuna- njo motnjo potem lahko kontrolirano manipulirajo. »Že med doktoratom sem imela ta privilegij, da sem obiskala zelo različne inštitute. Pri tem sem spoznala, da se tudi fizika obravnava na zelo različne načine: hierarhično precizno na Univerzi v Tokiu, veliko bolj intuitivno in preko burnih debat na Weizmannu, svobodno odprto na Harvardu. V fiziki se praktično pričakuje mednarodna izkušnja postdoktorske- ga študenta in ponjo sem šla na Univerzo v Kölnu. Tu sem se največ naučila od širokega, genialnega pogleda svojega sodelavca prof. Achima Roscha, pa tudi iz pedagoških ob- veznosti prek tutorstev pri predmetih, ki se v Ljubljani ne predavajo. Cikel bom jeseni zaključila s selitvijo na Berkeley v skupino prof. Altmana, ki me je že kot doktorsko študent- ko povabil tudi na Weizmann Institute of Science. Ja, lepo in nevarno je leteti z najboljšimi in upam, da bom nekaj od teh navezav in manevrov lahko prenesla v zrelejši del svoje znanstvene kariere – če mi bo ta ponujena. Seveda, najraje v Sloveniji ali pa vsaj v Evropi.« Polona Strnad www.ijs.si POSVETOVANJE O TRIBOLOGIJI, MAZIVIH IN TEHNIČNI DIAGNOSTIKI SLOTRIB 2018 20. NOVEMBER 2018 Več informacij dostopnih na: www.tint.fs.uni-lj.si KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO prof. dr. Mitjan Kalin – predsednik SDT Joži Sterle – tajništvo Bogišićeva 8 1000 Ljubljana Tel.: 01 4771 460 Fax: 01 4771 469 E-mail: jozi.sterle@tint.fs.uni-lj.si Radisson Blu Plazza hotel, BTC, Ljubljana Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 116 Inovacija je idejno nastala v LABOD-u, razvili pa so jo v povezavi s švedskim podjetjem, ki je izdelek patentiralo na Švedskem, v postopku je tudi prijava mednarodnega patenta. Cilj novo razvite hladilno-mazalne naprave je upo- raba predvsem v avtomobilski industriji, ki bo na- domestila uveljavljene t. i. MQL-sisteme (sisteme minimalnega mazanja) odrezovalnih procesov. S tem bo dopolnjena pomanjkljivost MQL-sistemov, ki trenutno zagotavljajo dobro mazanje, manjka pa jim hladilni učinek. To bo doseženo z idejo podhla- jene oljne megle, ki ima zmožnost povečati produk- tivnost procesov oz. obstojnost rezalnih orodij. Po besedah vodje Laboratorija za odrezavanje izr. prof. dr. Francija Pušavca se raziskave za potrebe industrije nadaljujejo: »V povezavi z nemškim pod- jetjem smo v postopku nove patentne prijave hla- dilno-mazalne naprave.« V Laboratoriju za odrezavanje poudarjajo, da njiho- vo raziskovanje temelji na uporabnosti za industri- jo v smislu raziskav, razvoja, inovacij, svetovanja, priprave izdelovalnih in tehnoloških načrtov, testov obdelovalnosti ter izvedbe meritev. V laboratoriju se lahko pohvalijo tudi s sodelovanjem z domačo indu- strijo, kot so podjetja: AREX, Sibo Group, Hidria AET, EMO orodjarna itd. www.fs.uni-lj.si patentne inovacije zaGotavljajo razvoj doMače in tuje industrije Na Fakulteti za strojništvo UL se zavedajo uporabnosti znanstvenih raziskovanj in inovacij, ki pripomorejo k razvoju domače in tuje industrije. Laboratorij za odrezavanje (LABOD) s Fakultete za strojništvo je skupaj s švedskim podjetjem ACCU-SVENSKA AB, ki je doba- vitelj izdelkov in storitev za sisteme za minimalno količino mazanja v industrijske namene vseh vrst, patentiral hladilno-mazalno napravo, ki sledi trendu zmanjšanja porabe hladil- no-mazalnih sredstev na bazi olj ob hkratnem povečanju hladilnega učinka. Prototip na- prave je že izdelan in bo v letošnjem letu nadgradil dosedanji spekter produktov podjetja. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 117 Po uvodnih predstavitvah vodstva podjetja so študentje predstavili svoje seminarske naloge. Tematike je podalo podjetje in so se nave- zovale na vsakodnevne probleme in iskanje tehničnih rešitev v pod- jetju. Predstavljenih je bilo 8 semi- narjev – v parih po dva študenta. Predstavitve so zajemale ključne ugotovitve in rezultate, ki so jih študentje odkrili pri pregledu li- terature z raziskovalnim delom. Ker pri izdelavi seminarjev niso bili omejeni, so predstavili zanimive in inovativne rešitve oz. predloge za preprečitev določenega pro- blema. Predstavitve je ocenjevala strokovna komisija iz podjetja, ki je glede na kriterije razglasila naj- bolje pripravljen in predstavljen seminar. Zmagala sta Nace Remih in Gregor Urankar. Podjetje ju je nagradilo s potovanjem v Pariz, kjer je sedež podjetja. Ostali štu- dentje so prejeli simbolne nagra- de za trud in voljo. Sledili sta kosilo v menzi podjetja in okrepčilo s kavo. Po kosilu so odšli na obhod po prostorih pod- jetja. Ogledali so si proizvodnjo od začetne obdelave surovcev do končne montaže izdelkov, ki potu- jejo h kupcem. V vsakem oddelku je eden od zaposlenih na kratko predstavil potek in obseg dela. Ogledali so si prostore razvoja, kjer nastajajo novi proizvodi, in spoznali korake od ideje oz. na- ročila do končnega produkta. Po ogledu je sledilo še skupinskim fo- tografiranje. Tine Černač, Ervin Strmčnik, doc. dr. Franc Majdič UL, Fakulteta za strojništvo V torek, 13. 3., so se študentje tretjega letnika pod vodstvom Laboratorija za fluidno teh- niko (LFT) Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, odpravili na strokovno ekskurzijo v podjetje Poclain Hydraulics v Žireh. Po sprejemu jih je nagovoril direktor podjetja mag. Aleš Bizjak, ki je na kratko predstavil poslanstvo in delovanje celotne skupine Poclain po vsem svetu. Svoje je dodal še vodja razvoja mag. Primož Pangeršič, ki je na praktičnih primerih prikazal uporabo in namembnost njihovih proizvodov, razvitih v Sloveniji. strokovna ekskurzija v podjetje poclain hydraulics Slika 1 : Člane strokovne ekskurzije je pozdravil vodja razvoja mag. Primož Pangeršič Slika 2 : Najboljši seminar sta pripra- vila Nace Remih in Gregor Urankar Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI V projekt je vključenih 8 partnerjev iz Srednje Evrope – 3 raziskovalne institucije in 5 institucij za podporo gospodarstvu. Poleg IJS pri projektu so- delujeta naslednji raziskovalni instituciji: Institut Jo- anneum Materials s sedežem v Weizu, Avstrija, in Institut Bay Zoltán Nonprofit s sedežem v Budim- pešti, Madžarska. V okviru triletnega projekta, ki se je začel julija 2017, bodo evropski partnerji identificirali obstoječe na- čine sodelovanja med MSP in raziskovalnimi insti- tucijami na področju uporabe raziskovalne opreme, oblikovali sistem za sodelovanje, izvedli pilotne štu- dije in na njihovi podlagi oblikovali smernice. Cilj je vzpostaviti številna sodelovanja med tujim MSP in raziskovalno institucijo oz. med tujim MSP in dvema raziskovalnima institucijama, ki bosta komplemen- tarno uskladili ponudbo raziskovalne opreme in jo skupaj z ekspertizami na področju ključnih tehno- logij ponudili MSP. V okviru projekta KETGATE je 30. 1. 2018 potekalo srečanje projektnih in pridruženih članov na Institu- tu Joanneum, Weiz, ki smo ga naslednji dan – 31. 1. 2018 – nadaljevali v Ljubljani na IJS. Študijski obisk na Institutu je odprl direktor prof. dr. Jadran Lenar- V Centru za prenos tehnologij in inovacij Instituta “Jožef Stefan” (IJS) se izvajajo šte- vilni evropski projekti, ki krepijo povezovanje industrije in raziskovalnih organizacij. Eden izmed projektov je projekt KETGATE Interreg Srednja Evropa, katerega namen je vzpostaviti sistem, ki bo omogočal malim in srednje velikim podjetjem (MSP) dostop do opreme ter z njo povezanih storitev na raziskovalnih institucijah v Srednji Evropi, na katerih se razvijajo ključne tehnologije (ang. Key Enabling Technologies). 1. evropski projekt ketGate bo oMoGočil podjetjeM dostop do infrastrukture ključnih tehnoloGij 118 Slika 1 : Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta “Jožefa Stefana”, odpira študijski obisk Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI čič. Tomaž Lutman s Centra za prenos tehnologij in inovacij (IJS) je predstavil Institut, ključne tehno- logije, ki se na njem razvijajo, in z njimi povezano raziskovalno infrastrukturo. Sledil je ogled razisko- valnih oddelkov IJS s področja kompleksnih snovi, nanomaterialov in robotike s poudarkom na razi- skovalni infrastrukturi in možnostih za sodelovanje s podjetji. Popoldne se je študijski obisk nadaljeval s pred- stavitvijo primerov sodelovanja med IJS in indu- strijo. Temu je sledila motivacijska predstavitev oblikovanja poslovnega modela, ki jo je vodila dr. Jennifer Bilbao, Steinbeis (Nemčija), in delavni- ca, na kateri so partnerji razpravljali o poslovnih modelih sodelovanja med MSP in raziskovalnimi institucijami ter jih predstavili na kanvasu poslov- nega modela. Tomaž Lutman, Center za prenos tehnologij in inovacij, “Institut Jožef Stefan” Slika 2 : Ogled raziskovalnih odsekov Instituta “Jožef Stefan” (na sliki raziskovalna infrastruktura Odseka za komple- ksne snovi – F7) Slika 3 : Delavnica priprave poslovnega modela za sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in MSP Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Za kakšen uspeh slovenskega raz- iskovalca gre, najbolje pokaže po- datek, da bo Evropski raziskovalni svet (ERC) na tem razpisu financi- ral le 12 % projektnih prijav izjemnih raziskovalk in raziskovalcev izmed več kot 2167 prijav za izvajanje raz- iskovalnega projekta v Evropi. Petletni projekt ima naslov Ma- CChines – Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic, raziskovalec pa bo zanj dobil 2,5 milijona evrov. Prof. dr. Roman Jerala je tako eden od petih slovenskih predstavnikov, ki so bili do zdaj uspešni na tem razpisu, obenem pa gre za prvi slovenski ERC-projekt na podro- čju ved o življenju in kemije. S tem projektom se Kemijski inštitut utr- juje na svetovnem nivoju kot vo- dilna institucija na tem področju raziskav. Cilj projekta je razviti princip priprave umetnih proteinov na osnovi modularnih obvitih vijač- nic (CCPO) oz. ugotoviti, kakšni so potenciali tega pristopa in ka- kšne tridimenzionalne strukture lahko naredimo na ta način. Gre za popolnoma nov tip načrtova- nja proteinov, ki je modularen in se razlikuje od tistega na osnovi naravnih proteinov. Kot prvi na svetu so ga razvili v skupini prof. Jerale. Čeprav gre za umetne proteine, lahko takšne protein- ske kletke pridobivamo v celicah brez škodljivih učinkov, kar jim daje velik potencial za medicin- sko in tehnološko uporabo, za dostavo zdravil, za senzorje in nove materiale. Brigita Pirc, brigita.pirc@ki.si Foto: Jernej Stare prof. dr. roMan jerala zarezal v torto erc advanced Grant NOVICE • ZANIMIVOSTI 120 Na Kemijskem inštitutu je potekala predstavitev razisko- valnega projekta, za katerega je prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, v izjemno močni konkurenci prejel prestižni ERC Advanced Grant 2017 za uveljavljene raz- iskovalce. V veliko čast nam je, da je Evropska komisija projekt MaCChines izpostavila v skupini sedmih projektov, ki so bili predstavljeni ob razglasitvi rezultatov razpisa. Prof. dr. Roman Jerala www.hiwin.si Živimo gibanje. LINEARNI MODULI Hannover 23. – 27.04.2018 SEJEM HANNOVER Hala 15 Razstavni prostor A06 Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 121 Podjetja stojijo v vrsti za inženirje elektrotehnike Letos je bilo zanimanje podjetij za udeležbo na za- poslitvenem sejmu rekordno. Zaradi stiske s prosto- rom se študentom žal niso mogla predstaviti vsa zainteresirana podjetja. Poleg 50 podjetij, ki so jih imeli obiskovalci sejma priložnost spoznati, je bilo v čakalni vrsti še dodatnih 20 zainteresiranih podjetij. To kaže na to, da je v Sloveniji ogromno zanimanje za inženirje, predvsem elektrotehnike in informatike ter računalništva. Takšnega mnenja je tudi prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: »V Sloveniji je veliko povpraševanje po inženirjih elektrotehnike, saj so ti ključni za razvojne premike in ustvarjanje dodane vrednosti v podjetjih. Dokaz, da je temu tako, je tudi množičen interes podjetij za sodelovanje na sejmu JobFair.« Pestro dogajanje Študentje so imeli priložnost, da so se neposredno seznanili z delovanjem različnih podjetij s področja elektrotehnike in računalništva ter se pozanimali o možnosti štipendij, praks in zaposlitev. Organizi- rani so bili tudi hitri zmenki, ki se jih je udeležilo 70 študentov in 30 podjetij, preko katerih so lah- ko študentje prišli v neposreden stik s kadroviki in direktorji uspešnih podjetij. Pred zmenki pa se je lahko vsak udeležil tudi CV-klinike in svetovalne delavnice, ki so jo skupaj z JobFairom organizirali Karierni centri v Ljubljani, in se temeljito pripravil na razgovor. Vzporedno so potekala tudi zanimiva predavanja in treningi mehkih veščin, ki so poleg strokovnega znanja prav tako pomembne pri iska- nju zaposlitve. Zaposlitveni sejem zaključen z okroglo mizo Štiridnevni dogodek se je končal z okroglo mizo z naslovom »Revolucija Blockchaina in spremembe, ki jih prinaša«, ki je bila zelo obiskana. Na aktualno tematiko blokovnih verig so spregovorili prof. dr. Matjaž Branko Jurič s FRI, dr. Peter Merc, direktor Lemur Legal in vodja Think Tank, Jan Isakovič, di- rektor Cofound.it, dr. Matevž Pustišek in Jan Turk s FE UL, Marko Žagar iz podjetja S & T in Andrija Pušič iz podjetja Špica. Okroglo mizo je povezoval novinar Marko Milenkovič. UL, Fakulteta za elektrotehniko jobfair: inženirski kader zelo iskan Med zaposlovalci Na zaposlitvenem sejmu JobFair, ki ga že enajsto leto zaporedoma organizira študent- sko združenje EESTEC LC Ljubljana in je letos potekal na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, so zabeležili odličen obisk tako podjetij kot tudi študentov. V štirih dneh se je predstavilo več kot 50 podjetij, študentje pa so jih imeli možnost spo- znavati na različne načine – na stojnicah, na »hitrih zmenkih«, po opisih v brošuri in na različnih predavanjih. Sejem je bil namenjen vsem študentom elektrotehnike, računalni- štva in informatike ter študentom drugih tehničnih smeri, ki iščejo zaposlitev. Slika 1 : V štirih dneh se je na sejmu predstavilo več kot 50 podjetij Slika 2 : Študentje so se lahko poleg spoznavanja podjetij udeležili še zanimivih predavanj in treninga mehkih veščin NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 122 Gre za že tradicionalno, četrto študentsko tehniško konferenco. V lanskem letu je bilo predstavljenih in v zborniku izdanih 29 prispevkov, ki so pokriva- li tehnična (strojništvo, gradbeništvo in geodezija, naravoslovnotehniško področje) in netehnična po- dročja (družbene, filozofske in turistične vede). Te- matike prispevkov so bile zelo raznolike, kar je dalo konferenci poseben pridih, saj so študentje in razi- skovalci videli možnosti interdisciplinarnega pove- zovanja različnih tem in področij med seboj. Tudi v letu 2018 bodo vsi sprejeti prispevki objavlje- ni v zborniku, ki bo zaveden v COBISS-u. Izbrani prispevki bodo ob privolitvi avtorjev obja- vljeni v reviji Ventil. Posebej bo nagrajena tudi naj- boljša predstavitev na konferenci. Več informacij najdete na spletni strani: https://www.fs.uni-lj.si/raziskovalna_dejavnost/raz- iskovalna_dejavnost/raziskovalna_dejavnost_stu- dentov/studentska_tehniska_konferenca_stekam/. Organizacijski odbor: doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Miha Brojan, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Boštjan Drobnič, univ. dipl. inž. str. študentska tehniška konferenca Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani bo 13. 09. ob 9. uri Študentska tehniška konferenca »ŠTeKam«, na kateri bodo študentje prve in druge stopnje ter mladi raziskovalci tehnike in drugih študijskih smeri predsta- vili rezultate svojega raziskovalnega dela. Mikroventili se pogosto upo- rabljajo v različnih medicin- skih napravah: mikroventili z majhnim notranjim volumnom, ventili, pri katerih so notranji deli v stiku z medijem, ventili za natančno krmiljenje preto- ka ali tlaka, s posebno izvedbo mehanske deformacije cevi in mnogi drugi. V gospodinjstvu se pogosteje upora- bljajo nepovratni ventili za zrak, ki so uporabni v mnogih aplikacijah. Primerni so tudi za uporabo v kotlovnicah, delavnicah, izjema pa niso niti kanali- zacije. Ker gre za široko področje uporabe, je po- trebno omeniti, da je poznanih več vrst ventilov. Lahko so nepovratni ventili za zrak ali vodo, mikro- ventili, pnevmatski varnostni, nepovratni za vodo- vod, prirobnični in drugi. Mikroventili, ki jih ima v svojem prodajnem progra- mu podjetje S3C, so stalno na zalogi. V podjetju se trudijo vzdrževati široko paleto kakovostnih kompo- nent na področju pnevmatike in hidravlike v Evropi in svetu uveljavljenih proizvajalcev, da lahko svojim kupcem nudijo hitre in cenovno ugodne storitve. Tako najdejo kupci v njihovem katalogu želene kom- ponente, ki jih v S3C dostavijo na dom v najkrajšem možnem času. Na zalogi so mi- kroventili, elektromagnetni ven- tili, nepovratni ventili za zrak, prirobnični, pnevmatski var- nostni ventili in mnoge druge komponente tako za domačo kot za profesionalno uporabo. Kupcem, ki imajo težave pri iz- biri mikrokomponent za svoje posebne primere, v podjetju S3C ustrezno svetujejo. Vir: S3C, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, 01/423-22-22, faks 01/423-22-00, e-pošta info@s3c.si Mikroventili Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 123 V tem letu beležimo 15 let njego- vega aktivnega delovanja na po- dročju povezovanja gospodarstva in znanosti. V tem času je orga- niziral več kot 80 uspešnih stro- kovnih dogodkov. Najodmevnejši so bili tehnološki, energetski in seveda nanotehnološki dnevi. Le teh se je udeležilo več kot 7 000 udeležencev. Prav tako gospod Janez Škrlec v tem obdobju zelo intenzivno so- deluje z revijo Ventil. Več kot 12 let je bil član v Svetu za znanost in tehnologijo Repu- blike Slovenije in več kot . Njego- va osnovna želja je bila v čim večji možni meri povezati znanost in gospodarstvo. Poleg tega je 12 let vodil tudi stro- kovno sekcijo elektronikov in me- hatronikov pri OZS in 10 let Od- bor za znanost in tehnologijo pri OZS. Bil je tudi ustanovitelj tega odbora. Štiri leta pa sem bil član Strokovnega Meroslovnega sveta Republike Slovenije. Vsa ta leta se je zelo prizadeval, da bi čim več inovacij prišlo do izdelkov in storitev z visoko do- dano vrednostjo. Podpiral je ra- zvoj novodobnih poklicev in izo- braževalnih programov. OZS je v vseh teh letih povezal z vsemi po- membnejšimi inštituti, fakultetami in univerzami. Resnično je skrbel, da so se nove in aktualne tehno- logije približale tudi obrtnikom in podjetnikom. Bojimo se, da bodo po njegovem odhodu vse te ak- tivnosti na OZS zamrle. Gospod Janez Škrlec pravi, da je prišel čas, ko je treba obrnit nov list. Usmeril se je v obetavna tehnološka področja v spodbuja- nje mladih na področju inovacij. Stvari bo skušal peljati za druž- beno dobro še bolj intenzivno v okviru projekta MIZŠ – “Stičišča znanosti in gospodarstva”. Nje- gov najnovejši projekt je bionski človek – lutka je že v tej fazi, da bo lahko kot izobraževalna in ra- zvojna platforma vključen v izo- braževalni program za inženirja bionike. Ta projekt se bo seveda razvijal naprej v okviru finančnih možnosti. Na sejmu MEDICAL v mesecu aprilu je kot prvi pri nas predstavil mikro, bio in nanogra- dnike zahtevnih bionskih siste- mov in sodobnega podpornega tehnološkega sveta medicine, od vsadkov, mikro črpalk, mikroflu- idnih sistemov, različnih senzor- jev in aktuatorjev, bionske roke in noge ter drugih sistemov. V tem času je gospod Janez Škr- lec prejel številna nagrade in pri- znanja. Naj tu omenimo, po naši oceni najpomembnejše; to je Ča- stna listina Inštituta Jožef Stefana, ki jo je prejel leta 2016. Uredništvo revije Ventil gospodu Janezu Škrlecu čestita za zelo plodno opravljeno pot, za kako- vostno in intenzivno sodelovanje z našo revijo in mu v bodoče že- limo še veliko poslovnih, razisko- valno razvojnih in znanstvenih uspehov. