Bistrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) llllllllllllllllll C0B15S. 2001756,255 cobiss ® Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Faz: +386(0)5 705 00 18 info@acdodic.si AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group H Letnik XIX • št.: 255 • december 2011 TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Horoskop leto 2012 Merkurjevo leto 2012 je že dolgo predmet številnih mističnih predvidevanj, špekulacij in posledično strahu, saj naj bi bilo letos konec sveta. Tehnično gre v resnici "samo" za konec enega od ciklov štetja po majevskem koledarju, res pa je, da to vedno s seboj prinese prelom. Vprašanje je le, prelom česa ali s čim. Da živimo v prelomnem času, ni nič novega... feK7 (fipD V*. nadaljevanje na strani 12-13 NOV VRTEC ODPRL SVOJA VRATA Pivka - Svoja vrata je odprl Eko vrtec Vetrnica v Pivki. Poleg izjemno bogatega kulturnega programa je bil poseben trenutek namenjen slavnostnemu prerezu traku, ki so ga izvedli župan Občine Pivka, poslanec DZ, ravnateljica OŠ Pivka m oba pivška podžupana. Miklavž je prišel stran 10 Smeh je pol zdravja stran 7 Kozarije: Ko se lonec kozici smeje stran 11 Intervju: MARJAN ULJAN - MALIBU »Obožujem dišeč pečen kostanj, všeč mi je jesensko listje in zelo rad smučam. Poletje pa je vseeno najlepši letni čas.« stran 14 ŽIVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI mšmtL POSTOJNSKA JAMA CAVE-G ROTT E-HOHLE 14.00 15.00 16.00 LE2J oec Energija za življenje Zaključna prireditev PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE Z zaključno prireditvijo projekta sodelovanja PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE, ki je potekala v ponedeljek 12.12.2011, so se predvidene aktivnosti tega projekta končale. V projektu, ki sta ga vodila LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in LAS Krasa in Brkinov iz Sežane, je sodelovalo še 8 partnerjev. stran 9 ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ? stran 4 Računovodstvo OBLAK ILIRSKA BISTRICA Tel.: 041 / 455 577 e-mail: racunovodstvo-oblak@siol.net POSLOVNIM PABTNEBJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TEP SPEČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2012! Uvodne misli VOLITVE SO ZA NAMI, BREDE PA NI... ~7a nami so še ene volitve in dr-^žavljani smo izbrali številne bolj ali manj nove obraze, ki nas bodo naslednja štiri leta zastopali v Ljubljani. Iz naših krajev smo tokrat podelili zaupnico štirim poslancem. V šestem volilnem okraju, ki med drugim zajema Sežano, Divačo in Hrpelje - Kozino, se tokrat ni izšlo, saj smo ostali brez poslanca. Iz osmega volilnega okraja Postojna je zaupnico volivcev ponovno prejel Zvone Černač (SDS), v poslanskih klopeh pa se mu bo pridružil tudi Jerko Čehovin iz Jankovičeve Pozitivne Slovenije, ki je tudi prejel največ glasov na Postojnskem. V sedmem volilnem okraju Ilirska Bistrica smo prav tako izvolili dva poslanca, dokaj nova obraza na političnem parketu, Ivana Simčiča iz DeSUS-a ter dosedanjo načelnico Upravne enote Kristino Valenčič, ki je kandidirala na Državljanski listi Gregorja Viranta. Za las je poslanski mandat zgrešil mag. Vitoslav Turk (SDS). V Ilirski Bistrici je SDS v Občinskem svetu sicer ostal le z dvema svetnikoma, Robertom Ujčičem in Dušanom Grbcem, ki je 1. novembra postal podžupan. Tretja svetnica SDS-a Barbara Kogovšek naj bi po neuradnih informacijah tudi formalno prestopila v svetniško skupino SD, tako da so županovi Socialni demokrati s štirimi svetniki postali največja svetniška skupina v Občinskem svetu. Za mnoge pa je bila veliko volilno presenečenje mag. Damijana Hrabar. Čeprav ji preboj v parlament ni uspel, je prejela skoraj četrtino vseh glasov volivcev v občini. Hra-barjeva je na semanji dan v Bistrico pripeljala tudi Zorana Jankoviča. Množica občanov ga je po »spektakularnem« sprehodu od bistriške pošte do starega gasilskega doma pričakala kot mednarodno filmsko zvezdo, nekateri pa so se nostalgično spomnili prihoda nekega drugega državnika iz nekega drugega časa, le zastavice v rokah so manjkale... Nekateri Bistričani, predvsem tisti, ki stanujejo blizu železniške postaje v Trnovem, pa so razočarani, ker ni Brede... Obljubljene postavitve muzejske električne lokomotive serije 361, znane pod imenom Breda, pred železniško postajo namreč v oktobru ni bilo, baje pa bo vendarle postavljena v naslednjih dneh. Nam pa je ostala nepodeljena nagrada, saj nihče od naših bralcev ni našel italijanskih kovinskih švelerjev na progi Pivka - Reka. Bojan Oblak, odgovorni urednik JANKS^Č IN »Jankovič, kaj maš kej zame? Dej no, za eno škatlco cigaret midej, dej no...« Mladi planinci Mladi bistriški planinci osvojili Krim Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica je drugo soboto v mesecu novembru organiziralo planinski pohod v okviru akcije Mlad Bistr’ški planine. S to akcijo želimo mladim približati pohodništvo in jih motivirati za prijetno druženje v naravi. Izlet, ki je bil drugi po vrsti v okviru omenjenega projekta, smo si izbrali goro, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja in velja za eno najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici Ljubljane. Planinci naše občine smo se tako 19. 11. 2011 povzpeli na 1107 m visok Krim. Na izletu nas je bilo skupaj s starši čez sto. V zgodnjih jutranjih urah nas je avtobus odpeljal do vasi Podpeč pri Brezovici. Pot smo nadaljevali peš po ozki gozdni poti. Med potjo so nas pozdravljale prekrasne barve jeseni. Čeprav nas je med vožnjo spremljala megla in na izhodišču pričakalo ivje, so nas proti vrhu presenetili sončni žarki. Po dobrih dveh urah hoda smo prispeli na vrh, kjer smo se okrepčali z zasluženo malico, se poveselili, fotografirali in dodali še en žig v naše dnevnike in na kartončke. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, se nam je odprl prekrasen razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje. Po malici in slikanju veselih planincev, smo se na poti v dolino ustavili še v lovski koči Planinica, kjer so nam prijazni domačini pripravili čaj in slastne medenjake. V domače kraje smo se vrnili v popoldanskih urah. Veseli, ker smo dobro izkoristili dan, smo se polni doživetij že veselili novih izletov. Voščila in zahvale «j Ob zaključku leta se zahvaljujem H uredništvu Snežnika za sodelovanje. |j| Vsem bralkam in bralcem ter vsem ostalim pa želim lepe in doživete praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in osebnega jH zadovoljstva. Zvone Černač, poslanec m I Hilli —Ml H illl liMliill PS1 W OmmftM %Vfl SLCf^ Hsr s mmo mr^ ro@ gpL. E<šmrj$k p mm mtomj®. M gnsM„ Zahvaljujem se vsem občankam in občanom Ilirske Bistrice, ki ste oddali svoj glas za Pozitivno Slovenijo in zame. Naj Vam bo leto 2012 stkano iz pozitivnih in prijetnih trenutkov. mag. Damijana Hrabar r~ d Slovenska ljudska stranka Občinski odbor SLS Ilirska Bistrica Vam želi Vesele Božične praznike ter srečno, zdravo in upanja polno Novo leto 2012... Vladimir Čeligoj Predsednik 00 SLS Ilirska Bistrica POSTOJNSKA JAMA CAVE-GROTTE-HOHLE Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040/888-452 Tisk: Delo d.d. - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 21,60 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 22.12.2011. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. aktualno... •Saram O Bistriške ruševine Bistriški boj z ruševinami Bistriški svetniki so na oktobrski seji sprejeli odlok o vzdrževalnih delih na stavbah, ki kazijo videz naselij. Odlok, ki ga je pripravila občinska uprava z županom Emilom Rojcem na čelu že velja in med drugim navaja, da morajo lastniki zanemarjenih objektov svoje imetje popraviti in urediti. V kolikor to ne bo narejeno v roku, določenim z morebitno odločbo, odlok veleva, da lahko to namesto lastnika stori občina, ki plača dela, zatem pa vpiše zakonito hipoteko na objekt v višini stroškov vzdrževalnih del. žep. Spodobilo bi se malce urediti fasado uprave Komunalnega podjetja, nekdanjo brivnico na placu, nekdanji sedež Avto moto društva Ivan Brozina Slovan v Trnovem, pa nekdanjo gostilno Sladki bar pri Videtu. Odločiti se bo morala tudi za rušitev objektov propadle Tovarne organskih kislin, dokončno določiti, kaj z nekdanjim olimpijskim bazenom v športnem parku in še je tega. Treba bo torej kar pošteno pljuniti v roke in zagoto- Ampak! Občina je tudi sama lastnik kar precej nepremič- viti proračunski denar karseda hitro. In to še prej kot bo nin, ki so milorečeno zanemarjene. In tako bo morala, seveda izdana prva odločba zasebnemu lastniku. Kajti ce ne, bo naša če hoče biti zgled občanom, globoko seči v svoj proračunski občina izpadla malce brezumno. Obvestilo upravičencem Invalidski, družinski in veteranski dodatki Naslednje leto, 1. januarja 2012, stopijo v veljavo novi Predpisi s področja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki so bili predstavljeni že v prejšnji številki Bistriških odmevov. Navedeni predpisi med drugim ukinjajo državno štipendijo za dijake, mlajše od 18 let. Zakon o vojnih invalidih in Zakon o vojnih veteranih določata pogoje za uveljavljanje pravice do invalidskega, družinskega in veteranskega dodatka (t.i. prevedbene pravice). Pri ugotavljanju pogojev za priznanje navedenih pravic se upoštevajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja in prejemki vzdrževanih družinskih članov (otrok). Med prejemke, ki vplivajo na višino prevedbe-nih pravic sodijo med drugim naslednje: ■ državna štipendija, ki jo prejemajo otroci upravičencev; Oom na Vidmu Božično novoletni koncert Društvo Pihalni orkester je že 17. priredilo Božično novoletni koncert, ki je bil v soboto, 17. decembra v dvorani Doma na Vidmu. V prepolni dvorani so godbeniki pokazali vse kar znajo in igrali dela Brahmsa, Puscedduja, Prikryla, Gunterja In Grgasoviča. Posebni gostje večera so bili znana slovenska estradna umetnica Elda Viler ter dekleta komornega dekliškega zbora Vox llirica. Dvorana je bila navdušena nad že zimzelenimi popevkami kot so: Ti si moja ljubezen, Nora misel In Lastovka v izvedbi Elde Viler, ki pa je koncert zaključila z znanimi Tržaškimi popevčicami. Josip Grgasovič , dirigent - državna pokojnina; - nadomestilo za invalidnost in - varstveni dodatek. O upravičenosti do državne pokojnine, nadomestilu za invalidnost in pravici do varstvenega dodatka so do sedaj odločale območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. O preoblikovanju navedenih pravic pa bodo od 1.1.2012 dalje po uradni dolžnosti odločali centri za socialno delo. Upravičencem, kr imajo priznano pravico do invalidskega, družinskega oz. veteranskega dodatka zato svetujemo, da v primeru prejema odločbe Centra za socialno delo, s katero bo preoblikovana katera od zgoraj navedenih pravic (državna štipendija, državna pokojnina, nadomestilo za invalidnost ali varstveni dodatek), spremembo čim p rej sporočijo na Upravno enoto Ilirska Bistrica. orkestra je ob koncu prireditve Eldi zapel Ružo crvena, saj je ravno na ta dan pevka slavila svoj rojstni dan. Člani društva so priložnost izkoristili tudi za podelitev zahval in priznanj ter izrazili veliko zadovoljstvo, da so kljub težkem letu, ki je za njimi, delovali uspešno, delovno in plodno. Spoštovani, vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali svoj glas meni oz. naši Državljanski listi iz srca . _x Im hvala za zaupanje. Odgovornost, ° ^ smo jo dobili : je velika, skupaj z ; ostalimi člani ekipe Icihko zagotovim da bomo z vašimi glasovi ravnali modro in odgovorno. Prepričana sem, da lahko z odgovornim vodenjem, trdim in poštenim delom, socialno pravičnostjo, strpnostjo in sodelovanjem storimo nekaj za boljšo kakovost življenja, za boljšo prihodnost. V ospredju našega delovanja bodo rešitve, ki bodo omogočale enakomernejši razvoj vseh slovenskih območij. Zavedamo se pomembnosti aktivnega sodelovanja na lokalni ravni zato pričenjamo s prvimi aktivnostmi. Več o organiziranju in delovanju pa v prihodnjih številkah. Vsem želim mirne in vesele božične praznike, v letu 2012 pa zdravja, osebnega zadovoljstva, drznosti in poguma, da se uresničijo vaše sanje. Kristina Valenčič Poslanka DZ Kolumna Bolje bo. Zal ne za vse! [✓do med tistimi, ki so- l\c .dimo v srednjo generacijo, ne pozna legendarne skupine Riblja čorba in njihove uspešnice : Na zapadu ništa novo (Na zahodu nič novega). V refrenu pojejo: » Biče bolje-neko viče. Na pa-piru mrtvo slovo. Na istoku stare priče. Na zapadu ništa novo.«(Bolje bo - nekdo kriči. Mrtva črka na papirju. Na vzhodu stare zgodbe. Na zahodu nič novega). Slovenija je izbrala. Kakorkoli že obračamo in analiziramo volilni izid, ostaja dejstvo, da se politična slika v državi ni bistveno spremenila. Državni zbor se je malo premešal, dobili smo nekatere nove-stare obraze, nekateri okraji so ostali brez poslancev, drugi so prisotnost v zakonodajni veji oblasti izboljšali in povečali. Na splošno pa smo na istem kot pred tremi leti. Ozadja (Jankovič), ki so pred tremi leti podpirala ospredja (Pahor, Kresal, Golobič), so stopila naprej, v ospredje, tisti, ki so bili spredaj, pa so sedaj zadaj, ampak še vedno tam, številni tudi med »novimi« obrazi. Na Jankovičevi listi najdete bivše poslance Socialnih demokratov, ZARESa, DeSUSa,....Kot da triletno neuspešno vladanje teh istih »novih-starih« obrazov ne bi bilo dovolj. Volilno telo ostaja razdeljeno približno na pol. Dejanja posameznikov so pri tem razrezu nepomembna. Ali , kot mi je pred štirinajstimi leti dejala predstavnica države v Lipici, ko sem zaključil enoletno vedejevstvo in po dolgih letih pesimizma in izgub postavil Lipico za silo na noge ter želel v okviru rednega mandata uresničiti jasno in konkretno zastavljeno vizijo, pa soji (njej in ostalim vladnim predstavnikom) naročili, da me ne sme podpreti za direktorja (zgodile so se ravno volitve in nisem bil politično primeren); dejala je: »Vaši konji, g. Černač, bi lahko s...i tudi zlate cekine, pa vam to ne bi nič pomagalo.