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil janez škrlec – 15 let povezovanja Gospodarstva in znanosti V današnjem času bi lahko zapisali, da je gospod Janez Škrlec tehnični manager in to v tistem najpozitivnejšem smislu. Gospod Janez Škrlec je tehnični strokovnjak in je v zadnjem obdobju deloval in še dela na zelo različnih, zapisali bi lahko na mejnih po- dročjih med tehniko, ekonomijo, gospodarstvom in vodenjem; to je managiranjem . V zadnjem desetletju in pol je opravljal številne zelo zahtevne funkcije. Janez Škrlec Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Letos bomo v pod- jetju HENNLICH, d. o. o., prvič pode- lili lokalne nagra- de SLO vector® za navdihujoče rešitve za oskrbo z energi- jo s sistemi energij- skih verig in kablov, ki jih proizvaja pod- jetje IGUS iz Kölna. Mednarodna podelitev nagrad vector bo na sejmu v Hannovru, lokalna podelitev pa bo 12. junija v hotelu NOX v Ljubljani. Na mednarodnem natečaju se je skupno prijavilo 187 udeležencev iz 30 držav. Tokrat smo se zelo dobro odrezali tudi Slovenci, skupaj smo zbrali 11 prijav in smo na visokem 6 mestu med 30 državami. Glede na dober odziv letos pričakujemo, da bo tudi natečaj slo vector postal tradicionalen, tako kot slo manus, ki je bil lani organiziran že četrtič. Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o. podelitev naGrad slo vector® 2018 Verjetno poznate nagrado slo-manus, ki jo podjetje HENNLICH, d. o. o., podeljuje za uporabo polimernih puš in vodil, ki so uporabljeni v izdelkih. Dogodek se organizira vsako drugo leto, lani je potekal že četrtič zapored. Mednarodni natečaj vector organi- zira podjetje Igus iz Kölna, nagrade se podeljujejo na sejmu v Hannovru. Vrstni red Št. prijav Država Prebivalci (milj.) Koeficient (prijav/milj.) 1 24 Nemčija 83 0,289 2 22 Poljska 38 0,579 3 19 Indija 1330 0,014 4 18 Francija 67 0,269 5 12 ZDA 324 0,037 6 11 Slovenija 2 5,500 7 9 Kitajska 1380 0,007 7 9 Španija 46 0,196 7 9 Italija 61 0,148 10 8 Velika Britanija 66 0,121 Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 125 Konferenca European HPC Summit Week 2018 bo združila glavne deležnike superračunalništva v Evropi. Podobno kot v prejšnjih letih bo konferen- ca ponudila pestro izbiro predavanj in delavnic z različnih aplikativnih področij, na katerih je ključna uporaba napredne superračunalniške tehnologije. Konferenca nudi odlično priložnost za povezovanje z vsemi pomembnimi deležniki v superračunalni- štvu, od dobaviteljev superračunalniških tehnologij in infrastruktur do znanstvenih in industrijskih upo- rabnikov superračunalništva v Evropi in širše. PRACEdays-18 je osrednji dogodek konference Eu- ropean HPC Summit Week 2018. Na konferenci se bodo srečali akademski strokovnjaki in strokovnjaki iz industrije, ki bodo predstavili svoj napredek na področju raziskav in razvoja, podprt s superraču- nalniško tehnologijo. Letošnji organizator konference je Laboratorij LE- CAD Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, kot slovenski predstavnik v evropskem superraču- nalniškem združenju PRACE. Konferenca bo potekala med 28. majem in 1. junijem 2018 v prostorih Pravne fakultete, UL v Ljubljani. Registracija znaša 60 € in je odprta do 7. maja 2018. Registrirate se lahko na povezavi: http://www.eise- verywhere.com/europeanhpcsummitweek18 Za več informacij obiščite spletno stran konferen- ce: https://exdci.eu/events/european-hpc-summit- -week-2018 Mateja Maffi UL, Fakulteta za strojništvo european hpc suMMit Week 2018 in pracedays 18 Superračunalniška konferenca Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Bionika je interdisciplinarna veda Bionika je veda, ki posnema naravo in išče rešitve v gradnji sistemov in naprav, ki so najbolj podobni rešitvam, ki jih ponuja narava. Posnemanje narave na način, ki ga poznamo pod pojmom bionika, se je začelo, ko so znanstveni laboratoriji začeli siste- matično spremljati konstrukcijske rešitve narave in jih uvajati v tehnične procese. Danes poznamo te- oretično, tehnično oziroma tehnološko in biološko bioniko. Strokovnjaki bionike bodo v prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektronike in številnih drugih tehnič- nih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je: iz- delati čim več po uporabi razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili nazaj v naravni proces kroženja snovi. V teh procesih pa naj bi se privarčevalo tudi pri po- rabi energije in ohranjanju naravnega okolja. Šte- vilni se bodo ob prispevku mogoče vprašali, zakaj bionika ni že danes bolj prisotna? Vzrok je lahko v tem, da se tehnika razvija bolj zase in strokovnjaki različnih tehničnih ved največkrat niso pomislili, da bi se lahko zgledovali po naravi. Bionika je interdi- sciplinarna veda, ki se sistematično ukvarja s teh- nično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatro- nike, biomehatronike, arhitekture in ekonomije. Za celovitejše dojemanje bionike je treba poudariti, da se ta veda ukvarja tudi z inteligentno protetiko in vsadki ter z drugimi za človeštvo pomembnimi področji. inženirji bionike bodo že čez deset let zelo iskani 126 Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in se je izobraževanje bodočih inženirjev bionike šele začelo, je veliko pokazateljev, da bo poklic tovrstnega inženirja izjemno zanimiv in dobro zaposljiv. Potrebovala ga bo industrija, še zlasti v okviru industrije 5.0, nadalje sodobna medicina s podpornim tehnološkim svetom, vse od dinamičnih vsadkov (IMD-jev) naprej do razvoja in proizvodnje bionskih ročnih in nožnih protez, tiskanja umetnih organov ter sofisticiranih ekosistemov. Inženirji bionike bodo svojo zaposlitev lahko našli tudi na področju energetike, pametnih tekstilij za avtomobilsko, vojaško in vesoljsko industrijo ter na številnih drugih področjih. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 127 Izobraževanje bo moralo slediti pred- vsem potrebam industrije, gospodarstva, medicine in drugih področij Trenutno za poklic inženirja bionike izobražujejo na višji in visoki strokovni šoli na Ptuju. Pričakovati je, da se bo izobraževanje kmalu razširilo po celotni vertikali. Se pa že danes pojavljajo pobude, da bi se v Sloveniji ustanovil tehnološki center za različ- na področja bionike. Inženirji bionike si bodo morali pridobiti uporabna znanja na področjih inteligentne protetike, mikrofluidnih sistemov, biosenzorjev, bi- onanosenzorjev, MEMS, BioMEMS, NEMS, MOEMS in drugih tehnologij, še zlasti pa na področju novih pametnih materialov in nanotehnologije. Med po- membne tehnologije štejemo tudi laboratorije in reaktorje na čipu in celo organe na čipu, predvsem za učinkovito medicinsko diagnostiko, za potrebe farmacije in za posebne aplikacije v avtomobilski industriji in na drugih področjih. Potrebe na podro- čju bionike smo tudi mi že pred leti identificirali v okviru organizacije strokovnih dogodkov – nano- tehnoloških dnevov. Te dogodke smo več kot 10 let organizirali v okviru OZS v povezavi s fakultetami in razvojnoraziskovalnimi inštituti. S strokovnimi dogodki smo oblikovali povezljivost bionike z bi- omimetiko, nanotehnologijo, pametnimi materiali, energetiko, medicino in industrijo. Pomen razvoja bionike in izobraževanja na tem področju pa so nam potrdili tudi dogodki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru tako imenovanega Stičišča znanosti in gospodarstva. Slovenija si torej mora pravočasno izobraziti potreben in zaposljiv kader, diplomanti pa si v času študija pridobiti potrebne kompetence in naravnanost v svet inovacij in njiho- vih implementacij v industrijo in gospodarstvo. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS Za uspešno delo s strojem, njegovo vzdrževanje in varno uporabo, kot tudi za razumevanje posebnosti v delovanju ter za prepoznavanje napak in nevarnosti…, so potrebna specialna znanja. Ta z leti zbledijo, ali pa jih je šele potrebno pridobiti. Nenehno izobraževanje je danes nuja! Komu so tečaji namenjeni? Tečaji so namenjeni strokovnemu in vodstvenemu kadru, serviserjem in monterjem naprav z vgrajeno hidravlično in pnevmatično opremo ter krmiljem… oz. vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s tovrstnimi napra- vami in tovrstno tehniko. Tečaji so zasnovani tako, da v okviru osnovnega tečaja spoznamo os- nove, ki jih nato v okviru nadaljevalnega tečaja nadgradimo ali razširimo z drugimi tematskimi tečaji. Način podajanja znanja in oprema Vsak tečaj sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer pomen teoretičnih osnov podkrepimo s kratkimi izračuni in v nadaljevanju še z obsežnim praktičnim delom. Slednje izvajamo na realni industrijski opremi in ob realnih obratovalnih pogojih. Izvedba tečaja je prijazna udeležencu in naravnana na čim bolj učinkovito pridobivanje znanja. Hidravlika Pnevmatika Uvod v tribologijo in maziva Nega maziv Uvod v avtomatizacijo Znanje z leti zbledi, ga enostavno ni ali pa se pojavijo potrebe po novih znanjih. Obnovite ali pridobite ga! Več informacij o tečajih najdete na: e-mail: laoh@um.si http://laoh.fs.um.si/ Tel.: (02) 220 7611 Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 128 Material iglidur® I150 lahko obdelamo na katerem- koli 3D-tiskalniku, pri katerem temperatura šobe lahko doseže 250 °C. Material žice je izjemno odporen proti površinski obrabi do hitrosti 0,2 m/s. V Igusovih testnih labo- ratorijih je iglidur® I150 pokazal veliko večjo odpor- nost proti obrabi v primerjavi z običajnimi materiali za 3D-tiskanje po številnih različnih parametrih. Poleg iglidur® I150 ima podjetje Igus še pet dru- gih iglidur® TRIBO-žic, ki ne potrebujejo mazanja ali vzdrževanja. Njihovo področje uporabe je zelo široko. Uporabne so na primer tam, kjer sta po- trebni stalna obremenitev ali kemična odpornost. Skupno vsem je, da so izjemno odporne na obra- bo, tudi do 50-krat bolj kot standardni materiali za 3D-tiskanje. 3D-tiskanje z Igusovo TRIBO-žico je dobra izbira, še posebej v proizvodnji kompleksnih premičnih iz- delkov, posebej zahtevnih, ki se veliko obrabijo, v majhnih serijah ali za posebne zahteve. Za uporab- nike, ki nimajo 3D-tiskalnika, Igus ponuja 3D-tiska- nje rezervnih delov, izdelanih iz iglidur® TRIBO-žice in lastnega lasersko sintranega materiala iglidur® I3. Kupci lahko vnesejo svoje podatke, izberejo mate- rial, izračunajo cene in naročijo svoje osebne potro- šne dele neposredno na spletu. Več na: www.igus.eu/tribofilament Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o., Kranj 3d-tiskanje v prehraMbni industriji 3D-printer žica iglidur® I150, ki ne potrebuje mazanja in vzdrževanja, je potrjena v skla- du s predpisi EU 10/2011 za uporabo v prehrambni industriji. S certificiranjem tega tri- bopolimera, ki je vsestransko uporaben, lahko uporabniki zdaj tiskajo svoje izdelke, ki lahko pridejo v neposreden stik s hrano ali kozmetiko v mobilnih aplikacijah po primer- ni cenah. Žica ne potrebuje nobenega mazanja niti vzdrževanja, stopnja krčenja pa je zelo majhna, zato se lahko uporablja tudi v 3D-tiskalnikih, ki nimajo ogrevane tiskarske plošče. Pri tiskanju brez ogrevane tiskarske plošče je priporočljivo, da se za podlago uporablja Igusova folija, ki zagotovi dober oprijem. TELESKOPSKA VODILA svetovno priznanega proizvajalca Thomas Regout International B.V. HENNLICH d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj  za premike v horizontalni, vertikalni in diagonalni smeri www.hennlich.si Pokličite nas: 041 386 056  dolžine od 300 do 1.500 mm vedno na zalogi  izvlek do 180 %  nosilnosti > 300 kg Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 STÄUBLI: Povezovalne rešitve za stroge zahteve farmacevtskega sektorja Oprema v sektorju farmacevtskih izdelkov, biotehnologije in kozmetike zahteva izjemno varne povezave plinskih in fluidnih krogotokov, ki združujejo kompaktne velikosti, učinkovitost, tesnost in higieno. Stäubli s svojim strokovnim znanjem, ki vključuje temeljito poznavanje materialov in površinskih obdelav, nudi posebne priključne rešitve, prilagojene strogim zahtevam tega okolja. Higiena in varnost v središču namestitve Tveganje onesnaženja zaradi zunanjih vplivov predstavlja pomembno skrb v farmacevtskih okoljih. Stäublijeve rešitve za spajanje so zasnovane tako, da zagotavljajo tesnost in neoporečnost fluida tudi po več priklopih in odklopih na različnih vrstah opreme, hkrati pa so enostavne za rokovanje in čiščenje.Ta serija hitrih spojk zagotavlja tudi optimalno zanesljivost in varnost zaradi Stäublijevega mehanskega varnostnega sistema, ki uporablja različne oblike in barvne kode, ki preprečujejo napačne povezave. Številne aplikacije Testiranje integritete filtra, kontrola temperature posode, nakladanje / razkladanje procesne opreme, dobava plina in tekočine v laboratorijske klopi in opremo ... so vse aplikacije, ki zahtevajo visoko raven varnosti in zanesljivosti.Uporaba Stäublijevih namenskih rešitev za povezavo omogoča varno ravnanje s plini in tekočinami ter neprekinjeno tesnenje med povezovanjem in odklopom za vse vaše procesne in neprocesne aplikacije. Stäubli „flat-face“ tehnologija za preprečevanje onesnaževanja zagotavlja brezkapljično tesnjenje in popolno varnost farmacevtske opreme. Stäubli Systems s.r.o. Ljubljana Branch Tel.: +386 8205 01 05 - Mail: d.kikelj@staubli.com - www.staubli.com Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Izvleček: Postopek (hitre) izdelave tridimenzionalnih objektov na osnovi dodajalnih slojevitih tehnologij je vse bolj uveljavljen način, kako iz virtualnega preiti v realno. Aditivne oz. dodajalne slojevite tehnologije s pridom izkoriščamo tudi v podjetju Poclain Hydraulics (tako za potrebe vizualne komunikacije s kupci kakor tudi za vrednotenje funkcionalnosti prototipa). Pri tem ne gre le za precejšnjo pohitritev proizvodnega procesa (in s tem tudi skrajšanje časa lansiranja izdelka na tržišče), ampak se bistveno skrajša tudi razvojni cikel izdelka. Slednje gre predvsem na račun uporabe naprednih numeričnih optimizacijskih orodij, ki gredo z roko v roki s prej omenjeno tehnologijo hitre izdelave. Prispevek prikazuje primere uporabe dodajalne slojevite tehnologije v podjetju Poclain Hydraulics. Na primeru večfunkcijskega ohišja hidravličnega ventila sta bolj podrobno prikazana potek topološke optimi- zacije omenjenega ohišja in prihranek materiala glede na začetno obliko. Dodajalne slojevite tehnologije omogočajo izjemno široko paleto možnosti uporabe. Izbira ustrezne teh- nologije je odvisna predvsem od kupčevih zahtev in želja po končnem izdelku. Z ozirom na dosedanji razvoj dodajalnih tehnologij pa gre tej panogi upravičeno pripisati trend enega izmed najhitreje rastočih trgov današnjega časa. Ključne besede: slojevite tehnologije, 3D-tisk, topološka optimizacija, simulacije 130 1 Uvod Aditivne oz. dodajalne slojevite tehnologije zadnje desetletje beležijo izjemno rast (in posledično tudi popularnost). Po nekaterih virih ([1], [2]) bo do leta 2020 tržišče aditivnih tehnologij preseglo vrednost 12 milijard dolarjev. Brez dvoma gre torej za izjemen potencial omenjene tehnologije, ki jo s pridom izko- riščamo tudi v podjetju Poclain Hydraulics. Ne le, da gre za precejšnjo pohitritev proizvodnega procesa (in s tem tudi skrajšanje časa lansiranja na tržišče), tudi razvojni cikel izdelka se lahko bistveno skrajša. Slednje gre predvsem na račun uporabe naprednih numeričnih optimizacijskih orodij. Organizacija ASTM (standard ASTM F2792-10) loči 7 kategorij aditivne proizvodnje [3], od katerih v podjetju Poclain Hydraulics uporabljamo tehnolo- gijo ekstrudiranja materiala (FDM), tehnologijo ka- pljičnega nanašanja (PolyJet) ter tehnologijo spaja- nja praškastega materiala (SLS in DMLS). Uporaba tehnologije aditivne proizvodnje (ime- novane tudi 3D-tisk) v podjetju sledi logičnemu razvoju te tehnologije. Pričetek se nanaša na tisk objektov iz termoplastov oz. t. i. plastike; ta tehno- logija se še danes uporablja za potrebe prototipov, katerih namen je vizualna predstavitev izdelka kup- cu (slika 1, slika 2, slika 3). uporaba dodajalnih slojevitih tehnoloGij – hidravlični ventili Anže Čelik 3D-TISK – HIDRAVLIKA Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž., Poclain Hydrau- lics, d. o. o., Žiri Slika 1 : Zavorna stopalka s podnožjem (tehnologija FDM, okvirne dimenzije zavornega mehanizma: 238 x 282 x 206 mm) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Termoplasti imajo tudi tehnično vrednost, saj je mogoče izdelke (tj. ventile), narejene po tehnologiji aditivne proizvodnje, v fazi razvoja uporabiti tudi za vrednotenje osnovnih karakteristik. Slika 4 pri- kazuje karakteristični test potnega ventila nove ge- neracije, s čimer so bile vrednotene tlačne izgube pri določenem položaju bata. Ugotovljeno je bilo, da je prototip, narejen po tehnologiji ekstrudiranja materiala (FDM), popolnoma reprezentativen gle- de osnovnih karakteristik. Maksimalni tlak, dosežen med preizkusom, pa je znašal nekaj manj kot 120 barov (kar je več kot dovolj za izvedbo osnovne ka- rakterizacije ventila). 2 Uporaba aditivne tehnologije Uporaba aditivnih tehnologij zahteva celovito spre- membo materialne poti izdelka – od samega sno- vanja oz. razvoja izdelka do njegove izdelave, pa tudi logistike surovin. Le na ta način je mogoče v polnosti izkoristiti vse prednosti, ki jih nudi omenje- na tehnologija. Posledično lahko znatno skrajšamo tako razvojni kot tudi proizvodni cikel. Nekateri iz- med številnih razlogov temu v prid so:  uporaba naprednih optimizacijskih orodij, ki op- timizirajo potrebno količino materiala na izdel- ku  manjša masa izdelka ob enaki/izboljšani togosti,  opustitev izdelave detajlnih delavniških risb,  opustitev izdelave livarskih orodij,  hitra proizvodnja/dobava (pol)izdelka in  minimizacija naknadne strojne obdelave (če je ta sploh potrebna). Velja pa omeniti tudi nekatere (trenutne) pomanj- kljivosti dodajalnih tehnologij, med katerimi (pri uporabi kovinskega praškastega materiala) izsto- pajo predvsem: 131 3D-TISK – HIDRAVLIKA Slika 2 : Ohišja ventilov (tehnologija: levo SLS, desno DMLS, okvirne dimenzije ohišja ventila: 114 x 110 x 50 mm) Slika 3 : Sestav ventila (tehnologija ohišja: FDM, okvir- ne dimenzije ohišja ventila: 45 x 78 x 49 mm) Slika 4 : Praktični preizkus karakteristik prototipa (teh- nologija FDM) Slika 5 : Primer prikaza začasnih podpornih struktur (oranžno področje) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24132  naknadno ročno odstranjevanje začasnih pod- pornih struktur (v določenih primerih teh pod- por sploh ni možno odstraniti, slika 5),  trdota spojenega materiala (naknadna strojna obdelava s konvencionalnimi orodji je mogoča le pri nekaterih materialih) in  cena (stroja/surovine/storitve). Na tem mestu moramo omeniti, da je mogoče s pravilno optimizacijo geometrije izdelka znatno vplivati na količino začasnih podpornih struktur, tehnologija tiska in tudi materialov pa skokovito napredujeta. Posledično bodo številne (današnje) omejitve odpravljene ali pa vsaj minimizirane. Uporaba aditivne proizvodnje na izdelku se odraža že v fazi razvoja oz. koncipiranja izdelka. Konstruk- terju so ob uporabi omenjene tehnologije odprte številne nove možnosti oblikovanja izdelka, ki jih sicer (tj. s konvencionalnimi proizvodnimi postop- ki) ni mogoče uporabiti. Močno podporo pri kon- struiranju izdelka nudijo numerična simulacijska orodja, od katerih izstopajo predvsem napredna orodja za optimizacijo geometrije (neparametrične in parametrične optimizacije). V podjetju Poclain Hydraulics uporabljamo orodje za topološko (tj. ne- parametrično) optimizacijo, katerega razvoj je plod slovenskega znanja (podjetje CAESS, d. o. o. in nji- hov produkt ProTOp [7])! 2.1 Optimizacija topologije izdelka Optimizacija topologije v prvi fazi zajema definici- jo domene (tj. uporabnega volumna), znotraj kate- re lahko matematični algoritem iterativno optimi- zira materialno funkcijo (npr. gostoto materiala oz. elastični modul) tako, da minimizira ali maksimira ciljno funkcijo in zadosti predpisanim omejitvam. Ciljna funkcija je npr. deformacijska energija, la- stna frekvenca idr. Minimum deformacijske ener- gije posledično pomeni maksimalno togost (avto- matična posledica pa so minimalne in enakomerno porazdeljene napetosti) ob predpisanih pogojih in ob upoštevanju predpisanega ciljnega volumna. Optimizaciji so lahko dodane tudi tehnološke zah- teve glede litja (npr. smer odpiranja, livarski koti Slika 7 : Prikaz ohišja ventila pred topološko optimizacijo in po njej 3D-TISK – HIDRAVLIKA Slika 6 : Topološko optimiziran model ohišja ventila Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 133 …), simetrijski pogoji, pogoji debeline stene, pogoji cikličnosti idr. Rezultat topološke optimizacije je izdelek, ki ima pri danih pogojih maksimalno togost ali maksimal- no prvo lastno frekvenco. Optimizirane (tj. rezane) površine pa so območja brez koncentracij napeto- sti. Tako dobljeni neparametrični model je nadalje mogoče uporabiti:  kot osnovo za izdelavo parametričnega modela,  neposredno kot objekt za 3D-tisk. Če se digitalno optimiziran izdelek neposredno iz- dela po postopku dodajalnih tehnologij, je kvaliteta (rezanih) površin bistvenega pomena. Slednje pravi- loma pomeni, da mora biti numerični model zgrajen iz velikega števila končnih elementov (slika 6) in da je potrebno naknadno izvesti fino glajenje površin. Zaradi edinstvenih zmožnosti programa ProTOp glajenje površin in delo na več milijonov (ali celo več deset milijonov) končnih elementov potekata v realnem času in brez večjih težav tudi na običajni delovni postaji. Slika 6 prikazuje situacijo pred gla- jenjem površin, uporabljenih pa je več kot 13 milijo- nov končnih elementov. Slika 7 prikazuje model ohišja ventila pred izvede- no topološko optimizacijo in po njej (prikazani so različni pogledi na model). Prihranek na masi v da- nem primeru znaša približno 30 %. Kar pa je še bolj pomembno poudariti, je dejstvo, da optimizirane površine ne vsebujejo koncentracij napetosti (ki bi sicer lahko bile prisotne pri ročnem optimiziranju topologije). Prihranek na masi z vidika celotnega sestava v da- nem primeru znaša približno 15 %. Situacijo prika- zuje slika 8. Prihranek na masi pa se posledično odraža tudi pri nižjem ogljičnem odtisu končnega uporabnika (npr. na delovnem stroju). Slika 8 : Prikaz sestava pred topološko optimizacijo in po njej 3D-TISK – HIDRAVLIKA Slika 9 : Prikaz faze aditivne proizvodnje (okvirne di- menzije ventila: 143 x 124 x 55 mm) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 2.2 Aditivna proizvodnja Kot je bilo že omenjeno, se topološko optimiziran izdelek lahko neposredno uporabi za 3D-tisk ali pa se uporabi kot osnova za izdelavo parametričnega modela. V obeh primerih pa se objekt tik pred sa- mim tiskom razdeli (razreže) na tanke sloje, in sicer v za to namensko izdelanih programskih orodjih (angl. slicer). Izdelava objekta poteka sloj po sloju z dodajanjem materiala (od tu ime dodajalne sloje- vite tehnologije). Sloji pa so medsebojno spojeni na atomskem (SLM), molekulskem (DMLS, SLS) ali pa na makro nivoju (FDM). Slika 9 prikazuje postopek aditivne proizvodnje enega izmed izdelkov podjetja Poclain Hydraulics. Ta postopek je v celotnem procesu izdelave konč- nega izdelka eden od ključnih. Izdelano ohišje je plod uspešnega sodelovanja s strokovnjaki iz pod- jetja MARSI iz Brežic [8]. Kot je bilo že omenjeno, je ena izmed manj zaže- lenih lastnosti uporabe aditivne tehnologije pred- vsem trdota spojenega kovinskega materiala. Ob- delava s konvencionalnimi rezilnimi orodji (ki so sicer namenjena obdelavi običajnih, tj. nizko trdno- stnih konstrukcijskih materialov) namreč zahte- va daljše čase, večjo obrabo in posledično krajšo življenjsko dobo rezil. Omenjeno situacijo bi lahko delno odpravili z uporabo namenskih rezil za viso- ko trdnostne materiale ter z optimizacijo procesnih parametrov na CNC-strojih. Slika 10 prikazuje fazo strojne obdelave ohišja, narejenega po postopku dodajalnih tehnologij (DMLS). Pri uporabljenem materialu (martenzitno jeklo) je opaziti precejšnje kopičenje odrezkov na rezilnem orodju med postopki vrtanja. Neželena lastnost odrezkov pa je tudi njihovo »lepljenje« na rezilno orodje (slika 11), kar podaljšuje proces strojne obdelave. Ne glede na zgoraj omenjene »slabosti« pa se z uporabo aditivnih tehnologij lahko bistveno skrajša čas lansiranja produkta na tržišče. Slika 12 prikazuje primerjavo med tremi različnimi pristopi h konstru- 134 3D-TISK – HIDRAVLIKA Slika 10 : Prikaz faze strojne obdelave tiskanega kovin- skega ohišja Slika 11 : Lepljenje odrezkov na rezilno orodje Slika 12 : Prednost uporabe aditivne proizvodnje Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 iranju izdelka. Prvotni »analogni« pristop preko ite- rativnih zank običajno traja več let. Z digitalizacijo v fazi razvoja se čas dobave izdelka na tržišče lahko bistveno skrajša. Z digitalizacijo celotnega proce- sa (razvoj, proizvodnja) pa se ta čas lahko dodatno skrajša na vsega nekaj tednov/mesecev. 3 Sklep Smo v (digitalni) dobi, ko se nove oblike in metode razvoja, izdelave in logistike izdelka spreminjajo tako rekoč z danes na jutri. Na vidiku je industrija 5.0, pri kateri bosta človek in pametni sistemi ter naprave bolj z roko v roki (kar je naslednji korak glede na industrijo 4.0, kjer je pametna tehnolo- gija postavljena v ospredje proizvodnje [6]). Eno izmed glavnih gonil razvoja vseh novodobnih in- dustrijskih revolucij pa je predvsem potreba konč- nih uporabnikov oz. potrošnikov po (personalni) individualizaciji izdelkov. Glede na današnje trende razvoja aditivnih tehno- logij (tj. procesov izdelave in materialov) gre vse- kakor pričakovati, da se bo ta še dodatno poeno- stavila, pohitrila in pocenila ter posledično globalno razširila tako na področje industrijskih kot tudi za- sebnih oz. »gospodinjskih« aplikacij (takšen primer razvoja/razširitve tehnologije je dobro poznan na področju 3D-tiska termoplastov). Kljub vsem oblikam tehnoloških izboljšav pa bo člo- vek še vedno igral prvenstveno vlogo – zlasti pri razvoju »digitalne inteligence« kot tudi pri soupra- vljanju digitalno podprtih sistemov. Literatura [1] https://www.slideshare.net/Funk98/additi- ve-manufacturing-3d-printing-55145067; na- zadnje obiskano 9. 3. 2018. [2] https://www.statista.com/statistics/284863/ additive-manufacturing-projected-global- -market-size/; nazadnje obiskano 9. 3. 2018. [3] https://www.additivemanufacturing.media/ cdn/cms/7_families_print_version.pdf; naza- dnje obiskano 12. 3. 2018. [4] https://www.ntf.uni-lj.si/igt/wp-content/ uploads/sites/8/2017/10/3D-Tisk-Dodajal- ne-tehnologije.pdf; nazadnje obiskano 12. 3. 2018. [5] https://www.addit ively.com/en/learn- -about/3d-printing-technologies; nazadnje obiskano 12. 3. 2018. [6] https://tovarna.finance.si/8864877; nazadnje obiskano 15. 3. 2018. [7] http://www.caess.eu; nazadnje obiskano 29. 3. 2018. [8] http://www.marsi.at/3d-tiskanje-kovin; naza- dnje obiskano 29. 3. 2018. 135 3D-TISK – HIDRAVLIKA The usage of additive layered technologies – hydraulic valves Abstract: The rapid manufacturing process (of three-dimensional objects) that is based on additive layered techno- logies, becomes more and more established way of transforming digital models to end products. Additive layered technologies are more and more used in Poclain Hydraulics (for visualization purposes on custo- mer side as well as for evaluation of prototype functionality). The main advantages using such technolo- gies are not only to speed up manufacturing process (and consequently also time to market) but also to speed up development cycle. The latter is mainly due to the usage of advanced numerical optimization tools that go hand in hand with previously mentioned technology. The paper presents examples of using additive manufacturing process within the Poclain Hydraulics. A topology optimization of multifunction valve housing as well as corresponding weight saving on the bulk material with respect to the initial shape are presented more in details. Additive layered technologies enable extremely wide range of applications. Choosing the right technolo- gy depends primarily on customer’s requirements and his wishes regarding final product. Based on the recent development of additive technologies, this industry could be attributed to be one of the fastest growing market today. Keywords: additive manufacturing, 3D print, topology optimization, simulations Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Izvleček: Uporaba robotov v maloserijski proizvodnji je težavna, saj je menjava serije izdelkov drag, časovno zamu- den proces. Roboti se zato najpogosteje uporabljajo v velikoserijski proizvodnji, kjer dalj časa opravljajo iste naloge. Da bi omogočili robotizacijo maloserijske proizvodnje, ki je značilna za majhna in srednje velika podjetja (SME), je bila v sklopu evropskega projekta ReconCell razvita rekonfigurabilna robotska celica. Ta omogoča učinkovito avtomatizacijo izdelave majhnih serij raznolikih izdelkov. V članku so opisa- ni mehanski in programski gradniki, ki omogočajo prilagajanje celice spreminjajoči se proizvodnji. Članek obravnava tudi rezultate validacije rekonfigurabilne celice na industrijskih primerih. Ključne besede: robotska montaža, rekonfiguracija, modularnost, fleksibilno vpenjalo 136 1 Uvod Roboti se najpogosteje uporabljajo v velikoserijski proizvodnji z majhno raznolikostjo produktov. Glavni razlog za to je drag in zamuden proces menjave se- rije izdelkov. Klasični pristopi robotske proizvodnje zato za proizvodnjo raznolikih izdelkov niso primerni. Ob tem je potrebno poudariti, da je robot sam iz- redno prilagodljiv. V primeru sprememb lahko tako robota s programiranjem naučimo nove naloge (znotraj njegovega delovnega prostora) brez po- trebe po mehanskih spremembah. Vendar pa je programiranje robota proces, ki zahteva izobražen kader in je pogosto časovno potraten. V praksi bi bilo zelo neučinkovito izdelati program robota za serijo izdelkov, veliko nekaj deset kosov. Periferni moduli robotske celice so v primerjavi z ro- botom slabše prilagodljivi. Pogosto so zasnovani za izdelavo enega samega produkta in jih je ob menjavi serije potrebno fizično zamenjati. Primeri takih ele- mentov so vpenjalne priprave. Te so za proizvodno nalogo pogosto popolnoma specifične. Dodajanje novih funkcionalnosti v robotsko celico (npr. vijače- nje, vtiskovanje, strojni vid ipd.) je pogosto težavno. Da bi omilili vpliv zgoraj navedenih omejitev, je v sklopu projekta ReconCell nastala robotska celica naslednje generacije, prikazana na sliki 1. Ta upo- rablja fleksibilne in rekonfigurabilne pristope, s katerimi minimizira kompleksnost, stroške in čas, povezan z menjavo serije produktov. Članek je sestavljen iz petih poglavij. Drugo po- glavje opisuje inovativne mehanske elemente, upo- rabljene v rekonfigurabilni celici, tretje poglavje programske pristope, ki poenostavljajo programira- nje robotov, četrto poglavje pa metode validacije inovativnih konceptov, predstavljenih v drugem in tretjem poglavju. Zaključki so predstavljeni v petem poglavju. 2 Rekonfigurabilna strojna oprema Robotsko celico projekta ReconCell sestavljata dva robota UR10, pritrjena na rekonfigurabilno ogrodje. Ogrodje je opremljeno s konektorji Plug and Produ- ce (PnP), na katere je mogoče priključiti periferne module. Ti dajejo celici funkcionalnosti, potrebne za izvršitev specifične proizvodne naloge. V celici ločimo dva mehanizma rekonfiguracije. Prvi je v celoti avtonomen in zato najhitrejši. Gre za t. i. robotsko podprto rekonfiguracijo, pri kateri robot izvede prilagoditev mehanskih elementov [1]. Ele- menta celice, ki uporabljata tovrstno rekonfiguraci- jo, sta rekonfigurabilno vpenjalo in pasivna linearna stopnja. Drugi je mehanizem, ki uporablja konektorje Plug and produce, s katerimi je mogoče v celico doda- jati periferne elemente. Ti dajejo celici funkcional- nosti, potrebne za uspešno izvršitev proizvodne naloge. Dodajamo jih ročno, zato je ta rekonfi- guracija nekoliko počasnejša. Razvite rešitve, ki omogočajo omenjena mehanizma rekonfiugracije robotske celice, so podrobneje opisane v nadalje- vanju poglavja. rekonfiGurabilna in Modularna robotska celica za Maloserijsko proizvodnjo Martin Bem, Timotej Gašpar, Igor Kovač, Aleš Ude REKONFIGURABILNA PROIZVODNJA Martin Bem, Timotej Gašpar, mag. inž. el., doc. dr. Igor Kovač, univ. dipl. inž., prof. dr. Aleš Ude, univ. dipl. inž., vsi Institut »Jožef Stefan« Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 137 2.1 Rekonfigurabilno vpenjalo Rekonfigurabilno vpenjalo je del robotske celice, ki natančno pozicionira in fiksira obdelovanec med izvajanjem robotskih operacij. Običajno so vpenjal- ne priprave zasnovane zgolj za en tip obdelovan- ca. V primeru menjave serije je potrebno vpenjalne priprave na novo zasnovati, zdelati in namestiti. Ta proces je drag, časovno zamuden in potrebuje kva- lificirano delovno silo. Da bi proces menjave serij pohitrili, je v robotski celici uporabljena inovativna fleksibilna vpenjalna priprava. Ta temelji na pasivni Stewartovi platformi (hexapodu) in je produkt obsežnih predhodnih raz- iskav [3, 4]. V projektu je nastalo tudi odcepljeno podjetje, odgovorno za komercializacijo omenjene tehnologije [4]. Stewartov mehanizem, ki omogoča rekonfiguraci- jo vpenjala, je sestavljen iz dveh plošč, povezanih s šestimi pasivnimi cilindričnimi vezmi. Spodnja plo- šča mehanizma je togo pritrjena na ogrodje celice, zgornja pa ima (v odklenjenem stanju) šest prosto- stnih stopenj. Vsaka od šestih cilindričnih vezi je opremljena z hidromehansko zavoro, ki mehanizem zaklene. Paralelna narava mehanizma omogoča odlično togost v zaklenjenem stanju [2]. Rekonfi- guracijo je mogoče izvesti ročno ali s pomočjo zu- nanjega mehanizma, npr. robota. 2.2 Tehnologija Plug and produce (PnP) Plug and Produce je skovanka, ki temelji na izrazu Plug and Play. Ta na področju računalništva impli- cira enostavno priključitev perifernih naprav (npr. tiskalnika). V primeru PnP gre za način dodajanja perifernih modulov robotske celice, ki so specifični za določeno proizvodno nalogo. Ključna omogoči- tvena tehnologija je v projektu razvit PnP-konektor, ki je sestavljen iz dveh delov, od katerih je eden pri- trjen na ogrodje celice, drugi pa na periferni modul. Konektor omogoča ponovljivo mehansko sklopitev z ogrodjem in prenos podatkov (Ethernet), napa- janja ter pnevmatike. Skladno s filozofijo interne- ta stvari (IoT) so moduli samostojni, saj vsebujejo krmilne in aktuacijske elemente, potrebne za svoje delovanje. Tako je mogoče hitro in preprosto me- njati periferne module. Ko modul s PnP-konektor- jem priključimo na ogrodje celice, je ta pripravljen za uporabo. Primeri modulov, ki jih uporabljamo v montaži av- tomobilskih žarometov, so: modul za shranjevanje sestavnih delov, modul za shranjevanje robotskih prijemalk in modul za vpenjanje ohišja luči. PnP- -modul za shranjevanje robotskih prijemalk je pri- kazan na sliki 2. 2.3 Pasivna linearna stopnja Linearne stopnje uporabljamo, ko želimo povečati delovno območje robota. Običajno so opremljene z aktuatorji, s katerimi pomikajo bazo robota, ter z merilnimi zaznavali, s katerimi določajo pozicijo. Takšne rešitve so zaradi potrebe po visoki natanč- nosti pomikov drage. REKONFIGURABILNA PROIZVODNJA Slika 1 : Rekonfigurabilna robotska celica Slika 2 : PnP-modul za shranjevanje robotskih prijemalk Slika 3 : Pasivna linearna stopnja Ventil 2 / 2018 • Letnik 24138 Za aplikacije, pri katerih se pomiki baze ne dogaja- jo pogosto, smo v projektu ReconCell razvili inova- tivno pasivno linearno stopnjo, prikazano na sliki 3. Slednja nima niti aktuatorjev niti merilnih zaznaval. Edini aktivni elementi so pnevmatske zavore, s ka- terimi se ohranja želena lega baze. Pasivna linearna stopnja za premikanje uporablja merilni in aktuacij- ski sistem robota. Robot se z izmenjevalcem orodja mehansko spoji z okvirjem celice, sprosti zavore in premakne svojo bazo. S poznavanjem kinematike robota in kotov v sklepih je mogoče natančno izra- čunati novo pozicijo baze. 3 Programska oprema Roboti se običajno programirajo neposredno z upo- rabo tovarniškega vmesnika, kar zahteva znanja, specifična za posameznega proizvajalca robota. V primeru izdelave novega programa celice podjetja pogosto najamejo zunanje izvajalce, kar povečuje stroške in pogosto podaljša čase menjave serij. Da bi olajšali programiranje robotske naloge, smo v projektu razvili lasten programski sistem, ki temelji na intuitivnih metodah programiranja. Celoten sistem robotske celice deluje znotraj siste- ma Robot Operating System (ROS) [5], za nizkoni- vojsko vodenje robota pa skrbi strežnik Matlab Si- mulink Real-Time (SLRT) [6]. ROS ponuja zanesljivo odprtokodno ogrodje, možnost razvoja programov na različnih platformah ter veliko zbirko knjižnic in orodij za razvijanje robotskih aplikacij, SLRT-stre- žnik pa skrbi za časovno kritične procese. 3.1 Kinestetično učenje robotskih nalog V zadnjih letih se je na trgu pojavil trend uvajanja sodelujočih (kolaborativnih) robotov. Zanje je zna- čilno, da so certificirani za sodelovanje s človekom brez potrebe po varnostnih ogradah. Ta tehnologija potrebuje za delovanje zaznavala navorov v vsakem robotskem sklepu. Podatke teh zaznaval je mogoče uporabiti tudi za t. i. kinestetično vodenje. Robote, sposobne kinestetičnega vodenja, je mogoče pre- mikati po prostoru tako, da robota primemo in fi- zično premaknemo v želeno lego. S pomočjo enko- derjev v sklepih in znanega kinematičnega modela je tako mogoče robota učiti proizvodne naloge. V projektu uporabljen robot omogoča kinestetično vodenje. V projektu razvit sistem omogoča kineste- tični zajem posameznih točk ali celotne trajektorije v sklepnih ali kartezičnih koordinatah. Sistem je ne- odvisen od proizvajalca in modela robota. Izdelan je bil tudi vmesnik, nameščen na robotu, s pomočjo katerega je mogoče vključiti kinestetični način manipulacije robota ter shranjevati točke ali trajektorije. Prikazan je na sliki 4. 