« Dokler v naši državi priložnosti ne bodo dobili najboljši, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo, do takrat, dokler bodo o tem odločali razni »strici« in »botri«, do takrat Slovenija ne bo stopila po pravi poti in ne bo zadihala s polnimi pljuči. In kako je pri nas? Na območju, ki ga »pokriva« Snežnik. Ilirska Bistrica je dobila poslanko stranke Gregorja Viranta (732 glasov) in poslanca DeSUSa (788 glasov), ni pa postal poslanec zmagovalec v tem volilnem okraju, Vitoslav Turk, SDS, ki je prejel več glasov kot oba izvoljena skupaj (prejel je 1.926 glasov). Okraj Sežana (občine Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen) nima poslanca. Okraj Postojna (občini Pivka in Postojna) je dobil dva, tista, ki sta tudi dobila največ glasov v okraju (Stranka Zorana Jankoviča -Pozitivna Slovenija in Slovenska demokratska stranka - SDS). Pošteno do ljudi bi seveda bilo, da vsak okraj dobi poslanca in da to na koncu postane tisti, ki mu ljudje namenijo več kot 50% glasov. Ni dobro, da posamezni okraji ostanejo brez poslancev, še bolj narobe pa bi bilo, če bi bila uzakonjena sprememba volilnega sistema, po kateri bi v parlamentu sedeli samo predstavniki iz največjih volilnih okrajev. Pod črto: v parlamentu bomo trije poslanci in poslanka iz tega območja, kar je za naše kraje dobro. Seveda pa ni vse odvisno od poslancev. Največja teža pri podpori lokalnih okolij leži na vladi. Doslej je bila Janševa vlada v letih 2004 do 2008 edina, ki je s konkretnimi odločitvami podprla vse občine in lokalna okolja v Sloveniji. V njenem mandatu so se bistveno povečala sredstva za investicije v občinah, kar seje poznalo tudi pri razvoju posameznih območij. Žal volilni izid na državni ravni ni najboljša popotnica za lokalne skupnosti. Srečni bomo lahko, če bomo v občinah ostali pri tistem, kot smo danes. Presenečen bom, če bo drugače. Sicer pa: počakajmo. Do takrat pa ostane: Na vzhodu stare zgodbe, na zahodu nič novega. Srečno. Zvone Černač Dosti lita, dosti vina, zdrava bodi Vam živina. Ljubo zdravje Bog Vam daj, pa Se sveti Štefan kaj. Praznike Vam zdaj voščimo, dosti sreče Vam želimo, (staro voščilo) Vabimo Vas, da skupaj počastimo dan samostojnosti in enotnosti ter praznik našega vaškega zavetnika. V ponedeljek, 26. decembra 2011, Vas pričakujemo od 9. ure dalje v Harijah. Veselimo se srečanja z Vamil KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Informacije in prijave: 031/641311 O -SjJžŽjJJi. Ilirska Bistrica ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? V zadnjih dveh izdajah časopisa Snežnik je bil opisan del načina dela župana Emila Rojca in njegovih podpornikov v Občinskem svetu, kateri mu s svojim nekritičnim delom, dostikrat podrejenim interesom posameznika, ne pa interesom občine in njenih občanov, omogočajo način dela s proračunskimi sredstvi, ki je netran-sparenten, negospodaren in dostikrat v nasprotju z veljavno zakonodajo. Takšen način dela, ki je bil prikazan v časopisu, je potrdil sam župan Emil Rojc s svojo izjavo na 8. seji Občinskega sveta, dne 1.12.2011 in v članku Primorskih novic, dne 13.12.2011 pod naslovom »V tretjem poskusu preobrat«. Njegova izjava: »Revizorji, ki pregledujejo poslovanje občinske uprave v letu 2010, so nam priporočili, da ponovno damo v razpravo oziroma v odločanje Občinskemu svetu Odlok o rebalansu proračuna in sicer zato, ker zaradi nastalih prihodkov in odhodkov sedanji proračun ni uravnotežen« je tako dvoumna, da bralec ne ve ali revizorji kontrolirajo poslovanje v letu 2010 ali v letu 2011 ali pa je prejšnja občinska uprava kriva tudi za neuravnotežen proračun za leto 2011? Ta izjava pomeni, da so župan, občinska uprava in koalicijski svetniki kljub opozorilom z moje strani, da je proračun za leto 2011 neuravnotežen, vseeno tega sprejeli. To kaže tudi na to, da sploh ne vedo kaj je uravnotežen proračun, kot to določa Zakon o javnih financah, ampak jim je morala to povedati revizija, ki išče nepravilnosti v delu prejšnje uprave. Da je proračun za leto 2011 neuravnotežen bi morali ugotoviti že župan in Nadzorni odbor občine, kateri bi moral začeti delovati v 45 dneh po imenovanju (december 2010), kot to določa Zakon o lokalni samoupravi. Da Nadzorni odbor tega ne ugotavlja, pa sploh ni čudno, saj je z imenovanjem Dušana Grbca za podžupana občine, ta odbor sestavljen izključno iz županove koalicije. Da bo delo Občinskega sveta sedaj potekalo kot po maslu, je pokazalo že glasovanje na 8. seji Občinskega sveta dne 1.12.2011, ko je bil sprejet rebalans, prvotno zavrnjen na nadaljevanju 7. redne seje dne 10.10.2011. Takrat je bil novoimenovani podžupan Dušan Grbec iz stranke SDS še v opoziciji. Občinski svet j e na nadaljevanju 7. redne seje obravnaval tudi Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Ilirska Bistrica v prvem polletju 2011, katero pa je prav tako kot prvi osnutek rebalansa proračuna zavrnil. Omenjeno poročilo, iz katerega je razviden tudi veljaven proračun prvega polletja 2011 (to je sprejeti proračun z vnesenimi spremembami župana v prvi polovici leta) potrjuje, da je župan zelo pogosto prerazporejal sredstva v nasprotju z Zakonom o javnih financah, Odlokom o proračunu občine za leto 2011 in v nasprotju z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. To sprejeti rebalans za leto 2011 samo še potrjuje. S sprejetim rebalansom poizkuša župan Emil Rojc prikriti negospodarno in nezakonito delo občine. V bodočnosti pa odgovornost za tako delo prevaliti na Občinski svet s svojimi znanimi besedami - Saj je vse to obravnaval in potrdil Občinski svet, on da je to samo predlagal, kriv pa je Občinski svet, ki je to sprejel. Vprašanje je, če se posamezni svetniki sploh zavedajo kaj potrjujejo, ali pa so osebni interesi preveliki? Tako nam poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2011 pokaže, da so bili prihodki proračuna realizirani 19,5% (planirano 27.711.477€, realizirano 5.407.2076) in odhodki proračuna 17% (planirano 31.285.8176, realizirano 5.330.9296). Zanimiva je primerjava teh podatkov, s podatki v članku novinarke Dragice Jaksetič »Javno podjetje privatna trdnjava« iz septembra 2010, objavljenega v časopisu DELO: »Občinski proračun za leto 2010, s katerim je občinsko vodstvo oziroma uprava podjetja Občina Ilirska Bistrica d.d. obetala kar 24 milijonov evrov za razvoj, je res še ena knjiga bistriških pravljic, tako kot smo napovedali že ob njenem izidu. A na zadnji seji tega mandata ne bo kričanja in zmerjanja zaradi polletnih borih 23% realizacije proračuna v katerem se vsi grafični stolpci za prikaz uresničenih predvidevanj plazijo čisto pri tleh.