4 Testiranje Naslednje poglavje opisuje metode testiranja ino- vacij in dosežene rezultate. Večino inovacij smo preizkusili na primerih iz industrije ter tako pokazali njihovo aplikativno vrednost. Fleksibilne vpenjalne priprave smo preizkusili na primeru montaže dveh različnih avtomobilskih ža- rometov. Za vpetje vsakega tipa žarometa smo v celici uporabili po tri rekonfigurabilne vpenjalne naprave (slika 5). Dve napravi sta bili opremljeni s pnevmatsko spono, ena pa je ohišje luči zgolj pa- sivno podprla. Rekonfiguracija vpenjalne priprave za vpetje dolo- čenega modela žarometa je izvedena popolnoma avtonomno, brez človeškega posredovanja, in traja manj kot 3 minute. Na vpetih žarometih smo testirali tudi robotsko montažno nalogo. Pri obeh različicah žarometov smo robotsko montažno nalogo uspešno opravili. Tako smo pokazali, da tehnologija rekonfigu- rabilnih vpenjal omogoča avtonomno časovno učin- kovito prilagoditev celice znotraj družine izdelkov. Programiranje robotskih nalog je bilo izvedeno s pomočjo kinestetičnega učenja. Pri programiranju smo si pomagali z razvitim robotskim vmesnikom, prikazanim na sliki 4. Programiranje robotske na- loge je bilo hitro in učinkovito, saj smo se izognili uporabi originalnega robotskega vmesnika. PnP-tehnologijo smo eksperimentalno testirali tako, da smo celico, konfigurirano za montažo avtomo- bilskih žarometov, rekonfigurirali v robotsko celico povsem nove strukture in vsebine, v našem primeru namenjeno izdelavi motorjev za pametno pohištvo. Rekonfiguracija celotne celice je bila uspešna in je trajala manj kot 10 minut. Pasivno linearno stopnjo smo testirali tako, da smo bazo robota premaknili iz ene v drugo skrajno lego. Ob premikanju smo s pomočjo zaznavala, name- ščenega na vrhu robota, merili za pomik potrebno silo. Premik robota smo uspešno izvedli. REKONFIGURABILNA PROIZVODNJA Slika 4 : Robotski vmesnik, ki omogoča vklop kineste- tičnega učenja in zajem točk Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 139 5 Zaključek V članku so predstavljene inovacije, s katerimi je mogoče robotsko celico hitro in preprosto prilago- diti na različne proizvodne naloge. Rekonfiguracijo mehanskih gradnikov dosežemo s pomočjo robot- sko podprte rekonfiguracije in PnP-modularnosti. Robotsko podprta rekonfiguracija omogoča avto- nomno prilagoditev mehanskih gradnikov na proi- zvodnjo podobnega produkta. Izvede jo robot, zato je hitra in avtonomna. Ker ne potrebujejo dodatnih aktuatorjev in merilnih zaznaval, so takšne rešitve tudi cenovno ugodne. PnP-koncept robotski celici omogoča, da vanjo po potrebi dodajamo periferne module. Ti ji dajejo funkcionalnosti, ki so potrebne za izvršitev proizvo- dne naloge. Na ta način je mogoče celico prilagodi- ti na popolnoma drugačne proizvodne naloge. V članku so opisane implementirane napredne me- tode programiranja robota. Učenje robotskih nalog s pomočjo kinestetičnega vodenja je intuitivno in ne potrebuje posebnega usposabljanja. Robotski vmesnik pa programiranje bistveno pospeši. Inovativna načela celice so bila preizkušena na na- logah iz industrije. Rezultati so pokazali velik po- tencial, saj razviti koncepti omogočajo učinkovito robotsko proizvodnjo raznovrstnih izdelkov. To je v današnjem času nepogrešljivo, saj postajajo posa- mezniku prilagojeni izdelki zaradi svoje visoke do- dane vrednosti pomembna tržna niša. Literatura [1] M. Goeodl, I. Kovač, and A. Frank, “A robot guided reconfigurable assembly system,” presented at the 3rd International Conferen- ce on Reconfigurable Manufacturing, Ann Ar- bor Michigna USA, 2005. [2] M. Bem et al., “Reconfigurable fixture evaluati- on for use in automotive light assembly,” pre- sented at the International Conference on Ad- vanced Robotics, Hong Kong, 2017, pp. 61–67. [3] M. Gödl, I. Kovač, A. Frank, A. Rechberger, and K. Haring, “New robot guided fixture concept for recongurable assembly systems,” presen- ted at the International Conference on Chan- geable, Agile, Recongurable and Virtual Pro- duction, München, Garching, Germany, 2005. [4] “Home,” FlexHex Robot. [Online]. Available: http://flexhex-robot.com/. [Dostop: 1. dec. 2017] [5] M. Quigley et al., “ROS: an open-source Ro- bot Operating System,” in ICRA workshop on open source software, 2009, vol. 3, p. 5. [6] “Simulink Real-Time - Simulink - MATLAB & Simulink.” [Online]. Available: https://www. mathworks.com/products/simulink-real-ti- me.html. [Dostop: 14. marec] Slika 5 : Dva modela avtomobilskih luči, vpeta v rekonfigurabilno vpenjalo REKONFIGURABILNA PROIZVODNJA Specific Gripper Implementation for Gripping and Visual Control Abstract: The use of robots in few of a kind production is difficult because batch changeover is an expensive and ti- me-consuming process. Robotic production, is therefore commonly used in large-scale production, where robots execute the same production tasks for a longer period of time. In order to enable the robotization of few of a kind production, common in small and medium enterprises (SME) the next generation of robo- tic cells was developed as part of the ReconCell project. The cell is capable of efficiently producing small batches of personalized products. The paper describes mechanical and software elements of the cell as well as the results of testing the the innovations on real life industrial applications. Keywords: Robotic assembly, reconfiguration, modularity, flexible fixture Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 1 Uvod Priključek za pretovor kamnitih blokov s kolesnim nakladalnikom ima obliko vilic, zato ga bomo v tem članku imenovali priključne vilice, da bo izraz bolj jasen tudi za nepoznavalce tega področja. S temi vilicami se v kamnolomih in obratih za obdelavo kamna natovarjajo, raztovarjajo in pretovarjajo ve- liki kamniti bloki, iz katerih se nato v nadaljnji proi- zvodnji izdelujejo različni izdelki za gradbeni sektor. Velikost in teža blokov sta odvisni od namena nji- hove nadaljnje uporabe oziroma od velikosti in teže končnega izdelka. Na sliki 1 je predstavljen kolesni nakladalnik s priključkom za pretovor kamnitih blo- kov z maso do 48×103 kg. Večji in težji, kot je kamniti blok, večje, robustnej- še ter močnejše kolesne nakladalnike potrebujemo za njihovo manipulacijo. Velikosti in teži kamnitih blokov mora biti zato poleg nakladalnika prilago- jen tudi priključek z vilicami, da med obratovanjem ne pride do deformacije ali celo porušitve. Osnovni del predstavljajo vilice, ki so v orodje skoraj vedno vgrajene v paru, kar je razvidno s slike 1 in s slike 2. Prav zaradi tega je nosilnost vilic podana na par in je regulirana s pomočjo njihovega prečnega prese- ka ter kvalitete materiala, iz katerega so narejene. V preglednici 1 so predstavljene nosilnosti standar- dnih izvedb vilic, namenjenih za pretovor kamnitih blokov, ob upoštevanju varnostnega faktorja 2,5 ali več. Predstavljene vgradne mere so standardne, po želji kupca ali uporabnika so mogoča tudi določena odstopanja [1, 2]. 2 Tehnologija varjenja Na sliki 2 je shematsko prikazan priključek z vilica- mi za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 11·103 kg. Prikazani so posamezni elementi, vrsta uporablje- nega jekla (dve različni barvi) ter izvedba vpetja na pogonski stroj. Oblika vpetja priključka z vilicami je odvisna od vrste in velikosti nakladalnika na kolesih, za katerega je ta konstruiran. Ko govorimo o priključku z vilicami za pretovarjanje kamnitih blokov s pomočjo nakladalnika na kolesih, imamo v mislih zvarjeno celoto, sestavljeno iz dveh vilic, povezovalnih elementov ter vpetja za pritrditev na nakladalnik (glejte sliko 1 in 2). Vilice so lahko na- rejene iz različnih materialov, odvisno od zahtevane velikosti ter nosilnosti, medtem ko so povezovalni elementi ter vpetje izdelani iz konstrukcijskega jekla. Iz zapisa izhaja, da imamo na posameznem priključ- ku opravka z zvarnimi spoji, izdelanimi med elemen- ti iz enakega kot tudi med elementi iz različnih vrst jekel. Priprava takšne tehnologije je zelo zahtevna. Z mešanjem dveh različnih jekel lahko nastanejo mi- krostrukture, ki so s trdnostnega vidika zelo neugo- dne ali za uporabo celo nesprejemljive. Da se temu izognemo, moramo poznati kemično sestavo obeh materialov, stopnjo razmešanja obeh materialov med varjenjem in CCT-diagrame obeh materialov (angl.: Continous Cooling Transformation). Izvleček: Članek predstavlja potek izdelave specialnega priključka z vilicami za kolesni nakladalnik. Z njegovo po- močjo v kamnolomih, rudnikih in obratih za predelavo kamna pretovarjamo kamnite bloke večjih dimenzij in mas do 160×103 kg, ki se nadalje uporabljajo v primarni gradbeni industriji. Ker gre za priključek, izdelan iz različnih vrst jekel večjih debelin, je varivost takšnega zvarnega stika zelo težavna. V članku je podrobno predstavljena tehnologija varjenja, ki obsega izbiro varilnega procesa in dodajnega materiala ter pripravo zvarnih stikov in vrsto kontrole kvalitete zvarnih spojev po varjenju. Ključne besede: varjenje, priključne vilice, nakladalnik, zvarni stik, varjenje različnih materialov, varivost, kakovost zvarnih spojev 140 tehnoloGija varjenja priključka z vilicaMi za pretovor kaMnitih blokov Niko Bajec, Klemen Pompe, Janez Tušek VARJENJE Niko Bajec, univ. dipl. inž., BALAVTO, d. o. o., Ajdo- vščina; Klemen Pompe, univ. dipl. inž., prof. dr. Ja- nez Tušek, univ. dipl. inž., oba TKC, d. o. o., Ljubljana Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 2.1 Identifikacija obeh osnovnih materi- alov, ki tvorijo priključek z vilicami Pravilna priprava, izbira varilnega postopka in iz- vedba procesa varjenja so ključne za izdelavo kako- vostnega izdelka. Varjenje opisanih vrst priključkov torej zahteva dobro poznavanje problematike, pra- vilno pripravo zvarnih stikov, pravilno izbiro dodaj- nega materiala, zaščitnega plina, temperature pred- gretja ter parametrov varjenja. Izjemno pomembno vlogo imajo izkušnje in koncentracija varilca med varjenjem. Upoštevanje vseh teh dejavnikov je po- goj za dobro opravljeno delo. 141 Slika 1 : Kolesni nakladalnik s priključkom za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 48 ton Slika 2 : Priključek z vilicami za pretovor kamnitih blokov nosilnosti 110×103 kg Tabela 1 : Standardne izvedbe vilic za pretovor kamnitih blokov [1] Nosilnost v kg/par Prečni presek š x v v mm (Glejte sliko 2) Dolžina v mm (Glejte sliko 2) Zunanja širina v mm (Glejte sliko 2) Višina hrbtišča v mm (Glejte sliko 2) 30.000 250 x 100 1400 1300 1100 48.000 300 x 105 1400 1400 1100 60.000 300 x 120 1500 1400 1100 80.000 300 x 140 1800 1400 1200 100.000 350 x 150 1700 1500 1400 110.000 350 x 150 1760 1500 1065 160.000 350 x 150 1760 1500 1065 Sekvenca II 20/0 30/0 30/0 10/0 VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Najprej moramo identificirati materiale v posame- znem zvarnem stiku, njihovo kemijsko sestavo in mehanske lastnosti. Material, iz katerega so izdela- ne vilice, ter njihov prečni presek, sta odvisna od zahtevane nosilnosti. V preglednici 2 so predsta- vljeni različni materiali, iz katerih so lahko izdelane vilice, ter njihova kemijska sestava. Njihove mehan- ske lastnosti pa so navedene v preglednici 3. Ker gre pri pretovarjanju kamnitih blokov za dinamične obremenitve, kar štejemo med težje pogoje dela, so vilice za ta namen izdelane iz enega izmed jekel, ki sta navedeni v spodnjih dveh vrsticah v preglednici 2 in 3. Priključek, ki je z mehansko silo manj obre- menjen, pa je izdelan iz konstrukcijskih jekel, ki sta navedeni v zgornjih dveh vrsticah v preglednici 2 in 3 [1–4]. Vilice najpogosteje nabavljajo kot polizdelek iz ka- kovostnega jekla z zagotovljeno kemično sestavo in z zagotovljenimi mehanskimi lastnostmi. Vsak na- daljnji postopek obdelave ali predelave vilic lahko spremeni njihove lastnosti. To je še posebno nevar- no pri varjenju. S pravilno izbiro varilnega postopka in z dodatno uporabo ukrepov pred varjenjem, med njim in po njem lahko vse zahtevane lastnosti ma- teriala vilic obdržimo. Ob nepravilni izbiri procesa varjenja in ob nepravilni izvedbi procesa varjenja se namreč lahko zgodi, da se lokalno, na mestu varje- nja struktura materiala spremeni, kar ima za posle- dico zmanjšanje nosilnosti in morebitno porušitev celotnega zvarnega spoja. Pred pričetkom varjenja je torej treba natančno identificirati material, iz katerega so vilice narejene. Ta je odvisen od velikosti in nosilnosti posamezne vilice. Nosilnost je definirana kot bruto nosilnost ob statični obremenitvi ob upoštevanem najmanj 2,5-kratnem varnostnem faktorju [2,3]. 2.2 Določitev procesa varjenja Pred pričetkom varjenja smo opravili več praktičnih testov z različnimi varilnimi postopki. Eksperimen- talni preskusi so pokazali, da je za varjenje priključ- ka z vilicami najprimerneje uporabiti varjenje MAG (angl. Metal Active Gas). To je postopek obločne- ga varjenja s tanko žico, ki med varjenjem doteka v varilni oblok s konstantno hitrostjo. Izraz aktiven pomeni, da zaščitni plin reagira s pretaljenim mate- rialom, stabilizira oblok in zaščiti prenos dodajnega materiala v zvarni spoj in sam nastajajoči var pred atmosferskim vplivom. Potrebno toploto za talje- nje materiala dobimo s pomočjo varilnega obloka, ki gori med varilno žico in varjencem. Žica se med varjenjem tali in nam služi kot dodajni material. Žica doteka skozi varilni gorilnik, ki ga varilec med var- jenjem drži v primerni legi in ga vodi v smeri nasta- janja vara. Za varjenje opisanih vrst priključkov z vilicami se uporablja mešanica plina, ki je namensko pripra- vljena za varjenje po postopku MAG. Običajno je to mešanica, sestavljena iz 18 odstotkov ogljikovega dioksida (CO2) ter 82 odstotkov nevtralnega plina argona (Ar). Tako mešanico ogljikovega dioksida in argona štejemo med aktivne plinske mešanice, saj ogljikov dioksid reagira s pretaljenim materia- lom v talini vara. Porabo zaščitnega plina na enoto raztaljene kovine ali na časovno enoto je mogoče natančneje izračunati s pomočjo različnih enačb ali meritev. V praksi se pogosto uporablja priporočilo, da se pri varjenju MAG nastavi pretok plina, ki bo desetkra- tnik premera žice. To pomeni, če varimo s žico 1,2 mm, naj bo pretok 12 l/min [3, 8, 9]. 142 VARJENJE Tabela 2 : Kemijska sestava jekel vilic [4–7] Vrsta jekla Oznaka Vsebnost elementov ( max. v %) C Si Mn P S N B Cr Cu Mo Nb Ni V Konstrukcijsko S355J2 0,22 0,55 1,60 0,03 0,03 – – – 0,55 – – – – Konstrukcijsko S690Q 0,20 0,80 1,70 0,025 0,015 0,015 0,005 1,50 0,50 0,70 0,06 2,0 0,12 Za poboljšanje 30 Mn 5 VS 0,32 0,60 1,80 0,035 0,03 – – – – – – – – Za poboljšanje 42 Cr Mo 4 0,45 0,40 0,90 0,025 0,035 – – 1,20 – 0,30 – – – Tabela 3 : Mehanske lastnosti jekel za priključek z vilicami [4–7] Vrsta jekla Oznaka Mehanske lastnosti (min) Rp0,2 (MPa) Rm (MPa) Kv (J) Konstrukcijsko S355J2 355 470 27 pri –20 °C Konstrukcijsko S690Q 650 760 30 pri –20 °C Za poboljšanje 30 Mn 5 VS 450 520 31 pri +20 °C Za poboljšanje 42 Cr Mo 4 500 800 30 pri +20 °C Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 143 2.3 Izbira dodajnega materiala Dodajni material izbiramo glede na izbrani proces varjenja, njegove zakonitosti ter vrste materialov posameznih elementov v pripravljenem zvarnem stiku. Proizvajalci dodajnih materialov nam za var- jenje MAG nudijo širok izbor dodajnih materialov, ki ga izberemo glede na kemijsko sestavo ter zah- tevane mehanske lastnosti čistega vara. Za varje- nje priključka z vilicami izberemo dodajni material s kemično sestavo in mehanskimi lastnostmi, ki so predstavljene v preglednici 4 [3, 10]. 2.4 Predgretje zvarnih stikov S predgrevanjem varjencev znižamo temperatur- no razliko med mestom varjenja in drugimi mesti varjenca ter upočasnimo hitrost ohlajanja vara in celotnega zvarnega spoja po varjenju. Predgreva- mo tiste materiale, pri katerih je hitrost ohlajanja pomembna za oblikovanje mikrostrukture vara in toplotno vplivanega območja. Mikrostruktura ma- teriala pa vpliva na mehanske, predvsem trdnostne in druge lastnosti zvarnega spoja. Predgretje zvar- nih stikov je glede na kemijsko sestavo jekla (glejte preglednico 2) in debelino posameznih elementov tako rekoč nujno. Tudi sicer obstaja prepričanje, da predgretje zvarnega stika pred varjenjem do 100 °C nikakor ne more škoditi, ne glede na vrsto upora- bljenega jekla, in je dobrodošlo zaradi odstranjeva- nja nečistoč in predvsem vlage. Predgreva se povsod tam, kjer to zahtevajo teh- nologija oziroma dejavniki, ki močno vplivajo na varjenje in kvaliteto zvara. Preprosto povedano: predgrevamo zato, da podaljšujemo čas ohlajanja zvara in tako preprečimo nastajanje martenzita v zvarnem spoju, omogočimo difundiranje vodika iz zvara, tako zmanjšamo notranje napetosti in pre- prečimo morebitno pokanje v hladnem. Višino temperature predgrevanja določimo na raz- lične načine. Poznanih je več računskih in grafičnih metod ter različne izkustvene enačbe. O tempera- turi predgrevanja odločajo dejavniki, kot so kemij- ska sestava jekla, vsebnost vodika v dodajnem ma- terialu, verjetnost pokanja v hladnem ter debelina in oblika varjenca. Predgrevanje za določeno jeklo je največkrat zahte- vano že s tehničnimi specifikacijami za jekla, ki jih do- bimo od proizvajalcev. Če pa temperature predgre- vanja nimamo podane, jo lahko določimo tudi sami. Izračunamo jo lahko s pomočjo različnih formul iz li- terature. Večina teh enačb temelji na kemični sestavi osnovnega materiala, v katerih pa imajo posamezni kemični elementi različen težnostni faktor. Nekatere enačbe za izračun temperature pa upoštevajo tudi debelino varjenca ter količino vnesene energije. Tem- perature predgrevanja za jekla, iz katerih so lahko iz- delane vilice, so predstavljene v preglednici 5 [3, 8, 11]. Omeniti moramo še medvarkovno temperaturo, ki je definirana kot najnižja temperatura med varje- njem, torej med prvim in zadnjim varkom, in ne sme nikoli pasti pod določeno temperaturo predgretja. To pomeni, da moramo biti na temperaturo varjen- ca pozorni v celotnem času, od začetka predgreva- nja pa do zaključka varjenja. Le tako lahko napravi- mo kvaliteten zvarni spoj, ki odgovarja predpisanim zahtevam [3]. 2.5 Dodatne zahteve pri varjenju Pri varjenju teh vrst priključkov je treba upošteva- ti še nekaj dodatnih priporočil. Že pri konstrukciji priključka se poskušamo v čim večji meri izogniti spojem med elementi, ki potekajo prečno na vilice. Obstaja namreč možnost, da pri izdelavi prečnih spojev pride do zmanjšanja nosilnosti vilice. Veči- na zvarnih spojev naj bo zato soležnih, prav tako pa je nezaželeno, da vari niso v bližini ukrivljenega dela vilice. Vsi vari, ki so v stiku z vilicami, se šteje- jo kot dinamično obremenjeni vari na poboljšanem jeklu. Varjenje je izjemno zahteven proces. Kakovost zvarnih spojev je v veliki meri odvisna od izobraže- nosti, sposobnosti in izkušenosti varilcev. Kakovost varilcev preverjamo z atestiranjem. Vse zahtevne zvarne spoje morajo opraviti atestirani varilci. Zvari na priključku z vilicami spadajo med bolj zahtevne zvarne spoje. Zaradi tega mora imeti varilec prido- bljene ustrezne ateste za varjenje tovrstnih zvarnih spojev, s katerimi se zagotovlja ustrezna usposo- bljenost varilcev. VARJENJE Tabela 4 : Zahtevana kemijska sestava in mehanske la- stnosti dodajnega materiala [3, 4, 10] Tipična kemijska sestava (%) Mehanske lastnosti (min) C Si Mn Rp0,2 (MPa) Rm (MPa) Kv (J) 0,08 1,05 1,65 450 550 50 pri –20 °C Tabela 5 : Temperatura predgrevanja zvarnih stikov v odvisnosti od materiala vilice [3, 4] Material vilice Priporočena temperatura predgrevanja S355J2 100 °C – 150 °C S690Q 100 °C – 150 °C 30 Mn 5 VS 350 °C – 400 °C 42 Cr Mo 4 400 °C – 450 °C Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Po končanem varjenju se mora zvarni spoj do sob- ne temperature ohladiti počasi na zraku in v mir- nem ter suhem ozračju. Posebej pomembno je, da pri predgrevanju nikakor ne presežemo temperatu- re 500 °C, saj lahko to vpliva na spremembo struk- ture materiala in s tem nosilnosti vilice [3]. 3 Priprava zvarnih stikov, izvedba zvarnih spojev in dopustni položaji varjenja Zaradi velikih debelin elementov, ki jih je potrebno združiti v kvalitetne zvarne spoje, je pravilna pripra- va zvarnih stikov pred varjenjem zelo pomembna. Na sliki 3 je prikazanih nekaj tipičnih zvarnih stikov na priključku z vilicami za pretovor kamnitih blokov, nosilnosti 30×103 kg. Na prerezu A–A lahko vidimo način izdelave zvara z načrtom polaganja varkov v zvarni spoj med konstrukcijskim jeklom in jeklom za poboljšanje. Večina pripravljenih zvarnih stikov je sočelnih in zvarnih stikov T, namenjenih za izvedbo zvara V, zvara dvojnih V, zvara polovičnih V, zvara Y, zvara polovičnih Y ter kotnih zvarov. Vse vare moramo variti v več varkih. To narekuje debelina varjencev in navzgor omejena dopustna količina vnesene ener- gije. Število varkov in njihov vrstni red polaganja določa- mo za vsak zvarni spoj posebej glede na debeline elementov v pripravljenem zvarnem stiku ter v skla- du s statičnimi in dinamičnimi zahtevami za izdelek. Način polaganja varkov in makroobrus sočelnega zvarnega spoja elementov večjih debelin sta prika- zana na sliki 4, kjer lahko vidimo, da je za izdelavo kvalitetnega zvarnega spoja včasih potrebnih tudi več deset, ob zelo velikih debelinah pa tudi celo več kot sto varkov [8]. Dopustne lege varjenja zvarnih spojev na priključ- kih te vrste so s standardom SIST EN ISO 6947 do- ločene kot osnovne lege PA in PB. Oznako PA nosi vodoravna lega varjenja za sočelni spoj, spoj T ali prekrovni spoj ne glede na vrsto vara. Oznaka PB pa je namenjena za horizontalno-vertikalne lege varjenja kotnih zvarov. Vse ostale lege varjenja za tako zahtevne zvarne spoje niso dovoljene [3, 8]. 4 Kontrola zvarov Poleg izjemno skrbne priprave tehnologije varjenja in ustrezno certificiranega varilca za izvedbo var- jenja moramo po varjenju tako zahtevne zvarne spoje pregledati z neporušnimi metodami. Ker nas zanima predvsem nastanek morebitnih razpok na površini zvarnega spoja oziroma v njegovi okolici, sta najprimernejši metodi preiskava z magnetnimi delci in vizualna kontrola s penetranti. Obe metodi sta enostavni in hitri za izvedbo ter cenovno zelo ugodni. Pri uporabi penetrantov zvarne spoje najprej dobro očistimo s čistilcem in tako odstranimo maščobe in druge nečistoče. V naslednji fazi nanesemo pene- trant, ki se zaradi sposobnosti penetriranja vpije v morebitne razpoke. Po določenem času površino dobro očistimo, da z nje odstranimo odvečni pene- trant. Zatem na površino nanesemo razvijalec, da povleče penetrant iz morebitnih razpok in jih obar- va, da postanejo jasno vidne. Druga možnost pa je preskus z magnetnimi delci, pri katerem s pomočjo majhnih magnetnih delcev in umetno ustvarjenega magnetnega polja odkrivamo 144 Slika 3 : Prikaz pripravljenih zvarnih stikov in zvarov priključka z vilicami nosilnosti 30×103 kg VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 na površino odprte napake, kot so razpoke. Možno pa je tudi kontrolirati nastajanje razpok in drugih nepravilnosti tik pod površino. Ker temelji metoda na uporabi magnetnih delcev, jo lahko uporabljamo zgolj na feromagnetnih materialih. V našem prime- ru kontrolo izvedemo tako, da feromagnetne delce nanesemo na površino zvarnega spoja in s pomo- čjo indukcije ustvarimo magnetno polje. Ob njego- vem nastanku se feromagnetni delci nakopičijo na morebitnih napakah, ki tako postanejo dobro vidne s prostim očesom [3, 12]. 5 Zaključek Varjenje priključkov z vilicami za pretovarjanje ka- mnitih blokov s pomočjo kolesnih nakladalnikov predstavlja svojevrsten izziv. Skoraj vsak priključek je zaradi množice različnih variant priklopov na kolesni nakladalnik in velikosti ter nosilnosti vilic poseben in unikaten primer, ki zahteva svoj in po- seben pristop. Vsak priključek z vilicami je sesta- vljen iz elementov iz različnih vrst jekla, kar zahte- va od nas dobro poznavanje njihovih lastnosti ter lastnosti zvarnih spojev med njimi. Le tako lahko izdelamo kvalitetne zvarne spoje, ki so sprejemljivi in zanesljivi za uporabo. Pomembno je tudi, da je izdelava celotnega priključka z vilicami finančno sprejemljiva. Avtorji članka se z opisano problema- tiko ukvarjajo že desetletja, kar pomeni, da pripra- va tehnologije varjenja, izbira varilnega postopka, izbira materialov in vse drugo temelji na praktičnih izkušnjah. Literatura [1] Pisno gradivo: Balavto, d. o. o., Ajdovščina: Balavto production, Custom-made forks for stone blocks, Tovarniška cesta 5B, 5270 Aj- dovščina, Slovenia, 2017. [2] http://www.forks.com/international/en-gb/ products/special-forks/bigforks. Slikovni pri- kaz in opis priključkov z vilicami. Ogled 21. 1. 2018. [3] http://www.us.forks.com/us/home/?L=8. Na- vodila za varjenje večjih vilic za prenos tovo- rov. Ogled 18. 03. 2018. [4] SIST EN 10025-2: Vroče valjani izdelki iz kon- strukcijskih jekel – 2. del: Tehnični dobavni pogoji za nelegirana konstrukcijska jekla. Slo- venski inštitut za standardizacijo. Ljubljana, 2004. [5] SIST EN 10025-6: Vroče valjani izdelki iz kon- strukcijskih jekel – 6. del: Tehnični dobavni pogoji za ploščate izdelke iz konstrukcijskih jekel z veliko plastično trdnostjo v kaljenem in popuščenem stanju. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljubljana, 2004. [6] http://www.steelnumber.com/en/steel_com- position_eu.php?name_id=405. Kemična se- stava jekel. Ogled 28. 1. 2018. [7] SIST EN 10083-3: Jekla za poboljšanje – 3. del: Tehnični dobavni pogoji za legirana jekla. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljublja- na, 2006. [8] J. Tušek: Varjenje in sorodne tehnike spaja- nja materialov v neločljivo zvezo. Univerza v 145 Slika 4 : Shematski prikaz sočelnega zvarnega stika, izdelava zvara z načrtom polaganja varkov in fotografski posne- tek makroobrusa sočelnega zvarnega spoja z zvarom dvojni V [8] VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2014. [9] N. N.: Messer Group GmbH: Ferroline, MAG welding of unalloyed steels: Gahling spfad 31 47803 Krefeld, Nemčija, 2015. [10] N. N.: Bohler Thyssen Schweisstechnik Deut- schland GmbH: Katalog Welding filler me- tals. Düsseldorf, Nemčija, 2015. [11] J. Tušek: Praktične in računske naloge iz teh- nike spajanja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2006. [12] Več avtorjev: ASM Handbook: Volume 17 Nondestructive Evaluation and Quality Con- trol, Ohio, ZDA, 1992. 146 Welding technology of a special atta- chment with forks for transshipment of stone blocks Abstract: The article presents the course of making a special attachment with forks for a wheel loader. With its help in quarries, mines and stone processing plants, we load stone blocks of larger dimensions and we- ights up to 160·103 kg, which are further used in the primary construction industry. Because the at- tachment with forks is made of different types of steels of larger thicknesses, the weldability of such a weld is very difficult. The article presents in detail the welding technology, which includes the selecti- on of the welding process and the filling material, and the preparation of welds and the quality con- trol of the welded joints after welding Keywords: welding, connection forks, loader, welding, welding of various materials, weldability, quality of welded joints VARJENJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 | B S1 1- 02 SI | Štiri komponente, en sistem: New Automation Technology. IPC Industrijski računalniki Embedded računalniki Matične plošče V/I EtherCAT komponente V/I moduli, IP 20 V/I moduli, IP 67 Pogonska tehnika Servo pogoni Servo motorji Avtomatizacija Programska oprema za PLC Programska oprema za NC/CNC Varnostna tehnologija www.beckhoff.si Pod sloganom „New Automation Technology“ podjetje Beckhoff ponuja opremo, ki lahko deluje samostojno ali pa je integrirana v druge sisteme. Industrijski računalniki, PC in „klasični“ krmilniki, modularni V/I sistemi in pogonska tehnika pokrivajo številna področja uporabe. Prisotnost podjetja Beckhoff v več kot 75-ih državah zagotavlja dobro podporo. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Ventil: Kdaj in kako ste se prvič srečali z letalstvom? Zakaj ste se odločili, da postanete letalski mehanik? Simon Ješe: Moje prvo srečanje z letali je bilo pri moji teti, očetovi sestri, ki se je omožila z vojaškim pilotom. Tam sem prvič kot otrok opazil polno ma- ket vojaških letal, predvsem ameriških bombnikov. Makete so bile zelo natančno izdelane. Ko sem opa- zoval posamezne detajle, sem začel razmišljati o letalih. Nato je prišlo obdobje osmega razreda osnovne šole in s tem tudi vprašanje, v katero šolo, smer iz- obraževanja bi se vpisal. Že kot otrok sem se veliko ukvarjal s popravili električnih aparatov (radio, tele- vizijski aparat), mopedov, koles … V mislih sem imel samo, kako postati mehanik. Učiteljica razredničar- ka me je, ko je izvedela za moje želje, nekako hotela pregovoriti, naj grem v strojno ali elektro smer, če že ne v gimnazijo. Prelomna točka moje odločitve je bila sodelavka moje mame, katere partner je bil takrat mehanik pri družbi Inex Adria Airways. Seveda mi sodelav- ka moje mame ni tega rekla, ampak sem poslušal pogovore starejših in vse snemal v svoje male sive celice. Sledilo je obdobje odločanja. Mamo sem prosil za pomoč, kako bi prišel v stik z Inex Adria Airways. Kot vsaka mama je tudi ona naredila vse in orga- nizirala spoznavno srečanje na Inex Adria Airways s tedanjim tehničnim direktorjem Jožetom Prhav- cem, človekom, ki je bil in je še vedno ikona sloven- skega letalstva, a je žal prehitro preminul. Na tem sestanku mi je g. Prhavc podal smernice, kako bi lahko prišel v kolektiv. Zahteve za moje štipendira- nje so bile: iz matematike in fizike mora biti ocena 5 ali 4. Zahteve sem izpolnil in tako sem kot štipendist pri- šel v stik s pravimi letali. Ventil: Kako je potekalo vaše šolanje? Simon Ješe: Po osnovni šoli sem nadaljeval šola- nje na centru strokovnih šol v Ljubljani, ker pač ta- krat smeri za letalskega mehanika še ni bilo. Šola in praksa na letalih. Ko sem to končal z odliko in sem že delal, je prišla uradna zahteva, da mora me- hanik, če hoče pridobiti licenco za delo, dokončati letalsko tehnično smer. Tako sem pričel šolanje v Zagrebu, kjer je bila takrat edina srednja tehnična šola – smer letalstvo. Šolo sem zaključil in nato je prišlo obdobje služenja vojaškega roka v Batajnici na letalih MIG 21. Po vrnitvi v službo sem nadaljeval šolanje na tipu letala DASH 7 in pridobil prvi vpis v takratno licenco TYPE II ICAO. Moram poudariti, da sem se šolal v smeri, takrat imenovani Radio Radar in Elektro. Danes se temu reče licenca Part 66 B2. Seveda se med šolanjem spoznavaš z vsemi sklopi letala in tudi vse izpite opravljaš, samo poudarek je na tvojem področju toliko bolj zahteven izpit. Nato je sledilo šolanje za DC 9 serije 30 in 50. Profesorji so bili iz letalske družbe JAT (Jugoslovanski aero- transport) in moram poudariti, da je bilo to izjemo kvalitetno in zahtevno šolanje. Izjemen profesorski kader z obilico znanja. Šolanje sem nadaljeval kot najmlajši učenec v Aero Formacion Toulouse za tip letala A320. Tudi to šolanje je bilo izredno zahtev- no, še posebej, ker si po takratnih merilih za uspe- šno opravljene teste moral imeti vsaj 70-odstotno LETALSTVO 148 Velikokrat niti ne pomislimo, da je varno letenje odvisno tudi od letalskega mehani- ka. Je kot zdravnik: pozna letalsko notranjost in že po glasu motorja ugotavlja, kaj je narobe. Letalskega mehanika običajno ne vidimo, kako in kaj dela. Opravlja zahtev- ne naloge popravil in servisiranja letal in letalskih batnih motorjev. Zato je čas, da ga predstavimo in še naprej brez strahu vstopamo v letalo in odpotujemo proti svojim ciljem. Letalski mehanik sodi k letalskemu osebju. Država pogodbenica Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljevanju: ICAO) ureja v skladu z 32. členom čika- ške konvencije njihovo licenciranje.1 siMon ješe – intervju z letalskiM MehanikoM Aleksander Čičerov 1 »a) Pilot vsakega zrakoplova in drugi člani posadke, ki upravlja zrakoplov v mednarodni plovbi, morajo imeti potrdila o usposobljenosti in dovoljenja, ki jih izda ali jim podaljša veljavnost država, v kateri je zrakoplov registriran.« (32. člen Čikaške konvencije) Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 uspešno narejen posamezen test. Zahteve našega delodajalca pa so bile strožje, saj je bil minimum 80 %. V tem obdobju sem že kar nekaj let delal na letalih MD 80 proizvajalca Mc Donald Douglas, zato je bilo zelo čudno, da tega tipa nimam vpisanega v licenci. Nisem ga imel, ker pač nikoli nisem bil dele- žen šolanja. Podjetje me je na neki način hotelo ime- ti kompletnega za tedanjo floto, zato je pri državnih organih za civilno letalstvo v Beogradu organizira- lo, da opravim izpit za MD 80. Seveda brez moje vednosti. Opravil sem tako imenovani »self study« za omenjeno letalo ter vse zagovarjal na pisnem in ustnem izpitu pred komisijo iz Beograda. Sledilo je obdobje, ko me je podjetje predlagalo kot enega najmlajših kandidatov za tako imenovanega teh- ničnega kontrolorja, ki nadzira, vodi, organizira in odgovarja za opravljena tehnična dela na letalu. To je bilo ravno v času osamosvojitve Slovenije in ko je imela Slovenja že svojo vejo oblasti za civilno letal- stvo. Sledil je izpit pred komisijo, ki ji je predsedoval ravno g. Jože Prhavc, ki je bil takrat zaposlen na omenjenem ministrstvu za letalstvo. Mislil sem, da bo kaj pogledal skozi prste, pa ni. No, to sem ustno in pisno opravil z odliko. Sledilo je šolanje za CRJ 200 v Kanadi, zahtevno šolanje še posebej zato, ker je bilo pod strogim nadzorom kanadskih letalskih civilnih oblasti. Sledilo je šolanje za tip letala CRJ 700 in nato še razlike za letalo CRJ 900. Sledilo je tudi napredovanje v službi v plovnostno organiza- cijo in s tem zopet šolanje na področju evropske letalske zakonodaje v Amsterdamu. Potem pa še osnovno šolanje za Boeing 737-400, ker smo pač v floti imeli ta tip letala. Šolanja ni nikoli konec. Seveda sledijo, ko imaš nekako osnovna šolanja opravljena, druga šolanja, ki jih zahteva evropska zakonodaja, in so lahko tudi ponavljajoča se šola- nja. Na primer šolanje vsake dve leti je Human Fac- tor, osvežitveni tečaj zakonodaje (basic regulation, Part M, Part 145 …, Fuel Tank Safety, …). Skratka: šo- lanja so v letalstvu stalnica. Vsak posameznik pa se mora tudi sam zanimati za vse novitete, kar se tiče samega letala, čeprav ga podjetje o spremembah, novitetah tudi obvešča. Ventil: Kako zahtevno je to šolanje in kaj vse morate poznati in znati? Kakšne licence mora imeti letalski mehanik (ICAO, evropska zakonodaja) in s tem po- vezana pooblastila? Simon Ješe: Dandanes so šolanja izredno zahtevna in terjajo več in več znanja. Najprej so osnovna šo- lanja, ki so razporejena v tako imenovane module za posamezne profile letalskega tehnika. Taka šo- lanja opravlja priznana in potrjena organizacija po zakonodaji Part 147 (Commission Regulation (EU) No 1321/2014 continuing Airworthiness). Mislim, da osnovno šolanje traja kar preko tisoč ur, preden lahko nadaljuješ šolanje za posamezen 149 Slika 1 : Simon Ješe Ventil 2 / 2018 • Letnik 24150 tip letala. Seveda ni samo teorija, je tudi praktični del. Za ta del mora vsak posameznik voditi delovni dnevnik, tako imenovani On Job Traning Records. Kaj mora dnevnik vsebovati in kako se vse nadzira, je zopet predpisano in kontrolirano s strani potrje- ne organizacije za šolanje, imenovane kar po zako- nodaji »organizacija Part 147«. Slovenija je članica Evropske unije in s tem je ob- vezna spoštovati tudi zakonodajo na področju šo- lanja letalskih tehnikov in izdajanja licenc. Licence ICAO so zgodovina. V poštev pride samo licenca, izdana v skladu z zakonodajo Part-66 Continuing Airworthiness (Regulation (EU) No 1321/2014). Kandidat seveda po predpisanih zahtevah pridobi tako imenovano licenco Part 66, ki jo izda Javna agencija za civilno letalstvo (JACL) in je priznana v vseh članicah EU. Priznajo jo tudi članice izven EU, seveda so lahko izjeme, če se državni organi iz ne- članic EU odločijo drugače. Sama licenca še ni do- volj, da lahko izvajaš dela na letalu. Imeti moraš po- trdilo CA (Company Authorisation) iz organizacije, v kateri opravljaš dela letalskega tehnika. CA izda oddelek QA (Quality Assuarnce), ki preveri, da imaš opravljena vsa potrebna šolanja. Nekaj smo jih je omenili: Human Factor, Fuel Tank Safety in šolanje po priročniku vzdrževalne organizacije MOE (Ma- intenance Organisation Exposition), šolanje CAME (Continuing Airworthiness Managment Exposition), opravljeno šolanje iz zakonodaje, šolanje za varstvo pri delu, zdravniški pregled, varovanje in ravnanje v primeru nesreče … Ko oseba pridobi tako imenova- ni CA, lahko prične dela pod okriljem Part 145 AMO (Approved Maintenance Organisation). Seveda je dovoljenje CA omejeno na dve leti in delodajalec ga lahko iz krivdnih razlogov prekliče, lahko se de- lavcu odvzame. Tudi sama licenca Part 66 ima veljavnost in ni več- na. Podaljšanje licence izvaja pristojni organ na Agenciji za civilno letalstvo. Zakonodaja in predpisi so dostopni na portalu EASA web v poglavju: https://www.easa.europa. eu/regulations Ventil: Prav gotovo šolanje doma ni dovolj. Kje ste se izpopolnjevali? Simon Ješe: Malo sem o tem že napisal. Šolanje je predvsem pri samih proizvajalcih letal ali pa danes to opravljajo organizacije, potrjene za šolanje. To so tako imenovane organizacije Part 147. Seveda mo- rajo imeti na dovoljenju vpisan primeren tip letala. Sam sem bil na šolanju v Franciji v Toulousu pri Airbusu, večkrat v Montrealu za letala proizvajalca Bombardier. Šolanje za Boeing je potekalo v Rigi pod okriljem organizacije Lufthansa Training. Šola- nje smo imeli tudi doma v učilnicah podjetja, ker je bilo ceneje in enostavneje. Predavatelji so prišli do nas. Dandanes so šolanja bolj in bolj zahtevna in so po- vezana z raznimi praktičnimi prikazi ali pa preizkusi znanja na simulatorju, zato je pač potrebno potova- nje na določene lokacije na različnih koncih sveta. Vse je odvisno od cene in termina šolanja. Ventil: Ali tudi letite? Licenca pilota UL in/ali PPL sicer pri nas ni pogoj za delovno mesto letalskega mehanika. Kako je to v svetu? Simon Ješe: Sam pilotske licence nimam. V tako imenovanem komercialnem letalstvu, govorim za velika letala, te prakse ne poznam, ker pač zakono- daja tega ne dovoljuje. So pa izjeme pri malih lahkih letalih ali privatnih le- talih, ker se dopušča, da je pilot tudi tehnik. To je predvsem v tako imenovani generalni aviaciji, ki ne izvaja komercialnih letov. Ogromno ur pa sem presedel na tretjem sedežu pri preizkusnih letih tako v Adrii kot pri drugih opera- terjih, ko smo prevzemali letalo ali po večjem vzdr- ževalnem delu za določeno stranko. Bilo je tudi obdobje, ko smo glede na zahteve mo- rali bili mehaniki ali tehniki na vsakem letu, kar pa je dandanes bolj redko. Predvsem v obdobju uvajanja letala A320 je bilo zelo intenzivno, ker si bil kot član posadke. Ventil: Na trg prihajajo vedno nova letala. Kako se spoprijemate z novostmi? Simon Ješe: Imam ali pa imamo to prednost, da delamo na Airbusovem letalu, ki je v tehnološkem smislu eno najbolj dovršenih. Vsaka noviteta, izboljšava sistemov letala pride od proizvajalca letala in smo sproti obveščeni. So novi- tete, ki so zahtevane, na te nas opozori EASA (Eu- ropean Authority Safety Agency) ali pa zahtevo izda agencija za civilno letalstvo določene države. V takem primeru morajo biti letala posodobljena Slika 2 : Notranjost letala CRJ 700 – ojačitev strukture trupa letala nad LETALSTVO Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 151 LETALSTVO in temu se ne moreš izogniti ne glede na strošek, ki ga morebiti krije operater. So tudi izboljšave, ki pa niso obvezne za letalskega prevoznika (opera- terja), ampak so priporočljive. Seveda