« Namen takega članka in tišina čez eno leto ob slabih rezultatih jasno pokažejo, kako se piše oziroma ne piše, če so na oblasti naši ljudje iz prave stranke. Čeprav Zakon o javnih financah določa, da mora župan o izvršenih prerazporeditvah sredstev proračuna, šestmesečno poročati Občinskemu svetu - tega v omenjenem poročilu ni, saj po mnenju župana Emila Rojca, ni potrebno, da je Občinski svet o tem seznanjen. Tega poročila Občinskemu svetu pa ni bilo tudi pri sprejemanju Odloka o rebalansu proračuna za leto 2011. Zakon o javnih financah in Odlok o proračunu jasno določata, da sme župan prerazporejati le v okviru posameznega podprograma. Iz rebalansa proračuna in iz poročila je razvidno, da je župan opravil cel kup prerazporeditev med področji proračuna in med glavnimi programi, saj so njihove vrednosti spremenjene glede na že sprejeti proračun. Ta dva akta tudi določata, da prerazporejanje sredstev med bilanco prihod- kov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom finansiranja ni možno. Iz poročila je razvidno, da je to pri nas drugače. Tako je sprememba stanja na računu v poročilu -3.021.4316, v sprejetem proračunu pa +3.022.3996. Stanje sredstev na računu na dan 31.12. preteklega leta je v poročilu 2.418.1486 (enak znesek je tudi v zaključnem računu za leto 2010), v sprejetem proračunu pa +3.022.3996. Ti podatki jasno pokažejo, da so odhodki proračuna za 604.2516 višji od prihodkov, kar pomeni tudi neuravnotežen proračun za leto 2011. Za župana Emila Rojca in njegovo koalicijo pa to ni važno. Zakaj, pa vedo le oni sami? Ker županu ni uspelo, da bi Občinski svet potrdil Odlok o rebalansu proračuna za leto 2011, je 17.10.2011 sklical 3. izredno sejo Občinskega sveta, da bi pod krinko projekta preskrba obale in krasa z vodo, sprejel določene prerazporeditve sredstev proračuna in s tem prikril nepravilnosti in nezakonitosti svojih odločitev med letom, kar mu je delno tudi uspelo. Tako je s samovoljno prekinitvijo del na izgradnji lekarne v Knežaku, brez sklepa Občinskega sveta in s predlogom prerazporeditve teh sredstev na projekt vodo-oskrbe z vodo obale in krasa dokončno pokopal lekarno v Knežaku. S tem sklepom je tudi onemogočen lažji dostop do zdravil, posebno starejšim občanom v teh krajih. Če je v lekarni bolj pomembno ustvarjanje dobička, kot pa boljši dostop do javnih storitev, kar je župan Emil Rojc v svoji volilni kampanji tudi obljubljal, pa naj občani presodijo sami. Z imenovanjem Dušana Grbca za drugega podžupana je župan Emil Rojc ponovno dobil večino 13. svetnikov proti 10. v Občinskem svetu in s tem tudi možnost sprejemanja sklepov po svoji volji, ne glede na zakonito in gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Občinski svet je tako na svoji 8. seji dne 1.12.2011 sprejel Odlok o rebalansu proračuna za leto 2011 z vsemi že opisanimi napakami in nezakonitostmi. Že sam Odlok o rebalansu proračuna občine za leto 2011 ni v skladu z Zakonom o javnih financah, saj mu manjkajo bistvene sestavine odloka. Rebalans proračuna za leto 2011 zmanjšuje prihodke proračuna glede na sprejeti proračun za 9,2% (iz planiranih 27.707.2286, na 25.243.8236) in zmanjšuje odhodke za 10% (iz planiranih 31.282.5366 na 28.214.8806). Ta proračun in rebalans proračuna pa ni dobil popotnice Dragice Jaksetič v časopisu Delo, kot proračun za leto 2010, z naslovom »IZŠLA JE NOVA ZBIRKA PRAVLJIC NA 315 STRANEH«, iz katere si občani lahko izberejo po eno stran vsak večer, da jim bo za kratek čas (januar 2009). Iz rebalansa je razvidno, da sredstva za gozdne ceste in nadomestilo MORS-a za strelišče Bač, še vedno niso vključena v proračun za leto 2011 in so za Občino Ilirska Bistrica letos izgubljena. Ker je nepravilnosti in nezakonitosti pri projektih v proračunu in rebalansu preveč, da bi jih našteli v tem članku, bomo omenili samo nekatere, ki pa vseeno prikazujejo način dela župana in njegove koalicije v Občinskem svetu. Ta ga nekritično podpira zaradi lastnih koristi tako, da »glasujejo po svoji vesti« ali pa »glasujejo in delajo v korist občine«, kot sami izjavljajo. Prvi tak primer je ureditev sejne sobe občine. V proračunu za leto 2011 je bilo za njeno ureditev planirano 100.000 6 (15.0006 za projekt in 85.0006 za izvedbo). V rebalansu je za ureditev sejne sobe predvideno 157.900€, kar pomeni 58% povečanje sredstev za to investicijo. Iz obrazložitve rebalansa izhaja, da se ta sredstva povečujejo za 40.0006 zaradi višjih cen na trgu. Kje pa je razlika 17.9006 in zakaj so višje cene nastale v času izvedbe, ne pa v času ponudbe in podpisa pogodbe za ta dela, pa ve verjetno samo župan in pa tisti, ki so to potrdili. Župan je pred enim letom stalno ponavljal (Delo, PN), da bo projekte Občine izvajal za pol cene napram predhodniku. Občinski svet tega projekta, kot tudi drugih tukaj navedenih projektov ni obravnaval in ni potrdil DllP-a (dokument identifikacije investicijskega projekta), kar bi na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ tudi moral. Za ureditev industrijskih con Ilirska Bistrica je bilo v proračunu predvideno 1.356.0406 (1 milijon EU sredstev in 356.0406 lastnih sredstev), z rebalansom pa se sredstva znižujejo na 502.9216. Župan je nezakonito prerazporejal lastna sredstva in zmanjšal investicijo za več kot 20% brez sklepa Občinskega sveta, saj je bil razpis za izvedbo del objavljen v višini 472.0006 lastnih sredstev in podpisana pogodba pred sprejemom rebalansa. Za že opisano Rozmanovo ulico se sredstva iz 700.0006 povečujejo za 40% na 982.5416, s tem da v obrazložitvi rebalansa proračuna piše, da se povečujejo sredstva v višini 143.5416 zaradi dodatnih del. Kje je ostala polovica manjkajočih sredstev Občinski svet očitno ne sme vedeti. Opozoriti mo- ram, da je župan brez sklepa Občinskega sveta zmanjšal že podpisano pogodbo v višini 1.402.4366 za polovico in s tem zmanjšal tudi obseg predvidenih del prav tako za polovico. Del ne bi smel izvajati pred zagotovitvijo sredstev. Za lokalno cesto Davor -Podstenje je bilo v proračunu predvidenih 411.7846, v šestmesečnem poročilu so se ta sredstva zmanjšala na 275.6406 (brez sklepa Občinskega sveta), z rebalansom proračuna so se sredstva zmanjšala na 185.6406 s pojasnilom, da je bila obrazložitev dana ob šestmesečnem poročilu. Za krožišče pri Spetiču je v rebalansu proračuna predvideno 204.9226 z obrazložitvijo, da bo občina finansirala pločnik, kolesarsko stezo, del cestne razsvetljave, kanalizacijo in vodovod. Pogodba je bila podpisana septembra 2011. v proračunu za leto 2011 je bilo za izgradnjo krožišča predvideno 120.6716 lastnih sredstev, vendar je župan samovoljno in brez sklepa Občinskega sveta ta sredstva povečal na zgoraj navedeni znesek, kar pa je v nasprotju z Zakonom o javnih financah. Sporazuma z državo za sofinanciranje izgradnje krožišča in s tem tudi obsega del Občinski svet ni obravnaval. Vprašanje je, če so za krožišče zagotovljena zemljišča. Župan je brez sklepa Občinskega sveta že med letom črtal sredstva za OPPN jezero Mola in OPPN jezero Klivnik in jih preusmeril na Občinski prostorski načrt. Kaj je ostalo o tako opevanem razvoju turizma na jezerih, ki naj bi zaživeli že v dveh letih po začetku njegovega vodenja občine, je razvidno iz sprejetega rebalansa proračuna. Za vodovod Mala Bukovica je bilo v proračunu planiranih 30.0006, v veljavnem proračunu in v rebalansu proračuna pa je planiranih 50.0006 brez sklepa Občinskega sveta. Ob tem je zanimivo dejstvo, da Občinski svet o tej investiciji in lokaciji ne ve ničesar, čeprav mora vse DllP-e in spremembe investicij nad 20% obravnavati prav Občinski svet. To za Ilirsko Bistrico ne velja. Lep primer nezakonitega in »negospodarnega« dela župana je obnova Kindlerjevega parka. V proračunu je bilo predvideno za obnovo 81. 