mora vsak letalski prevoznik zagotavljati zanesljivost letala s tehničnega vidika. Mesečni in letni rezultati poka- žejo, kje so tehnične pomanjkljivosti in kje bi se dalo kaj izboljšati z določeno modifikacijo letala in s tem zmanjšati tehnične zamude ali celo od- povedi leta, kar pa seveda vpliva na zmanjšanje stroškov. Ne glede, ali gre za nov tip letala ali staro letalo, mora biti to opremljeno, kot veleva zakonodaja. To so stalne zahteve zakonodaje EASA ali EU. Seveda prihajajo zahteve tudi od proizvajalcev letal ali pro- izvajalcev motorjev in tudi te se mora spoštovati, pa naj bodo iz ZDA ali Kanade, ker ima pač EU podpi- sane tako imenovane bilateralne sporazume. Ventil: Kakšno je vaše sodelovanje s piloti? Vas opo- zorijo na določene napake, težave, slabo delovanje avionike? Simon Ješe: Sodelovanje med pilotom in tehnikom je in mora biti, kajti drugače gredo zadeve v napač- no smer. Da je to sodelovanje zagotovljeno, je predpisano v zakonodaji. Vsako letalo mora imeti tehnično knji- go, v katero se vpisujejo vsi podatki o predhodnem letu, ena od zahtev je tehnično stanje letala. Če ima pilot tehnične probleme, to že po zvezi javi v do- mačo bazo in seveda po pristanku sledi vpis v teh- nično knjigo letala. Tehnik ali mehanik mora podati odgovor, da je napako odpravil ali pa jo v skladu s priročnikom minimalne opreme (MEL – Minimum Equipment List) prenesel v odložena dela z določe- nimi omejitvami. Velikokrat sam vpis v tehnično knjigo ni dovolj in medsebojna komunikacija pove več o samem teh- ničnem problemu, ker pač pilot pove še druga opa- žanja, kar pripomore k odpravi napake. Tehnična knjiga letala je uradni dokument in je stal- no na letalu. Arhiv omenjene knjige je določen z zakonodajo in internimi priročniki letalskega prevo- znika. Evidenca tehničnega stanja letala se vodi elektron- sko in mora biti pilotu na razpolago, še preden se odpravi na let. S piloti sodelujemo skoraj vsak dan, predvsem s tehničnimi piloti, to je pilot na tipu letala, ki je za- dolžen za vso komunikacijo s plovnostno in tehnič- no organizacijo. Vsi sestanki komunikacije so stro- go predpisani in kontrolirani z več nivojev. Ventil: Ko vam pripeljejo letalo v popravilo, se rav- nate po določenem postopku. Kako to poteka? Simon Ješe: Trenutno vse bolj nadziram, ker pač delam v plovnostni organizaciji Adrie Airways. Pri letalu z določenim problemom se tehnik ali mehanik najprej odloči preveriti, ali napaka še ob- staja, in opravi teste, določene po priročniku AMM (Aircraft Maintenance Manual), da napako potrdi. Danes ima skoraj vsako letalo računalnik, s katerim analizirajo napake, dobiš kodirano napako ali pa že sam tekst, kaj je narobe oziroma katera kompo- nenta je v okvari. So seveda tudi napake, ki so bolj zahtevne, in takrat imaš na razpolago priročnik FIM (Fault Isolation Manual) in od določenega proizva- jalca letal tudi WEB-stran, kjer so določeni proble- mi do potankosti analizirani. Seveda, tehnik ali mehanik naj bi bil čim bolj uspo- sobljen in izkušen, da v čim krajšem času odpravi napako. So primeri, ko napake ne moreš odpraviti zaradi po- manjkanja rezervnih delov in takrat nastopi nabav- na služba, ki priskrbi rezervni del. Ventil: Kaj vse pregledate pri rednem pregledu le- tala? Kako je z odgovornostjo za opravljeno delo? Simon Ješe: Pri rednem pregledu je tak pregled po programu vzdrževanja dnevni pregled. Na dnevnem pregledu letala se osredotočiš najprej na pripombe pilota. Če pripomb ni, pričneš z izvedbo rednega pregleda, ki obsega pregled zunanjosti letala, sta- nja koles, zavor, podvozja, krmilnih površin, motor- jev, da ni morebitnega puščanja goriva, hidravlične tekočine, stanja agregatskih oddelkov, notranjosti letala (pilotska kabina, kuhinje, stranišča, potniška kabina), generalnega stanja, da ni poškodb, stanja opreme v sili in seveda razna testiranja. Vse to je predpisano v delovnih karticah za dnevni pregled. So še tedenski pregledi, ki pa so že bolj obsežni. Sledijo pregledi, ki so vodeni po koledarju, odlete- nih urah (FH – Flight Hours) in po opravljenih ciklih letala (FC – Flight Cycles). Vsa zahtevana vzdrževalna dela so navedena v priročniku za vzdrževanje (AMP – Aircraft Mainte- nance Programme), ki ga izda proizvajalec letala. Letalski operater ali prevoznik pripravi priročnik, ki ga odobri agencija za civilno letalstvo. Priročnik se vsaj enkrat do dvakrat letno spreminja glede na zahteve proizvajalca letal ali pa to naredi sam letal- ski operator glede na okolje, v katerem leti. Vsa dela so strogo predpisana in kontrolirana. Za priročnik in izvedbo skrbi plovnostna organizacija CAMO (Con- tinuing Airworthiness Managment Organisation), sama izvedba vzdrževalnih del pa je dolžnost vzdr- ževalne organizacije, tehnika ali mehanika. Seveda vse nadzira CAMO. V priročnik AMP (Approved Maintenance Program- me) je vloženega veliko truda raznih skupin eks- pertov na področju letalstva (mednarodno) in se Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 stalno nadgrajuje z novimi zahtevami glede na za- konodajo in starost letal. To je posebna veja znanja in osebe, ki skrbijo za izdajo priročnika pri operater- ju, morajo opraviti posebna zahtevna šolanja. Za vsa vzdrževalna dela na letalu za svoje delo od- govarja posameznik sam. Za vse skupaj pa je odgo- vorna plovnostna organizacija CAMO, ki jo potrdi agencija za civilno letalstvo in ima za to dejavnost certifikat. Polno odgovornost nosi oseba, odgovor- na za plovnost, in jo potrdita letalski prevoznik in agencija za civilno letalstvo. Ventil: Ali menite, da bo pilota lahko nadomestil ro- bot? In kaj lahko robotizacija spremeni pri vašem delu? Kako vidite vaš poklic v prihodnosti? Simon Ješe: Glede na to, kam gre znanost, je to verjetno možno. Z robotom ali pa tudi brez robota voditi letala kar iz fotelja je že danes možno. Droni, vojaška vodena letala!! Mislim pa, da bo preteklo še kar nekaj desetletij, da bo to dovoljeno v civilnem letalstvu. Danes si tega v civilnem letalstvu še ne predstavljam, je preveč varnostnih dejavnikov in tudi človek kot potnik tega še ni pripravljen sprejeti. Ventil: Kako je z mladimi letalskimi mehaniki? Ali mlade danes ta poklic še zanima? Bi bilo potreb- no kaj spremeniti pri njihovem šolanju? Kaj lahko na tem področju stori Fakulteta za strojništvo? Simon Ješe: Kar zadnja leta opažam je, da je zani- manje v porastu, vendar pa kandidat vse težje pride do licence, ki ti zagotavlja soliden, da ne rečem nor- malen zaslužek za preživetje. Veliko mladih hitro prepozna, da je veliko vložene- ga truda, veliko delovnih praznikov in vikendov, da je družinsko življenje na drugem tiru, zato se kaj hi- tro odločijo za druge poklice. Zadnji trend je odhod v tujino, predvsem na sever Evrope, kjer jim nudijo boljša plačila in tudi več pro- stega časa. Nekako imajo urejeno planiranje delov- nega časa. Šele na drugem mestu je zaslužek. Je pa to poklic, ki ga moraš imeti rad. Letalstvo ti mora biti v srcu. Vzgoja bi se morala pričeti v srednji šoli s pozitivno predstavitvijo poklica. Mladi morajo dobiti celotno sliko obsega profila tehnika, mehanika ali inženirja. Zelo dobro je imeti organizirane ekskurzije, ogled dela v hangarju. Ponuditi jim je treba prakso v vzdr- ževalni organizaciji. Je pa ena resnica, da je v Sloveniji malo možnosti za delo v letalstvu, če že nimaš kakšnih privatnih zvez. Ko pa si v sistemu, je mnogo obljub za šolanje in napredovanje, vendar se od obljub ne da živeti. Ventil: Kako se razlikuje delo letalskega inženirja in letalskega mehanika? Simon Ješe: Letalski inženir je predvsem specia- list za določeno področje in ponavadi ni direktno prisoten na letalu. Je specialist na svojem podro- čju, kot je struktura, ali specialist za motorje, elek- trične sklope. Predvsem rešuje ali pripravlja razne sistemske modifikacije, komunicira s proizvajal- cem letala ter rešuje tudi težje tehnično zahtevne probleme. Tehnik/mehanik je poklic direktno vezan na letalo. Izvaja vsa redna in izredna dela po programu vzdr- ževanja: testiranja, popravila, modifikacije, razsta- vljanje, razne preglede sklopov, preglede strukture ... Tehniki se ukvarjajo z različnimi področji: Eni so specialisti za NDT preglede (Non-Destructi- ve Testing). Tehniki/mehaniki se delijo na osebje, ki dela v glav- nem v hangarju (base maintenance), in na osebje, ki dela predvsem na letalih, ki so v rednem prometu (line maintenance):  licencirano osebje: licenca B1 (v žargonu so to motoristi, ki imajo licenco, ki pokriva celotno le- talo),  licenca B2, ki pokriva testiranja navigacijskih, komunikacijskih sklopov z raznimi testerji,  mehaniki z licenco A1, ki imajo privilegij zgolj za preglede v linijskem vzdrževanju letal,  mehaniki, ki imajo CP (Company Permission) za določena dela na določenem področju letala,  kabinski mehaniki,  mehaniki v delavnicah, kot so motorska delav- nica, delavnica za zavore, za kompozitne mate- riale, ličarska, kleparska delavnica ….To so bolj specializirani profili mehanika. Slika 3 : CRJ 700, ko je sneta prva kuhinja in omara, predno se izvede pregled strukture 152 LETALSTVO Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Profilov tehnika/mehanika je kar nekaj in vsak je specialist na svojem področju. Nekdo se bo vpra- šal, kaj pa čistilci in čistilke. Tudi ti morajo poznati določene zahteve in vsak od njih prispeva svoje za dobro vzdrževano letalo. Ventil: Kakšna je vloga letalskega mehanika, če se zgodi letalska nesreča? Simon Ješe: Posebne vloge takrat nima, razen če v priročniku ni naveden z imenom in priimkom, da je član tehnične ekipe. Emergency Response Manual vsake letalske organizacije ima tak predpis/navodilo. Pri samem postopku preiskave pa je zagotovo ude- ležen, če se izkaže, da je bil podpisnik na katerem- koli delovnem dokumentu za določeno letalo. Vse se arhivira. Ventil: V življenju ste že marsikaj doživeli. Bi nam lahko zaupali nekaj vaših doživetij doma in v tujini? Simon Ješe: Res sem veliko doživel, kar se tiče le- talstva in vzdrževanja letal, in to večji del v Adrii Airways. Doživetja so bila velikokrat povezana z dogodki v letu, veliko pa je bilo tudi dogodkov in pripetljajev pri vzdrževanju letal. Stvari nikoli ne postavljam na veliki zvon, zmeraj pa hočem, da z mladimi delim znanje in jim ga tudi predajam z veseljem. Zmeraj vsakemu mlademu povem, da ni sramota, če nečesa ne veš, vprašaj in bomo skupaj rešili, samo ne dovoli, da pride do še hujših problemov. Iskrenost v letalstvu je bistvene- ga pomena in na tem se gradi odnos mehanik in pilot. V letalstvu ne boš nikoli vedel vsega in vsak dan izveš kaj novega. Primer, kako deluje Murphyjev zakon. Kot mladega mehanika so me dodelili, da sem bil na letu med Calgaryjem in Montrealom, ko smo prevzemali letalo od Bombardiera. Prevzemni/preizkusni let. Seveda so se že pri odhodu zadeve začele kom- plicirati zaradi nedelujočih komand. Nekako smo to uredili in poleteli proti Montrealu. Zelo izkušen testni pilot iz Bombardiera, naš pilot instruktor iz Adrie Airways in moja malenkost. Montreal v sne- žnem metežu in zaprta pristajalna steza, mi pa iz minuto v minuto v vse slabšem položaju, ker so kot po tekočem traku prihajale okvare letala. Odpoved komande zakrilc, odpoved detekcije stall sistema … Murphy je bil prisoten. Pilot se ni kaj preveč se- kiral, vsaj pokazal ni tega in je nekako kontroliral dogajanje do končne odločitve pilota, da je obja- vil kontroli letenja pristanek v sili (emergency lan- ding). Letališče v Montrealu se je nekako potrudilo in očistilo 2/3 pristajalne steze za naš pristanek. Neprestano je snežilo. Vse to se je dogajalo v noč- nih urah. Pilot, star maček, je nekako pristal, ampak izhod s pristajalne steze ni bil očiščen kot tudi ne vse ostale spojnice. Rekel je: »Sedaj pa glejta, kako gre letalo po celem snegu!« Naslednji problem je bil kako do hangarja, ko pa je vse belo, zasneženo. Pa smo tudi to uspešno prestali in parkirali letalo v hangar. Kot sem že napisal prigod in tehničnih uspehov je bilo ogromno in bi lahko spisal knjigo. Ventil: V imenu uredništva Ventil se vam za vaše odgovore iskreno zahvaljujem ter vam želim še na- prej veliko zadovoljstva pri vašem delu. Mag. Aleksander Čičerov Uredništvo revije Ventil LETALSTVO Vzdrževalec30 december 2017 | št. 180 Ne glede na zgoraj opisano pa velja, da so ustrezna organi- zacija dela, upoštevanje varnostnih predpisov in periodično usposabljanje za delo z jedkovinami ključ do preprečevanja kemičnih opeklin. V primeru nesreč pa je kritičnega pomena čas, kar posredno pomeni ustrezna opremljenost delovišč s kompleti za prvo pomoč pri kemičnih opeklinah, načrt prve pomoči in obveščanja zdravstvene službe (še posebej pri nesrečah, v katerih je udeleženo večje število ljudi) ter usposo- bljenost zaposlenih za nudenje prve pomoči in samopomoči. VIRI [1] AFORM, D. O. O., 30. 11. 2017, 2017-last update, Pripomočki za izpiranje oči [Homepage of Afor , d. o. o.], [Online]. Available: http://www.aform.si/prodajniprogram/pripo- mocki-za-izpiranje-oci [30. 11. 2017, 2017]. [2] CAROLINE, N., 2005. Manag ment of Chemical Burns. In: B. FELLOWS and M. WOOLCOCK, eds, Emergency Care in the Streets. 6 edn. Jones and Bartelett Publishers, pp. 20.23–20.25. [3] KOBILŠEK, P.V. and FINK, A., 2017. Akutne zastrupitve. In: A. FINK, D. HORVAT and M. MESAREC, eds, Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. 1 edn. Graf nauer založba, d.o.o., pp. 142–148. [4] MARIEB, E.N., 1999. Homeostatic imbalances of skin: burns. Human Anatomy & Physiology. 5 edn. Benjamin Cummings, pp. 164–165. [5] SCHLATTER, N., 2011. Hand Protection: Putting the Lid on Chemical Burns. https://ohsonline.com/Arti- cles/2011/01/01/Putting-the-Lid-on-Chemical-Burns. aspx edn. Dallas, TX: Occupatio al Health & Safety. ABSTRACT CHEMICAL BURNS Corrosive chemicals cause chemical burns when in contact with skin or mucous membranes. Corrosive che- micals are a common ingr dient of domestic products and are abundantly used in various industrial processes. First aid interventions are predominantly aimed at rapid removal of c rrosiv gents by v go ously rinsing the affected area and, later, sterile wound dressing. Pre- ventative measures are based on providing protective equipment with barriers resistant to corrosive agents. Key words: chemical burns, first aid 28. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE 18. in 19. oktober 2018 www.tpvs.si 2018 VZDRŽEVANJE Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Uporaba cevi PUN-H zagotavlja zanesljivo oskrbo s komprimiranim zrakom za vse standardne aplikaci- je in vlažno okolje, oziroma, kadar so v stiku z vodo, tudi do 50 °C. Zahvaljujoč modificiranim materia- lom ne pride do pokanja cevi zaradi hidrolize. Ne samo, da se cevi PUN-H, ki so odporne na upo- gibanje, lahko inštalirajo, zaradi njihove odpornosti na hidrolizo, kemikalije in mikrobe so primerne tudi za uporabo v prehrambni industriji (FDA odobre- ni materiali). Črna verzija cevi je dodatno odporna tudi na UV in tako primerna za uporabo na prostem. Časi inštalacije so zahvaljujoč preskušenim vtičnim priključkom kratki. Povezovanje in razklopljenje s priključki QS je enostavno v Festovi standardni ka- kovosti in preverjenem principu tesnjenja. Prozorna verzija cevi omogoča enostavno odkriva- nje delčkov, vlage in olja v cevovodih. To zagotavlja enostaven in učinkovit nadzor možnih in potencial- nih tveganj v sistemih. Cevi PUN-H so izdelane iz poliuretana z zunanjo ka- libracijo in s premeri 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16 mm, so v modri, črni, srebrni, zeleni, rdeči in rumeni barvi, delovni tlak je lahko med vakuumom 0,95 in tlakom 10 bar, delovna temperatura od –35 do + 60 °C. Vtični priključki QS so iz PBT in imajo ponikljan okrov, tesnilni obroč je NBR, na razpolago so za vse dimenzije cevi PUN-H. Navoj je M, G in R samorezni (M3 do M7, 1/8 do 3/8 »). Primerni so za vakuum do 0,95 in nadtlak 14 bar ter za temperaturno obmo- čje med –10 do +80 °C. Odporni so na kemikalije in hidrolizo. Cevi in priključki se uporabljajo za stisnjen zrak, va- kuum in vodo. Festo nudi tudi zanesljive kombinacije cevi in pri- ključkov, prilagojenih zahtevam naročnikov pri nji- hovih aplikacijah z različnimi vplivi okolja. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar koMbinacija cevi in priključkov pun-h/Qs Slika 1 : Cevi PUN-H in priključki QS 154 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Cevovodi PUN-H in vtični priključki QS so odlična kombinacija za številne aplikacije. Zagotavljajo delovanje sistemov brez napak vso življenjsko dobo, so odporni na hidro- lizo in se lahko uporabljajo v zelo vlažnem okolju. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 155 Pri Stäubliju smo strokovnjaki za povezovanje oro- dij in za vpenjalne sisteme. Imamo dolgoletne iz- kušnje z analizami kritičnih parametrov, ki morajo biti upoštevani na vsakem koraku, da se zmanjša čas zamenjave orodja na minimum. Kot proizvajal- ci vseh proizvodov, ki so potrebni za zmanjšanje časa zamenjave orodja, smo idealni za analiziranje zahtev in predlaganje rešitev. To strokovno znanje in znanje o rešitvah za sklapljanje vam je na vo- ljo od začetne faze projektiranja naprej, s čimer zagotovimo, da so nameščeni sistemi učinkoviti, enostavni za uporabo in zahtevajo le minimalno vzdrževanje. Ena izmed prvih izboljšav, o kateri je potrebno raz- misliti, je priključitev orodja na hladilno tekočino, hidravliko, elektriko, dušik itd. Uporaba hitrih spojk namesto fiksnih povezav lahko pogosto prinese najpomembnejše zmanjšanje časa pri zamenjavi orodja. Nadaljnje zmanjšanje je mogoče doseči s preho- dom na multispojne sisteme. Postavitev vseh hi- trih spojk na par plošč omogoča varno povezavo z enim gibom. Dodatna prednost je odprava napač- nih povezav. Na tej stopnji bi bilo potrebno razmisliti tudi o po- polnoma avtomatskem multispojnem sistemu. To lahko privede do dodatnega prihranka v času iz- pada proizvodnje in zmanjša potrebe po strojnem vzdrževanju, kar pogosto omogoča nadzor več strojev z manj operaterji. Po izvedbi vsake od zgoraj navedenih izboljšav je treba ovrednotiti naložbo v hitrovpenjalni sistem. Na voljo so tri različne tehnologije – mehanski, hi- dravlični in magnetni vpenjalni sistem, vsak s svo- jimi prednostmi in različnimi pristopi v konstrukciji glede na tehnologijo. Izbira najbolj primernega sis- tema zahteva podrobno analizo posamezne apli- kacije. Mehanski transfer orodja na brizgalni stroj in z nje- ga je lahko počasen proces. Referenčni položaji na nosilcih orodij in žerjavu lahko prihranijo čas pri pozicioniranju orodja. Ravnovesne uteži na dvižnih jermenicah, da bi se izognili nagibanju, so tudi ko- ristna ideja, s katero se prihrani čas pri namestitvi orodja na stroj. Za orodja, ki se naložijo s strani, je za lažje rokovanje priporočljiva nakladalna miza in/ali vstavna miza. To je lahko preprosta miza z valji ali po meri izdelan in popolnoma integriran transportni sistem. Orodja je potrebno pred uporabo segreti na de- lovno temperaturo. Namestitev posebej zasnova- ne naprave za predgretje zagotovi, da se nasle- dnje orodje segreje na delovno temperaturo in pravočasno pripravi za proizvodnjo. Že to izbolj- šanje ponavadi drastično zmanjša čas zamenjave orodja. S temeljitim postopnim evalvacijskim procesom se čas zamenjave orodja znatno skrajša. Če je čas za- menjave orodja skrajšan na manj kot 10 minut, je na tej stopnji potrebno ovrednotiti dodatne pred- nosti hitrovpenjalnega sistema. www.staubli.com d.kikelj@staubli.com s stäublijeM do hitrejših Menjav orodij Minimiranje neproduktivnega časa zamenjave orodja je ključna naloga vseh ope- raterjev brizgalnih strojev. Skupni čas, potreben za zamenjavo orodij, je določen z zaporedjem posameznih korakov. Vsaka zamenjava bo zahtevala odklop in ponoven priklop hladilne vode na orodju in druga opravila, kot so hidravlika in elektrika, me- hanski transfer orodja na stroj in s stroja ter segrevanje orodja na delovno tempera- turo. Za zmanjšanje časa zamenjave orodja na minimum je potrebna podrobna anali- za vsakega od teh korakov. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Program CPS ponuja:  primerne in celovite rešitve brez varjenja za niz- ko- in visokotlačne hidravlično uporabo vse od 1/2” do 10” prirobnic in cevi s premerom od 6 mm do 273 mm;  strokovne nasvete vse od zasnove do montaže;  rešitve, prilagojene zahtevam strank;  popolno integracijo v obstoječe sisteme;  spoje Parkerjevega sistema Parflange F37, ki ustrezajo naslednjim standardom: ISO 6162 –1 & –2, SAE J518, vmesnik 3000 psi (Code 61), vme- snik 6000 psi (Code 62), vzorec prirobnice ISO 6164;  varnejše in okolju prijaznejše rešitve;  optimizacijo časa in stroškov z zmanjšanjem montažnih in vzdrževalnih stroškov ter stroškov testiranj, povečanje produktivnosti in zmanjša- nje časa nedelovanja;  vse iz enega vira. Vir: Parker Hannifin Sales CEE s.r.o., Czech Republic – Podružnica v Novem mestu, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@parker.com, spletna stran: www.parker.com, Miha Šteger parkerjev proGraM cps – celovite cevne rešitve Parkerjev zabojnik OnSite Parkerjev program CPS (Complete Piping Solutions) je celovita cevna rešitev s pripravljenimi cevmi, strokovnimi nasveti, zasnovo, dostavo in montažo. DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in pr mocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aero au ics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 POMEMBNI DATUMI 2016 Oddaja povzetkov/člankov Preliminarni program Končni program Konferenca 25. maj 2018 22. junij 2018 29. junij 2018 3. september 2018 24. – 25. september 2018 Rok za predčasno prijavo TEME SPONZORJI Sponzorje/razstavljavce vljudno vabimo k sodelovanju na konferenci. Za več informacij nas prosim kontak�rajte na polytrib@�nt.fs.uni-lj.si. 3. mednarodna konferenca o TRIBOLOGIJI POLIMEROV 24. – 25. september 2018 Grand Hotel Bernardin, Portorož SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO Prof. dr. Mitjan Kalin – predsednik konference Joži Sterle – tajništvo Bogišićeva 8 1000 Ljubljana Slovenija Tel.: +386 1 4771 460 Fax: +386 1 4771 469 E-mail: polytrib@�nt.fs.uni-lj.si Web: www.�nt-polytrib.com Metode preizkušanja polimernih materialov Polimerni materiali, kompozi� in nano-kompozi� za tribološke aplikacije Mazanje in tribo-kemija polimerov in mejnih filmov Adhezija, omočljivost in površinska energija Ekološki vidik polimerov in njihova povezava s tribologijo Nanotehnologija v povezavi s tribologijo polimerov Snovanje in modeliranje polimerov, izzivi v proizvodnji Tribološke aplikacije, polimerne komponente Topografija polimernih materialov Trenje in obraba polimernih materialov SEKCIJI POSVEČENI POLIMERNIM ZOBNIKOM Poleg tema�k, povezanih s polimeri in njihovimi tribološkimi aplikacijami, bo na konferenci PolyTrib 2018 posebna pozor- nost v obliki ločenih sekcij posvečena polimernim zobnikom. Namen konference je predstavi� trenutno stanje razvoja na tem področju in ga primerja� s specifično problema�ko ter zahtevami v industrijskem in drugih sektorjih. Razprave in prispevki, povezani s tes�ranjem polimernih zobnikov, njihovim konstruiranjem, proizvodnjo (izdelovan- je orodja, brizganje, itd.), perspek�vnimi materiali, standar- di in tribologijo polimernih zobnikov, so zelo dobrodošli. www.�nt-polytrib.com Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 V sklopu sejma SPS IPC Drives v Nurembergu je Beckhoff med drugim predstavil tudi novo serijo vgradnih panelov z 10,1-palčnim zaslonom. Zaslon je občutljiv na dotik in ima ločljivost 1024 x 600 (WSVGA) z razmerjem stranic 16 : 9. Na voljo so sledeči modeli:  CP6900-0001-0000 (monitor z vmesnikom DVI/USB),  CP6600-0001-0020 (panelni računalnik s pro- cesorjem ARM Cortex™),  CP6700-0001-0050 (panelni računalnik s pro- cesorjem Intel® Atom™, do 4 jedra). Oba računalnika poganja operacijski sistem Win- dows Embedded Compact 7, za CP6700-0001- 0050 pa sta na voljo tudi Windows Embedded Standard 7 ali Windows 10. Računalnika CP6600-0001-0020 in CP6700-0001- 0050 s programsko opremo TwinCAT (opcija) po- staneta zmogljiva PC-krmilnika za krmiljenje pro- cesov in kompleksno kontrolo gibanja, namenjena pa sta tudi za uporabo v avtomatizaciji stavb. Dvo- jedrni ali štirijedrni procesor sta posebej primerna v zvezi s TwinCAT 3, ki podpira večjedrne sisteme za optimalen izkoristek razpoložljive računske moči procesorja. Več informacij o novi seriji in ostalih produktih do- bite na www.beckhoff.si ali pri podjetju Beckhoff Avtomatizacija, d. o. o. Vir: Beckhoff Avtomatizacija, d. o. o., Zbiljska cesta 4, 1215 Medvode, tel.: 01 361 30 80, faks: 01 361 30 81, internet: www.beckhoff.si, e-mail: S.Gorse@beck- hoff.com novi 10,1’’ industrijski Monitorji in panelni računalniki beckhoff NOVOSTI NA TRGU 158 Serije 3/8 mm, 3/10 mm in 4/12 mm so zaradi svo- je kompaktne zgradbe in velikosti še posebno pri- merne za prostorsko omejeno vgradnjo. Potreben je samo prostor širine treh oziroma štirih mm za batni- co. Tudi premeri cilindrov (8 mm, 10 mm in 12 mm) omogočajo uporabo v zelo omejenem prostoru. Osnovne značilnosti:  hod 10–150 mm,  sila na batnici 7–200 N,  velika odpornost proti koroziji,  minimalna vrednost trenja,  optimalno mirno delovanje. Več informacij o miniplinskih vzmeteh in drugih proizvodih proizvajalca BANSBACH dobite pri pod- jetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra- vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: info@inoteh.si, internet: www.inoteh.si Miniplinske vzMeti bansbach Podjetje INOTEH dopolnjuje svoj prodajni program z miniplinskimi vzmetmi proizvajal- ca BANSBACH, ki ustrezajo skoraj vsem aplikacijam. Miniplinske vzmeti Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Aktuatorji PC so sedaj opremljeni s paleto ustreznih servo- motorjev Kollmorgen AKM. Proizvajalec podjetje THOM- SON jih sestavi in testira. V podjetju THOMSON kupcem lahko pomagajo pri izbiri idealne kombinacije aktuator/motor in tako privarčujejo na času pri dimenzioniranju in izbiri ustreznih motorjev. Prednosti serije PC so:  dolga življenjska doba,  velike hitrosti (do 1,66 m/s),  krajši časi delovnih ciklov,  kompatibilnost z ostalo opremo,  dolgi hodi (do 1200 mm),  primerni so tudi za težke pogoje delovanja. Podjetje INOTEH, pri katerem kupci dobijo tudi več infor- macij, je na slovenskem tržišču zastopnik za aktuatorje proizvajalca THOMSON. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: info@inoteh.si, internet: www.inoteh.si aktuatorji pc thoMson s servoMotorji PC-serija elektromehanskih aktuatorjev, ki jih izdeluje podjetje THOMSON, ima na področju linearne tehnologije poseben ugled. Aktuatorje odlikujejo izjemne zmogljivosti, kot so velika nosilnost in hitrost ter dolgi hodi. Aktuator serije PC (vir: www.thomsonlinear.com) Brüsseler Allee 2 | 41812 Erkelenz | Germany Tel.: +49 24 31 / 80 91 0 | Fax: +49 24 31 / 80 91 19 sales@sunhydraulik.de | www.sunhydraulik.de in Tuljave SUN FLeX™ &VentiliElektromagnetni • Plavajoča izvedba konstrukcije ventilov • 10 milijonov vklopno-izklopnih delovnih ciklov • Rešitve cenovno primerljive s konkurenčnimi na trgu • Ventili primerni za visoke pretoke • Ekstremno nizko notranje puščanje • Ventili primerni za eksplozijsko nevarna področja Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Močan material Uporablja se jeklo 1.1213/CF53 za kompaktne gredi in jeklo 1.1221/C60E za cevaste gredi, kar omogoča uporabo v najzahtevnejših okoljih. Trdota Gredi T-Case imajo natančno trdoto 60–63 HRC za omogočanje dolge življenjske dobe. Natančen premer Gredi T-Case so proizvedene s premerom tolerance h6. Možnost kromiranja Na voljo je kromiranje standardne debeline 8–15 µm. Kromirane gredi se uporabljajo, kadar se zah- teva korozijska odpornost. Odrezane na dolžino Gredi je mogoče odrezati in obdelati po vaših že- ljah. S tem se prihrani dodatna obdelava ob prejetju gredi. Več informacij o vodilih proizvajalca THOMSON do- bite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra- vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si thoMson t-case™ linearrace® Gredi: robustna in ekonoMična rešitev za aplikacije v avtoMatizaciji NOVOSTI NA TRGU Gredi THOMSON T-Case (vir: www.thomsonlinear.com) Serija gredi T-Case proizvajalca THOMSON, katerega zastopnik na slovenskem tržišču je podjetje INOTEH, dopolnjuje prodajni program gredi proizvajalca z robustno in eko- nomično rešitvijo za aplikacije v avtomatizaciji. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 NAJVEČJA POSLOVNO-SEJEMSKA PRIREDITEV REGIJE 51. 11 .-1 6.SEPTEMBER 2018 CELJSKISEJEM MO S B iz MO S P lus MO S D om MO S T eh ww w. ce -se jem .si MO S T ur STROJI, ROBOTI, MEHANIZACIJA, PROFESIONALNO ORODJE, OPREMA ZA PROIZVODNJO IN VZDRŽEVANJE VOZIL Te h Se želite tudi vi pridružiti številnim uspešnim podjetjem? Pridobite informativno ponudbo zdaj! Pišite na info@ce-sejem.si Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 poclain hydraulics s priznan- jeM za kakovost izdelkov najboljši v skupini poclain 162 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Direktor Aleš Bizjak poudarja, da se trendi poveča- nega povpraševanja po njihovih izdelkih nadaljujejo tudi v letošnjem letu in zato tudi uspehi žirovske tovarne nikakor niso naključje: »Leto 2017 smo za- ključili več kot uspešno, saj smo dejansko presegli vse zastavljene cilje. Tako smo celotne prihodke v višini 31 milijonov presegli za 6,5 odstotkov oziroma za 2 milijona evrov, v letu 2018 pa jih načrtujemo v višini 36 milijonov evrov. Že lani smo na trgu zaznali večje povpraševanje, potrebe po naših kakovostnih izdelkih pa se intenzivno povečujejo tudi letos. Kot je videti, bomo verjetno tudi letos beležili višjo rast od previdene, kar bo zagotovo pogojevalo tudi dodatne zaposlitve. Na to priznanje, ki ga je med enajstimi močnimi proizvodnimi enotami v skupi- ni Poclain dobila prav naša žirovska tovarna, sem zelo ponosen, saj v podjetju stremimo k odličnosti, ta pa se prvenstveno odraža prav v zadovoljstvu naših kupcev. Njen najmočnejši gradnik je namreč kakovost, ki jo izboljšujemo v vseh delovnih proce- sih. Med vrhunske ponudnike se torej ne uvrščamo samo po poslovnih izkazih in rezultatih, pač pa nas navdihuje vedno večje zadovoljstvo kupcev, kar so prepoznali tudi naši francoski lastniki. S svojim ka- kovostim pristopom smo si tudi znotraj tako močne in v svetu ugledne mednarodne korporacije okrepili položaj, s tem pa ne le izpolnili, pač pa celo presegli njihova pričakovanja.« Gorazd Leban, ki v podjetju vodi oddelek za kako- vost s 14 zaposlenimi, poudarja, da so v letu 2017 intenzivno izboljševali sinergije med posameznimi oddelki ter poskrbeli za uveljavitev najnovejših stan- dardov za vodenje kakovosti v razvoju, proizvodnji, vgradnji in odpremi njihovih izdelkov: »V začetku leta 2017 smo pridobili certifikat ISO TS 16949, še prej pa smo morali nadgraditi naše procese, dvi- gniti zavedanje o pomenu kakovosti ter zagotoviti sodelovanje zaposlenih na vseh nivojih. Dosledno smo sledili zastavljeni strategiji in pri tem imeli vso podporo vodstva. Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj smo sistematično izboljšali komunikacijo s kup- ci, za kar je bilo potrebno okrepiti tudi izobraže- vanje in povečati osebno odgovornost zaposlenih. Če smo v letu 2016 reklamacije kupcev reševali še posredno, preko naših prodajnih služb v skupini Po- clain, smo lani to spremenili in se kot kompetenčni center za proizvodnjo ventilov direktno povezali s kupci. Naša ekipa, ki se ukvarja z reklamacijami, šteje 5 zaposlenih in je izjemno prodorna, učinovi- ta in uspešna, zato nas kupci že prepoznavajo kot referenco na področju hidravličnih ventilov. Z ure- sničevanjem zastavljenih aktivnosti smo tako lani v celoti izpolnili akcijski plan, v katerega so bili vklju- Poclain Hydraulics, ki je po številu zaposlenih tretja največja med enajstimi tovarnami v mednarodni skupini Poclain, je lani zabeležila vrsto uspehov in izboljšav v svojem po- slovanju. Največji dosežek je izkazala pri zagotavljanju nivoja kakovosti svojih izdelkov, kar so prepoznali francoski lastniki in ji za najboljšo enoto v skupini podelili posebno priznanje. S sistematičnim pristopom, izboljšano organizacijo in timskim delom so uspeli zmanjšati število neustreznih proizvodov za tretjino glede na leto 2016, hkrati pa so s partnerskim pristopom dosegli opazen napredek tudi pri izboljšanju kakovosti izdelkov slovenskih dobaviteljev, ki jih žirovski obrat potrebuje za nadaljnjo širitev obsega proi- zvodnje hidravličnih ventilov, ki jih s 300 zaposlenimi izdeluje za zahteven svetovni trg. Aleš Bizjak, direktor Poclain Hydraulics, d. o. o. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 163 čeni vsi oddelki v naši tovarni. Danes dobro vemo, kakšni so naši cilji izboljšav v prihodnje. Podrobna analiza nam je namreč ponudila otipljiva izhodišča, kako reševati reklamacije pri njihovem izvoru, kar smo implementirali tudi v letošnje načrte. Reklama- cije najpogosteje beležimo pri maloserijski proizvo- dnji, kjer na linijah izdelamo od 5 pa do največ 30 ventilov. Čeprav uporabljamo metode moderne in- dustrije in uporabljamo avtomatske testne naprave, so pri izdelavi nekaterih starejših vrst tipskih ven- tilov tudi tveganja in možnosti za človeške napake pogostejši. Da stremimo k stalnim izboljšavam, pre- poznavajo tudi naši lastniki v Franciji, zato so nas v skupini Poclain za našo učinkovitost in plodna pri- zadevanja nagradili s priznanjem za odličnost. Do- datno to dokazujemo še z najnovejšim standardom IA TF 16494, ki smo ga pridobili februarja letos, saj s procesi in proizvodi, ki prihajajo iz naše tovarne, v celoti uresničujemo visoke zahteve avtomobilske industrije.« »Priznanje, ki ga je naša žirovska tovarna prejela za največji napredek pri izboljševanju zadovoljstva kupcev znotraj celotne skupine Poclain, nam res veliko pomeni,« pravi inženirka kakovosti Kseni- ja Frelih, vodja poprodajnih storitev in oddelka za izboljšanje zadovoljstva kupcev v družbi Poclain Hydraulics. »Z njim dokazujemo, da smo izjemno hitri in odzivni pri reševanju reklamacij, kupce hi- tro servisiramo, morebitne neskladnosti, ki jih za- znamo, pa na terenu in pri montaži obravnavamo prednostno. Število reklamacij smo lani v primerjavi z letom 2016 zmanjšali za 33 odstotkov, pri čemer imamo v maloserijski proizvodnji kar 2500 različnih tipov ventilov, ki jih po naročilu izdelujemo v serijah od 5 do 30 kosov. Pri reklamacijah rutine ni, vsak kupec je za nas enako pomemben. Kot ekipa smo izjemno fleksibilni in motivirani za nove izboljšave. Delamo po skupnih pravilih, naše delo pa kot učin- kovito podporo procesom prepoznavajo tudi drugi oddelki. Trenutno nas je v oddelku zaposlenih pet, poleg mene sta tu še dva inženirja kakovosti in dva serviserja, ki ugotavljata in odpravljata napake na terenu.« Poudarila je, da je v skupini Poclain, ki za svetovni trg izdeluje črpalke, ventile in motorje, ventil pravzaprav najšibkejši člen in tudi prvi indikator, ki pokaže, kje je pravzaprav vzrok napake: »Hidravlika je zelo občutlji- va na mikronsko majhne nečistoče, ki pa se lahko poja- vijo v sistemu tudi pri samem kupcu, in takih primerov je več kot polovica.To se zgodi na primer pri neustre- zni filtraciji olja, daljšem ali neustreznem skladiščenju ventila ali pa prihaja do težav pri njihovi vgraditvi. Mi delamo na celotnih sistemih in vsako reklamacijo z vso resnostjo obravnavamo. Ventile prevzamemo, jih na- tančno pregledamo, analiziramo ter pripravimo oce- no. Zelo pomembno je, kako je posamezna kompo- nenta vgrajena, pod kakšnimi pogoji in kako je sistem vzdrževan. V primerih nepravilne uporabe naši razvoj- niki kupca podučijo, kako naj ravna v prihodnje, da do podobnih težav ne bi več prihajalo. Naše kupce, kot so Renault Trucks, Daimler, Iveco, Caterpillar, Volvo, John Deere, Bobcat in druge, katerih proizvodnja je čista in pretežno avtomatizirana ter robotizirana, redno obi- skujemo, pri tem pa smo pozorni na potencialne ne- varnosti, da bi jih lahko skupaj z našimi naročniki tudi pravočasno eliminirali. S takimi standardi in pristopom bomo lahko obvladovali tveganja in v še večji meri iz- boljševali zadovoljstvo kupcev.« Vodja montaže Andrej Kunc, ki v treh izmenah or- ganizira delo za 19 zaposlenih, poudarja, da so za doseganje odličnosti izboljšali vse procese dela – od sodelovanja z dobavitelji pa do sestave, preverjanja in vgradnje izdelkov ter njihove odpreme; glavno vodilo jim je, da napak ne ponavljajo in skrbijo za stalne izboljšave. Aleš Dremelj, ki že leto dni opra- vlja testiranje in preverjanje delovanja hidravličnih ventilov za zavorne sisteme za traktorske prikolice, bagre in kombajne, se pohvali, da na njegovi liniji doslej reklamacij še niso imeli. V oddelku odpreme, kjer ventile pakirajo za od- premo kupcem, Alen Mrčič vodi štiri zaposlene. Ti ventile pakirajo bodisi v samostojne standardne ali posebne pakete za odpremo do evropskih in ame- riških kupcev ter sestavljajo palete. Dnevno lahko naložijo tudi do 30 palet in s hitro pošto razpošlje- Ksenija Frelih, vodja poprodajnih storitev in oddelka za izboljšanje zadovoljstva kupcev Gorazd Leban, vodja oddelka kakovosti v PH Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 164 jo povprečno 20 paketov, večino pa jih odpremi- jo s kamioni. Do končne destinacije lahko potujejo z letali ali ladijskimi prevozi. Napakam v pošiljanju se kljub obilici dela in množici različnih proizvodov učinkovito izogibajo z doslednim izvajanjem po- sebnih pravil priprave in kontrole pošiljk. Vodja obratovalnice Blaž Miklavčič navaja, da po- leg oddelka kakovosti nekatere meritve uspešno opravljajo sami na oddelku v proizvodnji, predvsem tam, kjer poteka fina obdelava in je potreben stalen nadzor. Ksenija Frelih je letos med prejmnicami subvencije, ki jih za izobraževanje mladih menedžerk v mene- džmentu, financah in vodenju podeljuje Združenje Manager. Inovativno žirovsko podjetje Poclain Hydraulics, ki 90 odstotkov svojih prihodkov ustvari z izvozno de- javnostjo, v zadnjem desetletju z novimi francoski- mi lastniki uspešno vstopa na nove trge k največjim svetovnim igralcem in je danes v svetu med najpre- poznavnejšimi na področju ventilov za hidravlične transmisije ter med štirimi vodilnimi v proizvodnji ventilov za zavore. Njihov celotni proizvodni pro- gram zajema ventile za zaprte in odprte tokokroge, ventile za zavore ter hidravlične naprave in preiz- kuševališča, proizvajajo pa tudi bate za motorje in črpalke ter aksialne motorje. Z njimi že prodirajo na tržišče transmisij in vzporedno z avtomatiza- cijo in robotiko za nadgradnjo proizvodnje sledijo smernicam in industrijskim standardom 4.0. Skla- dno s politiko skupine Poclain in z razvojem ključ- nih znanj stremijo k boljši učinkovitosti, odličnosti poslovanja in vrhunski kakovosti izdelkov. Tovarna v Žireh je danes pomemben kompetenčni center za hidravlične ventile in hidravlične naprave znotraj skupine Poclain, obenem pa tudi tehnološki center za avtomatske preizkuševalne naprave hidravličnih sestavin. Skupina Poclain, ki ima sedež v Verberierju v Fran- ciji, za trg razvija in proizvaja visokozmogljive hi- dravlične sestavine in sisteme, večinoma za hidra- vlične hidrostatične pogone. Sem sodijo hidravlični motorji in črpalke, hidravlični ventili, naprave, celo- tni sistemi ter z njimi povezana elektronika. Skupina posluje na treh kontinentih v 20 državah in z več kot 2.000 zaposlenimi letno ustvari za približno 380 milijonov evrov prihodkov. Tehnološko dovr- šene, energijsko varčne in okolju prijazne izdelke skupina Poclain trži preko vseh svojih 11 tovarn, 20 lastnih pisarn ter 180 distributerjev po vsem sve- tu. Hidravlične sestavine in sistemi, ki jih razvijajo v Žireh, tako omogočajo nemoteno obratovanje šte- vilnih industrijskih delovnih strojev, zlasti v gradbe- ništvu, kmetijstvu, rudarstvu, luškem, ladijskem in drugem transportu. Služba za odnose z javnostmi Poclain Hydraulics Aleš Dremelj Blaž Miklavčič, vodja obratovalnice Andrej Kunc, vodja montaže Alen Mrčič, oddelek odpreme Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 oGlaševalci  AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana ......................168  BECKHOFF, d. o. o., Medvode .............................147  CELJSKI SEJEM, d. d., Celje ..................................161  DAX, Electronic Systems, d. o. o., Trbovlje ......171  DOMEL, d. d., Železniki ..........................................165  DVS, Ljubljana ...........................................................153  FESTO, d. o. o., Trzin ........................................85, 172  HENNLICH, d. o. o., Podnart ................................128  HIWIN GmbH, Offenburg, Nemčija .................. 120  HYDAC, d. o. o., Maribor ....................................... 160  ICM, d. o. o., Celje .................................... 116, 123, 154  IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce ...................................................... 85  INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija ................. 146  JAKŠA, d. o. o., Ljubljana ......................................156  MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje ....................... 85  OLMA, d. o. o., Ljubljana......................................... 85  OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin ...... 85, 103  PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto ................................................................. 85  PH Industrie-Hydraulik GmbH, Spröckhovel, Nemčija ............................................. 101  POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri ...........85, 86  POMURSKI SEJEM, d. d., Gornja Radgona ..........113  PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana ............85, 88  PROFIDTP, d. o. o., Škofljica ...........................110, 111  S3C, d. o. o., Ljubljana ............................................. 85  STÄUBLI Systems, s.r.o., Pardubice, CZ ...........129  STROJNISTVO.COM, Ljubljana .......................... 146  SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija .....................159  UL, Fakulteta za strojništvo ........ 107, 115, 157, 170  UM, Fakulteta za strojništvo ................................ 127  VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri ........................ 85  YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica .........124 Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. 165 Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Knjiga je razdeljena na enajst poglavij, ki nima- jo naslovov. Avtor, ki se je kot ameriški dopisnik udeležil vojne v Evropi (1917), je s podrobnim pregledom arhivske dokumentacije tako na angleški kot tudi na nemški strani osvetlil pot »rdečega barona«, ki se je poistovetil z na- čelom: »Ubijati in ubi- jati in ubijati!« Sestrelil je 80 bojnih letal in v osebnih spopadih na različne načine ubil sto ljudi: z ustrelitvijo pilotov in njihovih spremljevalcev, zažiganjem letal, ki so strmoglavila na zemljo, raz- treščil je zavezniška letala in jih sklatil na zemljo. Le- tala prve svetovne vojne so imenovali »leteče ška- tle« ali kar »drvarnice«. Večinoma so bila izdelana iz lesa, platna in žic. Le motor je bil kovinski. Bila so počasna, večkrat so odpovedala, piloti so leteli brez padal, taktike zračnih bojev niso poznali. Luping ali ostri zavoj sta bila neznanki. Z bojem človeka pro- ti človeku se je uveljavil izraz »zračni vitezi«. Eden najbolj znanih je bil baron Manfred von Richthofen, ki je izhajal iz ugledne aristokratske družine. Od ini- ciacije (okrog 7. leta starosti) ga odvajajo od mate- re in dajo v vojaško šolo. Tradicija je zapovedovala, da sinovi vstopijo v vojsko in postanejo konjeniki. Šola je bila kruta. Pravijo, da se častnik po zaključ- ku akademije ni nikoli več smejal! Postal je človek brez občutkov. Lothar, njegov brat, je bil ena red- kih izjem. Kmalu je konja zamenjal za letalo in se izšolal za pilota. Kot lovec po srcu je vedno hotel nasprotniku videti v oči in šele potem sprožiti. Kot pilot je v hipu zablestel, saj je postal lovec v pravem pomenu besede. Rojen je bil v Breslauu 2. maja 1892. Bil je velik in- dividualist, prava podoba klenega Nemca, visok, vitek, plavolas in modrih oči. Dekleta so se rada obračala za njim in mu pisala zaljubljena pisma. Z njimi ni znal! Bil je natančen in čeprav so bili njego- vi letalski začetki zelo nerodni (celo izgubil se je v tridimenzionalnem prostoru), je postal odličen pilot in snovalec novih borbenih taktik. Njegov ubijalski nagon ga je spodbujal, da je končno opravil pilotski izpit (1915. leta). Avtor knjige je do rdečega barona neusmiljen, navajam: »Za Richthofna je bilo ubija- nje prav tako dolžnost, vendar je prevladal njegov lovski nagon. V zrak se je poganjal predvsem zato, da bi ubijal in še več – žrtev je pri tem lahko videl tudi od blizu.«1 Sprva so piloti svoja letala hoteli čim bolj zamaskirati, zato so jih prebarvali z različnimi barvami. Toda obrisi letal so se z zemlje zelo jasno videli. Baron von Richthofen je izbral drugo takti- ko. Svoje letalo je dal prebarvati v kričeče rdeče, kot da bi nasprotniku želel vreči rokavico v obraz. Podoba rdečega barona je bila dokončno izrisa- na. Njegova lovska strast ga je silila k temu, da je vročično sledil svojemu nemočnemu nasprotniku do tragičnega konca. Nad njegovo glavo s kratko pristriženimi svetlimi lasmi je lebdela pošastna kro- na, ki je označevala najsposobnejšega posamične- ga krvnika v uničujočem vojaškem stroju.2 Čeprav tudi nasprotna stran ni ostajala ravnodušna do ubi- jalskega stroja, leta 1917 še ni bilo junaka, ki bi se lahko uspešno spopadel z rdečim baronom. Štel je že 61 zrušenih letal in razumljivo je, da bi njegova smrt zbila moralo nemškim silam. Tu pa je treba omeniti dejstvo, da so bili letalci pogosto navzkriž s povelji glede ravnanja z ujetniki letalci. Namesto da bi jih zajeli, so jih odpeljali na letališče, jih po- gostili, oskrbeli, če so bili ranjeni, jim nazdravili in se pogovorili o medsebojnem vojskovanju. Viteštvo se je izkazalo v tem, da je sestreljeni dvignil čašo v čast moža, ki ga je sestrelil, z izjavo, da mu je bilo v čast bojevati se s tako sposobnim nasprotnikom. Baron von Richthofen pa je iz dneva v dan postajal večji »bog vojne«. »Znal je leteti, streljati, se boriti in ubijati – bolje kot kdor koli.«3 Nikoli pa se ni pustil fotografirati pred bojnim poletom. To je veljalo za slab znak. Prva svetovna vojna je počasi spreminja- la svoj mrtvaški ples. Britanski modeli: dvosedežna letala bristol, enosedežni lovci S.E.5 in dvosedežni bombniki D.H.4. so se že lahko postavili ob bok hi- trim nemškim albatrosom in halbertstadtom. Med- sebojnim spopadom so oboji rekli kar »pretep«, kar pa ni moglo izničiti dejstva, da so rdečemu baronu floyd Gibbons: rdeči baron – zGodba o baronu von richthofnu LITERATURA • LETALSTVO Prva svetovna vojna je neposredne boje med vojskujočimi se stranmi prvič prenesla tudi na nebo. Knjiga avtorja Floyda Gibbonsa prinaša natančen opis zračnih bitk ter usodo enega največjih letalskih asov te vojne, barona Manfreda von Richthofna. mag. Aleksander Čičerov, uredništvo revije Ventil 166 1 F. Gibbons: Rdeči baron, Zgodba o baronu von Richthofnu, op. cit.: str. 78, Cankarjeva založba Skupina Mladinska knjiga, 2017. 2 F. Gibbons, ibid., str. 134. 3 F. Gibbons, ibid., op. cit.: str. 215. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 167 rekli »najuspešnejši posamični morilec na nebu«. Na nebu so se pojavila nova angleška letala »sopwith camel«, ki so bila opremljena z mitraljezoma vickers in lewis. Ljubkovalno so jim rekli kar »sopsi«. Rdeči baron pa je iz zmage v zmago vse bolj napredoval. Kmalu je postal učitelj in začel zbirati pilote, ki so bili pripravljeni, navdušeni in srčni bojevniki. Nje- govo merilo je bila predvsem sposobnost posame- znega pilota in ne, koliko mu je posameznik všeč. Njegov trokrilni fokker je postal znan kot »le petit rouge« (fr. : mali rdečko), nizal je zmago za zmago vse do 21. aprila 1918, ko je končal svojo pot pod streli Kanadčana Roya Browna. Branje, ki bralca pri- tegne in odbije hkrati. Knjigi so dodani: seznam Richthofnovih zmag, be- sede o avtorju F. Gibbonsu in opis prvega lovskega polka (nem.: Jagdgeschwader I) barona Manfreda von Richthofna. Cankarjeva založba, ISBN 978-961- 282-290-3, 2017, 325 strani, 34,99 €. LITERATURA • LETALSTVO Že nekaj časa polnijo internetne strani ugibanja o tem, ali so našli ostanke pilotke Amelie Earhart in njenega kopilota. In kdo sploh je bila ta letalka? Amelia Earhart se je rodila 24. julija 1897 v Atchi- sonu, Kansas, v Združenih državah Amerike. Vsaka sled za njo in njenim navigatorjem Fredom Noona- nom je izginila 2. julija 1937.1 Prvo srečanje z letali je doživela okrog leta 1918 na Kanadski nacionalni razstavi v Torontu. S prijatelji- co sta ogledovali letala na bližnjem gričku, kjer ju je opazil eden od pilotov. Spustil se je navzdol in ju preletel. Amelia je v rdečem letalcu prepoznala znak svoje bodoče usode. 15. maja 1923 Amelia postane 16. ženska v Združenih državah Amerike, ki pridobi pilotsko licenco Mednarodne aeronavtične federa- cije (Fédération Aéronautique Internationale – FAI). Amelia je seveda spremljala dogajanja na področju letalstva. Navduševala se je nad Charlesom Lind- berghom, ki je leta 1927 preletel Atlantik. Pojavila pa se je tudi pilotka Amy Guest, ki je načrtovala prelet Atlantskega oceana. Bližalo se je leto 1932. 20. maja 1932 je poletela iz Harbour Gracea na Novi Fundlandiji in po 14 urah in 56 minutah pristala na severnem Irskem. Pred poletom okrog sveta je Amelia opravila še več dolgih poletov in preizkušala opremo. Žal se njen polet ni končal uspešno, leta- lo z njo in navigatorjem je izginilo in pojavile so se številne teorije o njunem izginotju. Ena od njih trdi, da se je letalo zrušilo in potopilo. Hipoteza, da sta z navigatorjem pristala na otoku Gardner (danes poi- menovan Nikamaroro), se tudi ni izšla. Obstaja tudi teorija, da sta postala japonska ujetnika. Najnovejše znanstvene raziskave kosti in drugih ostankov kažejo v smer, da gre za Amelio Earhart. Najbrž pa bo potrebno še malo počakati, da bodo ugibanja potrjena z znanstveno potrjenimi podatki in bo usoda letalke Amelie pojasnjena.2 Prav goto- vo bi bile stvari še jasnejše, če bi odkrili njeno leta- lo Locheed Model 10-E Electra. Amelia je bila tudi uspešna pisateljica. V njenih delih spoznamo nje- na razmišljanja o letalstvu in letenju nasploh (Last Flight – 1937, 20 Hrs, 40 Min – 1928, The Fun of It –1933, Letters from Amelia: An Intimate portrait of Amelia – 1982, My Life as an explorer – 1925, The Journals of Lewis and Clark – 1969 in še druga. ali je skrivnostno izGinotje aMelie earhart dokončno pojasnjeno? Amelia Earhart je bila ameriška pilotka, ki je kot prva ženska preletela Atlantski ocean. Morda bi bila celo prva, ki bi obkrožila svet, če njeno letalo ne bi izginilo leta 1937 v Pacifiškem oceanu. 1 Več o Ameliji Earhart v https://en.wikipedia.org/wiki/Amelia_Earhart <15.3.2018>. 2 Glej tudi http://www.msn.com/en-us/news/us/bones-found-on-a-pacific-island-belong-to-amelia <14.3.2018>. Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Zlati sponzor Srebrni sponzorji Partnerji konference Since 1999 Kranjska Gora hotel Ramada resort Slovenija 31. 5. 2018 in 1. 6. 2018 https://iktem.svet-el.si/ Organizatorja: KONFERENCA ZA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO, ELEKTRONIKO IN MEHATRONIKO Spoštovani! Vabljeni na 1. strokovno konferenco IKTEM 2018 za IKT, elektroniko in mehatroniko dne 31. maja do 1. junija 2018 v Kranjski Gori (hotel Ramada resort). Na konferenci se boste lahko udeležili zanimivih delavnic in poslušali zanimiva tehnična predavanja. Preverite program delavnic/predavanj na: https://iktem.svet-el.si/ 31. 5. 2018 in 1. 6. 2018 1.dan / 1st day 31.05.2018 EMC zašèita / EMC protection WURTH Kava / Coffee EMC zašèita / EMC protection WURTH Kosilo / Lunch Automotive Rutronik LT Spice SW Analog devices Kava / Coffee Razliène topologije stikalnih napajalnikov / Various Switching Power Supply Toplogies Analog devices Kosilo / Lunch Učinkoviti stikalni napajalni moduli / Effective Switching Power Supply Modules Ardis Microchip IoT EBV Kava / Coffee STM IoT EBV Kosilo / Lunch EBV IoT EBV AX, d.o.o., Špruha 33, SI-1236 Trzin / Slovenija, t: 00386 (0)1 528 56 88, stik@svet-el.si, https://iktem.svet-el.si Konferenca za IKT elektroniko in mehatroniko Conference for ICT, electronics and mechatronics Kranjska Gora, Slovenia hotel Ramada resort 7:45 - 8:25 8:30 - 8:55 9:00 - 9:55 10:00 11:30 11:45 13:15 14:30 16:15 20:00 Interconnection and sensing solutions in IoT applications from TE Connectivity Farnell element14 Kava / Coffee Rutronik Kosilo / Lunch Low Power Wireless, STM32, LoRa Arrow ZIP-Line Planica / Entertaiment ZIP-Line Večerja / Dinner Registracija udeležencev in jutranja kava / Registration and morning coffee Hall Ovalna Otvoritev konference, pozdrav organizatorja in Uvodno predavanje / Organizers' greeting and Keynote speaker Hall Ovalna Integracija radijskih modulov, EU in FCC regulative / Radio module integration, EU and FCC requirement Hall Ovalna “C” Hall Ovalna “D” Hall Planica “A” Hall Planica “B” IKTEM: 03.04.18 - updated Konferenca za IKT elektroniko in mehatroniko Conference for ICT, electronics and mechatronics 2.dan / 2nd day 01.06.2018 AX, d.o.o., Špruha 33, SI-1236 Trzin / Slovenija, t: 00386 (0)1 528 56 88, stik@svet-el.si, https://iktem.svet-el.si Internet stvari v Telekomu Slovenije Telekom Slovenije Odmor / Break LoRa, NB IoT SEMTECH Kava / Coffee Designing the future - new technologies enable exciting new designs for the IoT Avnet Abacus 3D printanje kovine / 3D Metal Printing 3Way Odmor / Break Metode naprednega 3D skeniranja / Methods of advanced 3D Scanning 3Way Kava / Coffee SOLIDWORKS 3D rešitve od naèrtovanja do proizvodnje / SOLIDWORKS 3D solutions from design to production Solid World 3D Experience CADCAM Group Odmor / Break Mentor graphics CADCAM Group Kava / Coffee Altium designer 18 HT-EUREP 8:00 9:30 9:45 11:15 11:30 13:00 Android programiranje I. / Android programming I. Odmor / Break Android programiranje II. / Android programming II. Kava / Coffee Android programiranje III. / Android programming III. Zakljuèek konference in poslovilni prigrizek / Wrap-up with farewell snack Hall Ovalna “C” Hall Ovalna “D” Hall Planica “A” Hall Planica “B” Hall Vršiè NB IoT Quectel Odmor / Break Napredna uporaba osciloskopov / Advance use of oscilloscopes Rohde Schwarz Kava / Coffee Napredna uporaba modernih osciloskopov / Advanced use of modern oscilloscopes Rohde Schwarz Since 1999 Sponzorji: Bronasti sponzorji IKTEM_A4.ai 1 11.4.2018 12:03:25 Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Številka Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomočnik urednika: Tehnični urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 24(2018)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 24(2018)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. http://www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 24 2018 2 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih  prof. dr. Maja Atanasijevič-Kunc, FE Ljubljana  izr. prof. dr. Ivan Bajsić, FS Ljubljana  doc. dr. Andrej Bombač, FS Ljubljana  prof. dr. Peter Butala, FS Ljubljana  prof. dr. Alexander Czinki, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija  doc. dr. Edvard Detiček, FS Maribor  prof. dr. Janez Diaci, FS Ljubljana  prof. dr. Jože Duhovnik, FS Ljubljana  prof. dr. Niko Herakovič, FS Ljubljana  mag. Franc Jeromen, GZS – ZKI-FT , je upokojen  prof. dr. Roman Kamnik, FE Ljubljana  prof. dr. Peter Kopacek, TU Dunaj, Avstrija  mag. Milan Kopač, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri  izr. prof. dr. Darko Lovrec, FS Maribor  izr. prof. dr. Santiago T. Puente Méndez, University of Alicante, Španija  doc. dr. Franc Majdič, FS Ljubljana  prof. dr. Hubertus Murrenhoff, RWTH Aachen, ZR Nemčija  prof. dr. Gojko Nikolić, Univerza v Zagrebu, Hrvaška  izr. prof. dr. Dragica Noe, FS Ljubljana  dr. Jože Pezdirnik, FS Ljubljana  Martin Pivk, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka  prof. dr. Alojz Sluga, FS Ljubljana  Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava  prof. dr. Brane Širok, FS Ljubljana  prof. dr. Željko Šitum, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška  prof. dr. Janez Tušek, FS Ljubljana  prof. dr. Hironao Yamada, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, prof., Andrea Potočnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704 Faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 1.500 izvodov 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. 169 IMPRESUM Ventil 2 / 2018 • Letnik 24 Zasnuj, izdelaj, preizkusi! SI ŽE KDAJ POSKUSIL IZDELATI IZDELEK, KI PRAV ZARES DELUJE? Pridruži se Poletni šoli strojništva, kjer boš najprej izdelek zasnoval, ga izdelal v laboratoriju in ga na koncu praktično preizkusil. Po končani poletni šoli izdelek lahko odneseš s seboj domov, da ga pokažeš svojim prijateljem in domačim. Več informacij na www.poletnasolastrojnistva.si KDAJ? Od vključno 21. do 24. avgusta 2018. KJE? Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva cesta 6, 1000 Ljubljana. KDO? Osnovnošolci od 7. do 9. razreda in srednješolci od 1. do 3. letnika. DELAVNICE! Na voljo je 9 zanimivih delavnic. PRIJAVA! Na izbrano delavnico se prijaviš prek spletne prijavnice. Prijave so možne do vključno 29. 6. 2018 oz. do zapolnitve mest pri posamezni delavnici. POLETNA ŠOLA STROJNIŠTVA DISTRIBUTOR V e n ti l / L e tn ik 2 4 / 2 0 18 / 2 / A p ri l Pnevmatika deluje digitalno: Festo »Motion terminal-VTEM« je prvi na svetu Različne funkcije, vedno ista strojna oprema! Najsi bo za standardne funkcije direktno krmiljenih ventilov, kot so na primer 4/2, 4/3, 3/2, ali za prednastavitev časa gibanja, lahko sedaj vse funkcije krmilite z uporabo aplikacij. Za maksimalno fleksibilnost in standardizacijo, zmanjšanje kompleksnosti in časov inštalacije ter mnogo drugih koristi. Več najdete na: www.festo.com/motionterminal Vi se zanašate na maksimalno fleksibilnost Vi iščete inteligentne in intuitivne rešitve Mi naredimo pnevmatiko, ki deluje digitalno Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si 23. – 27. 4. 2018 Hall 15, Stand D11 ISSN 1318 - 7279 Letnik 24 / 2018 / 2 / April Intervju – doc. dr. Igor Kovač Uporaba dodajalnih slojevitih tehnologij Rekunfigurabilna in modularna robotska celica Tehnologija varjenja z vilicami