1726, z rebalansom pa so bila ta sredstva povečana na 113.9326. Razlika je 30.0006 za ureditev klopi, zelenic in sprehajalnih poti. Kaj seje naredilo za preostala sredstva se ne ve, ker Občinski svet projekta ni obravnaval in potrdil. Zakaj so se posekala drevesa in se z igrali uničuje botanični del parka, pa ve župan. Ustanovitelj parka se s tem prav gotovo ne bi strinjal, saj bi se igrala lahko postavila le nekaj deset metrov stran v športnem delu parka. Župan je sam, mimo sklepa Občinskega sveta, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu sklenil, da bo kulturni Dom na Vidmu obnavljal v javno-zaseb-nem partnerstvu v vrednosti 685.9396. S tem naj bi se popravilo streho, obnovilo sanitarije in centralno ogrevanje. Med letom je župan brez sklepa Občinskega sveta spremenil vsebino del tako, da večina planiranih del ni opravljena, sredstva pa so se z rebalansom zmanjšala na 232.9706, ker po županovih besedah ni zasebnega partnerja. Zgoraj navedeni projekti samo delno prikazujejo delo župana, ki je v nasprotju z Zakonom o javnih financah in Uredbami vlade, ki so bile v članku že navedene. Takega načina dela župana, občinske uprave in določenega dela Občinskega sveta, ki to z lahkoto potrjuje, je pri projektih, ki so planirani v proračunu še veliko. Kako se gospodarno dela pri posameznih projektih, kot je primer Rozmanove ulice, pa bo še čas obravnavati. Da se bo praksa takšnega načina dela v naši občini še naprej nadaljevala, pa lahko sklepamo iz zadnjih dejanj, ko si s posameznimi imenovanji in obljubljenimi službami lahko zagotoviš večino v Občinskem svetu, ta večina pa kontrolira tudi Nadzorni odbor, da seja ne bi sestajal in nadziral delo župana, občinske uprave in Občinskega sveta. Vendar o tem kdaj drugič, ko bo večina interesov na svojem mestu. (se nadaljuje) Anton Šenkinc »Z imenovanjem Dušana Grbca za drugega podžupana je župan Emil Rojc ponovno dobil večino 13. svetnikov proti 10. v Občinskem svetu in s tem tudi možnost sprejemanja sklepov po svoji volji, ne glede na zakonito in gospodarno ravnanje sroračunskimi sredstvi. Občinski svet je tako na svoji 8. seji dne 1.12.2011 sprejet Odlok o rebalansu proračuna za leto 2011 z vsemi že opisanimi napakami in nezakonitostmi.« Eko vrtec Vetrnica Zeleni kras NOV VRTEC ODPRL SVOJA VRATA V torek, 29. novembra je vrtca prestopilo že 63 svoja vrata odprl Eko vrtec malčkov. Najprej bodo v - A-t-geg Vetrnica v Pivki. Odprtja seje vrtcu zaživeli trije oddel- IH| Naložba v vašo prihodnost udeležilo precejšnje številko ki prvega in en oddelek 9ostov, staršev in otrok. drugega starostnega Poleg izjemno bogatega kulturnega programa je poseben trenutek namenjen slavnostnemu prerezu traku, ki so ga izvedli župan Občine Pivka, poslanec DZ, ravnateljica OŠ Pivka in oba pivška podžupana. Investicija v 1. fazo izgradnje novega vrtca se je priče-la konec avgusta leta 2009, 1. decembra pa je prag novega obdobja otrok, kasneje pa se bodo nadaljevala tudi dela za preostala dva štirioddelčna kraka, v katerih bo prostor za še dodatnih 160 otrok. Gradnja druge faze se načrtuje v letu 2015. V starem Vrtcu bo ostalo še 5 skupin, vendar se bo tudi tem izboljšalo prostorske pogoje, saj bodo dve najmanjši igralnici v decembru preurejene v eno prostorno igralnico. Projekt izgradnje novega vrtca izhaja iz osnovnih smernic projekta - kot eko vrtca. Vrtec bo zajemal vsebine, ki zbližujejo otroka z naravo ter vpletajo elemente trajnostnega razvoja v naše lokalno okolje. Vodilo bo torej skrb za čisto, varno in zdravo okolje, varčevanje z viri energije, usmerjenost v eko prehrano, naravoslovne učne poti in mini kmetovanje. Dobrodošlica, ki jo je v svojem nagovoru izrekel župan Robert Smrdelj se je glasila: »Otroštvo je posebno obdobje - naši otroci so dovzetni za okolje okrog sebe, za odnose in novo znanje. Poskrbimo, da bo otroštvo naših otrok brezskrbno in prijetno. Saj veste ... otroci so naše bogastvo in ravno zato sem vesel, da smo uresničili enega izmed projektov, namenjenega prav njim!« Prostovoljno gasilsko društvo MLADI V PGD PALČJE Mladina PGD Palčje seje tekom leta 2011 pridno izobraževala tako v teoretičnem kot tudi v praktičnem smislu. Poleg znanja iz gasilskega področja, so spoznavali tudi pomen dobrih medsebojnih odnosov. Za gasilce je namreč izrednega pomena to, da poleg reševanja obvladajo tudi medsebojno Sodelovanje, tovariški odnos v kolegialnem smislu in še veliko drugega, skratka, da so vzor v vseh Pogledih. Prav je, da pomoči potrebni vedo, da se na gasilce lahko zanesejo v krizni situaciji, saj so 9asilci tisti, ki nam v nesreči prostovoljno in nesebično priskočijo na pomoč. Običajno jih niti ne opazimo, ko pa jih potrebujemo zaradi požarov, poplav, prometnih nesreč in drugih reševanj, potem ugotovimo, kako nepogrešljivi 50 v našem vsakdanjem življenju. Gasilcem prostovoljnih gasilskih društev je zaupanih vedno več na-!°g- Gasi, ko so se dejansko ukvarjali le s požari, so že davno minili. Gasilci tako v povprečju opravijo Približno tretjino požarnih intervencij, vse ostalo pa so druga posredovanja. Ob ujmah, ki že nekaj et redno pustošijo po Sloveniji, videvamo gasilce, ki so vedno Pripravljeni priskočiti na pomoč. Tako ugotavljamo, da so gasilci nekakšna splošna reševalna služ-°a brez katere Slovenija ne more. 17. decembra je mladim iz GD Palčje poveljnik Gasilske zveze Postojna, Primož Bajec, ob sodelovanju mentorjev mladine Lili Primc in Duška Gojiča, na svečani prireditvi podelil preventiv-ne značke, priznanja za opravljene veščine in diplome za napredovanja v nazive pionir, mladinec in gasilec pripravnik. Gasilci iz Palčja so tako bogatejši za šest mladincev, sedem pionirjev in tri gasilce Pripravnike, kar je izjemno, saj v gasilskih vrstah ostaja tudi mladina, ki je že zaključila osnovno šolo, kar pri mnogih društvih predstavlja velik problem. Žal pa vsi, ki so se tekom leta usposabljali zaradi drugih obveznosti niso uspeli opraviti testiranj, zato bodo lahko to storili v prihodnjem letu. Bajec Je Pohvalil mentorje, ki redno delajo z mladimi v Palčju in dodal, da se za prihodnost društva, ki ima toliko mladine, ni bati. Podelitve so se udeležili podžupan Občine Pivka, Andrej Godina, predsednik vaške skupnosti Palčje, Stanislav Česnik, predsednik vaške skupnosti Juršče, Valter Šajn, operativni gasilci ter nekateri starši in vaščani. Godina je navzoče pozdravil in poudaril izreden pomen prostovoljnega gasilstva v manjših krajih. Pohvalil je palške gasilce, ki kljub težkim finančnim razmeram skrbijo za podmladek in dobro usposobljenost operativnih gasilcev ob tem pa ne pozabijo niti na druženje in vpetost v lokalno skupnost. Predsednik PGD Palčje, Roman Pavlovič, ki delo mladine v društvu vsestransko podpira, enako pa tudi vsi gasilci, je izrazil zadovoljstvo ob znanju, ki so ga osvojili mladi člani. Po Prireditvi, ki sojo pripravili mladi iz PGD Palčje in svečani podelitvi, je sledilo druženje navzo-Cl ob pogostitvi in sladicah, ki sojih prispevale mame nekaterih mladih članov. PGD Palčje Katalog regijskih izdelkov Izšel je letošnji še bogatejši katalog izdelkov uporabnikov znamke Zeleni kras, ki vam lahko olajša izbor primernega poslovnega darila. Predstavljeni pridelki in izdelki nastajajo na neokrnjenem območju Zelenega krasa z znanjem številnih generacij, ki s spoštovanjem do narave in sočloveka prehaja iz roda v rod. Vabimo Vas, da v katalogu izberete novoletno darilo za Vaše poslovne partnerje ali zaposlene in jim tako poklonite izdelek, kije plod dela ljudi iz lokalnega okolja. Na ta način boste podprli prizadevanja za povečanje kakovosti, pestrosti in prepoznavnosti regijskih izdelkov, njihovih proizvajalcev in znamke Zeleni kras ter obenem naredili droben korak k trajnostnemu načinu potrošnje. Za naročila in dodatne informacije o izdelkih se obrnite neposredno na prodajalce. Katalog sta pripravila RRA Notranjsko-kra- ške regije in LAS - Društvo za '... > razvoj podeželja med Snežni- .. V " kom in Nanosom. -t:Lei HKI db Katalog regijskih izdelkov Zelenega krasa 2Q1? Karitas Pivka V novih prostorih V sredo, 23. novembra je Karitas Pivka na široko odprl svoja vrata novih prostorov. Prejšnji so bili, glede na vse številčnejše potrebe po pomoči, premajhni in neprimerni za delovanje. Prostovoljci združenja, ki deluje na območju občine so nove pridobitve zelo veseli. Sami so poskrbeli za ureditev in prenovo prostorov, ki bodo od sedaj na voljo za razdeljevanje paketov s hrano, dodatno učno pomoč učencem, za skladiščenje oblačil in obutve ter za druženje in izvajanje številnih aktivnosti. V novih prostorih na Kolodvorski 10, v prostorih stare Škofove hiše v centru Pivke bo tudi Karitasova pisarna, kamor so povabljeni prav vsi, ki imajo kakršnakoli vprašanja in težave. Skupina »Bejž če uejdeš« Nepal 2012 Skupina »Bejž če uejdeš« dokazuje, da nesebičnost ne pozna meja. Na začetku so sicer delovali po načelu samopomoči in pomoči sokrajanom, po potresu v Posočju pa so svojo solidarnost razširili in se leta 2007 odpravili na prvo misijo v tujino. Projekt »Streha nad glavo« so uresničili že na Slonokoščeni obali, v Vietnamu, Peruju, Ugandi in Kirgiziji. Vsi dosedanji uspešno izpeljani projekti (šola, internat, letovišče za otroke s posebnimi potrebami) živijo še danes in služijo svojemu namenu, kar je po mnenju prostovoljcev največja potrditev in motivacija, ki jih žene v prihodnje podvige. Pivški in postojnski prostovoljci imajo tudi v prihajajočem letu tako pred sabo nov izziv. Tokrat bodo »streho nad glavo« postavljali na »strehi sveta«, v Nepalu. Vas Chyalsa leži na nadmorski višini 2800 metrov. Tam se nahaja tibetansko begunsko taborišče, kjer vladajo grozljive razmere. Zdravstvena oskrba na tem območju je zelo slaba, zatorej je izgradnja nove ambulante vsekakor smiselna in nujno potrebna. Zdravstveni dom bo zajemal zdravniško sobo, laboratorij, kuhinjo, ordinacijo in zunanjo čakalnico. V njem bodo delovali štirje upokojeni zdravniki iz Slovenije, medtem pa se načrtuje tudi usposabljanje tamkajšnjega kadra, ki bi nato lahko prevzel zdravljenje tamkajšnjih pacientov. Glede na to, da gre tokrat za večji projekt, ki bo pomembna pridobitev tudi za našo državo, bodo tudi stroški tega projekta bistveno višji od preteklih let. V celotno investicijo, gradnjo zdravstvenega doma ter vzpostavitev strehe bodo humanitarci, doma iz naših krajev, vložili 22.000 evrov. Skupina »Bejž če uejdeš« denar za pomoč zbira čez leto, pot si plačuje s svojim denarjem, dela s svojim orodjem, za plačilo pa dobi hvaležnost tamkajšnjih ljudi, ki jim njihove akcije pomenijo neverjetne dosežke. »NI BISTVENO IMETI, PAČ PA BITI IN VSE, KAR Sl, DELITI Z DRUGIMI!« Podpora pri uresničitvi poslovnih idej IZVEDLJIVE POSLOVNE IDEJE Občina Pivka v sodelovanju z RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. nudi svojim občanom podporo pri oblikovanju in uresničitvi poslovnih idej. Storitev je namenjena brezposelnim osebam, kmetom ter zaposlenim, ki razmišljajo o pričetku opravljanja samostojne dejavnosti, v obliki samozaposlitve, opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali osebnega dopolnilnega dela. Brezplačne storitve: - pomoč in usmerjanje pri oblikovanju poslovne ideje - svetovanje glede ustreznega načina registracije dejavnosti - svetovanje o možnostih za financiranje poslovne ideje - pomoč pri korakih, potrebnih za realizacijo poslovne ideje. Na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. vam v nadaljevanju tudi pripravi- mo prijavo na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev oziroma drugih sredstev za financiranje poslovne ideje. Čas svetovanja bo prilagojen svetovancem. Svetovanje po predhodnem dogovoru izvaja svetovalka Alenka Volk, RRA Notranj-sko-kraške regije, d.o.o., tel 05 721 22 47, alenka@rra-nkr. si. Vabimo vas, da s skupnimi močmi uresničimo vašo poslovno idejo. O 5,J2Ž,U/. dobro je vedeti... december 2011 Podjetje se predstavi Upravljanje nepremičnin Stanovanjsko gospodarstvo in investicije, d.o.o., je gospodarska družba z dejavnostjo upravljanja in posredovanja v prometu z nepremičninami, inženiringa in svetovanja. Navedene storitve opravljamo več kot 20 let. Sedež družbe je v Idriji vse naše stranke, kar bo tudi na naslovu Kosovelova ulica 9, Idrija. V letu 2010 pa smo odprli poslovno enoto v Ilirski Bistrici na naslovu Bazoviška cesta 38, Ilirska Bistrica. Storitve upravljanja večstanovanjskih stavb, našo temeljno dejavnost, izvajamo na območju občin Idrija, Cerkno, Ilirska Bistrica, Postojna in Kranj kjer upravljamo preko 100 večstanovanjskih objektov. S stalno željo dviga kvalitete storitev upravljanja, nudimo kakovostne usluge in s tem omogočamo čim višjo kvaliteto bivanja vsem uporabnikom stanovanj, tako lastnikom kot najemnikom. Naše podjetje je v času svojega delovanja pridobilo precej znanja in izkušenj za opravljanje storitev upravljanja po določilih Stanovanjskega zakona in Stvar-nopravnega. Razpolagamo s potrebnim strokovnim kadrom, poslovnimi prostori in sodobnim računalniškem sistemom, ki ga letos nadgrajujemo in posodabljamo. Po novem uvajamo tudi internetni portal Upravnik za pripomoglo k večji transparentnosti poslovanja, saj bo možen dostop do vseh računov izvajalcev in ostalih dokumentov tudi preko interneta. Naša konkurenčna prednost je velika prilagodljivost posameznim lastnikom objektov t.i. upravljanje - po meri lastnika. Za svoje stranke vedno poskrbimo tudi pri pridobivanjih nepovratnih sredstev tako smo v preteklem letu za nekatere izvedene projekte pridobili sredstva EKO Sklada RS v višini 19.826,79 EUR nepovratnih sredstev iz naslova naložb v večjo energetsko učinkovitost stavb in uporabe obnovljivih virov energije. Strankam ne zaračunavamo vsake malenkosti pač pa jim v osnovni ceni upravljanja izvedemo vsa drobna opravila (tudi deljenje položnic ipd.). Na vaša vprašanja prijazno odgovorimo, tudi če ne upravljamo z vašo nepremičnino. Strankam smo na razpolago vsak delovni dan na telefonski številki: 05/ 714-19-21, 041-323-034 ali po e-pošti robert.lican@ sgi-nepremicnine.si. Uradne ure za razgovore so v pon., sred. in čet. med 9.— 13.00 uro. Obiščete pa nas lahko v naši pisarni v Ilirski Bistrici na Bazoviški 38 - pri Avtoshopu nasproti OMV črpalke. Stanovanjski sklad Republike Slovenije NAKUP ALI NAJEM STANOVANJSKE HIŠE NA PETELINJSKEM HRIBU SREČKO 2012 Na Petelinjskem hribu v Pivki na vselitev čaka 23 stanovanjskih hiš. S svojo lego, razporeditvijo prostorov in vrtovi so zelo primerne za družine in za njihovo družabno življenje. Sončna lokacija in bližina infrastrukture, ki ustreza vsem potrebam sodobne družine, omogočata prijetno bivanje in kakovostno preživljanje prostega časa v objemu narave. STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD Hišo lahko kupite ali najamete po izjemno ugodni ceni. Mesečna najemnina znaša že od 416 EUR dalje. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in preko elektronskega naslova ssrsinfo@stanovaniskisklad-rs.si. Po predhodnem dogovoru interesentom omogočamo tudi ogled! Energetika Prezračevanje z rekuperacijo Pozimi si za prijetno bivanje, delo in počitek prostore ogrevamo in zračimo. Brez zračenja se pojavi (pre)visoka koncentracija C02 in vlage ter pomanjkanje kisika. Kvaliteta bivanja v takih prostorih je nizka in škodljiva. Brez prezračevalnega sistema moramo odpirati okna na 2 uri (prepih za 2 - 4 min.), da zagotovimo celotno izmenjavo zraka. Rekupe-racija zraka iz bivalnih (delovnih) prostorov ali tehnoloških procesov je zelo smiselna, saj sistem vrača nad 80 % energije odpadnega zraka, greje pa svežega. Prezračevanje skozi okna ni potrebno, stalna kakovost zraka je zagotovljena. Tako si ustvarjamo energetsko učinkovito okolje, optimalno prilagojeno potrebam ali željam. Izkoriščanje odpadne toplote Vse naprave za prezračevanje objektov morajo zagotoviti zadostno število izmenjav zraka v bivalnih (delovnih) prosto- rih in hkrati vračati odpadno toploto. Sodobne naprave omogočajo tudi dogrevanje in hlajenje vstopnega zraka (toplozračno ogrevanje), filtriranje in vlaženje. S tem zagotovimo primerno temperaturo, svežost in vlažnost vstopnega zraka v vseh letnih časih. Srce sistema je toplotni prenosnik (rekuperator), ki zagotovi prenos dela toplote z odpadnega (izstopnega) zraka na svež (vstopni) zrak. Toplotni prenosnik je grajen tako, da sta zračna tokova pri prenosu toplote med seboj ločena, prenaša se le toplota (skica 1). Sistem predgrevanja zmanjša porabo energije zato je smiselno, da vstopni zrak vodimo skozi zemeljski kolektor (skica 2). To je cev, dolžine cca 50 m in premera 20 cm, položena v globino do dveh metrov. V njem se vstopni zrak pozimi greje, poleti pa hladi (za okrog 15 oC) in tako temperaturno pripravljen Skica 2 Sestavni det m princip prezračevanja z rekuperacijo. Rumene cevi odvajajo notranji vlažen m topel zrak izpod stropa v toplotni izmenjevalec (rekuperator) v kleti, od tam gre ohlajen ven iz stavbe. Pomemben del (m pa nujen) je zemeljski kotektor (zelan), ki pozimi prettogreva, poleti pa pretiohtoja vstopni zunanji zrak. Ta se v rekuperator ju ogreje s prevzeto toptoto izstopnega zraka. V prostore ga dovajamo skozi rdeče cevi v tleh afi nizko na zidu. W internet vstopa v prezračevalno enoto stavbe. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja kompaktna naprava - to je toplotni izmenjevalnik s toplotno črpalko - kot dobra rešitev za nizkoenergijsko in pasivno hišo. Običajno je 4 - 5 KW ogrevalne moči dovolj, da naprava zadosti potrebam po pripravi sanitarne vode, prezračevanju ter toplozračnem ogrevanju brez radiatorjev ali talnega gretja. Načrtovanje Pri odločanju za sistem prezračevanja z rekuperatorjem vpliva veliko postavk, kot je izračun potrebne moči sistema, cena, montaža, vzdrževanje, strošek energije (elektrika, plin, topla voda), garancija, pogostost menjave filtrov in njihova cena, hrupnost sistema,... Zaradi navedenega je potrebno, da nam ponudbo in izvedbo (vključno z instrukcijami in vzdrževanjem) naredi usposobljen izvajalec z referencami in garancijo. Subvencije Eko sklada So - med drugim - tudi za vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v novi ali stari stanovanjski stavbi. Višina je do 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.500 € za izvedbo centralnega prezračevalnega d^sv€T sistema ENERGETSKO svetovanje na stanovanje ali hišo. Pri tem mora biti energijska učinkovitost pri vračanju toplote odpadnega zraka vsaj 80 %. Za vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja (ta se za nove hiše ne priporoča) pa vsaj 65 % učinkovitost, subvencija je največ 400 €. Viri informacij Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) si je moč ogledati in tudi obiskati 19 stavb iz celotne Slovenije z vgrajeno in delujočo rekuperacijo. Na http://www.e-netsi. si/files/Predavanje_o_prezra-cevanju_Eberhardt_Paul.pdf pa je celovito predstavljeno področje prezračevanja. Ostalo pa v Energetsko svetovalni pisarni Cerknica. Energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, 041830 867 INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘CENTRALNO OGREVANJE X ‘VODOVODNEINSTALACIJE / f ČlC * PLINSKE INSTALACIJE Buderus * KLIMATSKE NAPRAVE / / nTnv,EiMANN e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si KOMUS d.o.o. Podjetje za komunalne storitve Jeršiče 3 • 6230 Postojna • tel/fax: 05 726 45 47 e-mail: komus@komus-po.si G ASFALTIRANJE ročno, strojno G TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE G UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... <4 HIŠNI SERVIS Goran Vorkapič sp. Maistrova 15 • 6250 Ilirska Bistrica Gsm: 031 / 652 564 • e-mail: hisservis@gmail.com Pokrivamo široko paleto storitev in del: ■ mala hišna popravila • pleskarska dela • vzdrževanje objektov i mizarske storitve • barvanje kovin in lesa • urejanje zelenih površin Odlikuje nas kvaliteta, odzivnost in konkurenčne cene. Za nas je pomemben odnos do strank _________ter najboljša izvedba njihovih želja. ____ Postojnska jama PRVE IN NAJVEČJE SLOVENSKE ŽIVE JASLICE POSTOJNSKA JAMA GOSTI ŽE DVAINDVAJSETO LETO ZAPORED Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu umeščena v čarobno kraško podzemlje, vsako leto privabi lepo število obiskovalcev iz Slovenije in širše. Poleg svetopisemskih prizorov. Jaslice v Postojnski jami gostijo znane slovenske glasbenike. Letošnja gostja Julija Kramar, bo obiskovalce jaslic božala z angelskim glasom v skladbi Ave Maria. Peter Vode, pa bo Gruberjevo »Sveto noč« izvajal na kitaro, kot avtor krstne izvedbe pred 195 leti. Letošnja posebnost jaslic se bo odvila 6. januarja 2012, na Praznik Svetih treh kraljev. Poleg glasov nastopajočih gostov, bo ta dan Postojnsko jamo preplavilo ubrano petje Otroškega filharmoničnega Pevskega zbora iz Prage, Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Ideja za prireditev, ki je do danes postala vseslovenska in se razvila tudi v čarobno popestritev ogleda podzemne lepotice tujim gostom, je v davnih začetkih nastala predvsem slučajno. Skozi leta in mnoge predstave seje izkazalo, da so biblični prizori, ki so postavljeni skozi celotni klasični obisk Postojnske jame, obiskovalcem bolj blizu in tako si bodo tudi letošnjo, že dvaindvajseto predstavo jaslic lahko ogledali spoloma, ob sproščenem sprehodu skozi postojnsko podzemlje. Svetlobno dovršena in glasbeno dodelana predstava bo letos dosegla nove razsežnosti, saj bodo ob prizorih svetopisemske zgodbe sodelovali posebni glasbeni gosti. Mogočnost Prizorov bodo namreč obogatili vrhunski glasbeni talenti Julija Kramar in Peter Vode. Praznično vzdušje bodo dopol- nili mnogi pevski zbori iz Slovenije in zamejstva ter največja podzemna novoletna jelka na svetu, ki bo ponosno krasila Koncertno dvorano, od koder bodo vodniki pospremili obiskovalce na površje, kjer se bo na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo božično rajanje nadaljevalo. Jaslice bodo spremljali božični sejem, petje ter bogata in mamljiva gostinska ponudba. Dogajanje v neposredni okolici obiskovalcem omogoča, da preživijo prijeten praznični dan in si ogledajo še jaslice na Predjamskem gradu, ki je od Postojnske jame oddaljen le 10 minut vožnje. Za obiskovalce so gostitelji pripravili tudi božične paketne popuste. PREDSTAVE ŽIVIH JASLIC: 25., 26., 29. in 30. december 2011 in 1., 2. in 6. januar 2012 ob 14.00,15:00 in 16:00 Vstopnina: 17 EUR odrasli, 9 EUR otroci Rezervacije: T: 05 / 70 00100, www.postojnska-jama.si POSTOJNSKA JAMA CAVE-cmoTTEHOHLE KŠOPP-ov Veseli december 2011 Smeh je pol zdravja Že vrsto let je za Postojno veljalo, da fnladim ne ponuja veliko zanimivega do-9ajanja ali vsaj pestre izbire različnih oblik druženja, sploh v prazničnem decembr-skem času. Letos so se Pri KŠOPP-u odločili Prekiniti s tem slovesom in so po uspešnih novembrskih okro-9lih mizah in bruco-Vanju v letošnjem decembru organizirali kar štiri vesele dogodka kjer je lahko vsak našel kaj zase. Kot že omenjeno je KŠOPP v novembru organiziral dve okrogli mizi, ki sta bili Na koncertu skupin Ana Pupedan, Elvis Jackson in Peace Road so se tako nastopajoči kot njihova publika popolnoma vživeli v glasbo. Foto: Saša Zidar, Miha Dolenc namenjeni prav dodatnemu izobraževanju mladih: Bruc doma in po svetu ter ®ruc in zaposlitev. Na prvi okrogli mizi je razpravljalo o študentskih izmenja-vah 'n delu v tujini, na drugi pa o iskanju dela doma. Novembrski sklop prireditev Je zaključilo manj izobraževalno, pa zato toliko bolj veselo in zabavno brucovanje, ki se je odvilo 25. ]■ v Ambasadi Jugoslaviji ob glasbi bendov The Drinkers, Tornado ter Pivo in čevapi. KSOPP-ov sklop Veseli december 2011 se je začel 9. 12., 2 večerom improvizacijskega j ^a^ča. Improvizacijsko gledališče je v zadnjih letih s svojo spontanostjo in kreativnostjo Pridobilo precej oboževalcev 'n teh je v Postojni glede na mi i6Žb0 precei- v Prostorih Mladinskega centra Postojna je nastopila skupina Improleptika m dodobra nasmejala publiko, Skupina Improlektika je s svojo spontanostjo dodobra nasmejala publiko v Mladinskem centru Postojna. Foto: Antonio Mitkovski ki je ves večer tudi aktivno soustvarjala prijetno in sproščeno ozračje. Dogodek se je veselo tudi zaključil, in sicer ob kozarčku kuhanega vina. V soboto, 10. 12., so se lahko mladi in vsi, ki so mladi po duši, udeležili koncerta skupin Ana Pupedan, Elvis Jackson in Peace Road. Ritmi, kot so raggae, ska, rok in celo tango, so v dobro voljo in ples spravili še tako izbirčnega poslušalca. Pohvaliti je treba tudi organizacijo, saj je koncert pod ogrevanim šotorom potekal gladko in brez zapletov. Čez en teden je bil v središču spet smeh, saj je bil na vrsti KŠOPP-ov večer STAND UP komedije, ki so ga v petek, 16. 12., ponovno organizirali skupaj z Mladinskim centrom Postojna. Podobno kot pri improvizacij-skem gledališču se je priljubljenost te vrste komedije dvignila v zadnjih letih. Nastopili so uveljavljeni stand up komiki, in sicer Perica Jerkovič, Janez Trontelj in Aleš Novak, ki so se s humorjem dotaknili prav vseh perečih tem, od politike do študentskega življenja. Naslednji sobotni večer, 17. 12., pa so zazveneli še trši zvoki, saj so nastopili kar štirje domači rokovski bendi: AC/DC Coverband, Forg Otte n Eden, Obroč in Črna gradnja. Koncert je pritegnil številne mlade iz širše okolice, zato je bila publika temu primerno »žu-rersko« razpoložena. Klub študentov občin Postojna in Pivka je v zadnjih dveh mesecih poskrbel za številne dogodke, ki so pokrili vsa področja, prek izobraževanja, zabave in udeležbe na koncertih. S sklopom Veseli december so tudi prinesli nekaj prazničnega vzdušja, ki ga sicer v mokrem, meglenem in za december pretoplem vremenu kar primanjkuje. Obetajo se tudi še nadaljnji veseli dogodki, zato klub vabi mlade iz obeh občin, naj se jih udeležijo. Dobra volja in zabava sta zagotovljeni in, kot pravi pregovor, smeh je res pol zdravja! Nejka Ritonja Okrogla miza Mladi si širijo obzorja Klub študentov občin Postojna in Pivka je v sklopu projekta KŠOPP BRUC organiziral kar dve okrogli mizi, Bruc doma in po svetu 12. ter Bruc in zaposlitev 19. novembra. Okrogli mizi sta bili namenjeni vsem mladim iz obeh občin. Najprej je potekala okrogla miza na temo bivanja in študija v tujini, kjer so svoja mnenja, izkušnje in nasvete izrazili vodja programa Erazmus v Sloveniji, Robert Marinšek, Darinka Trček Sodelujoči na 2. okrogli mizi (od leve proti desni): Danijela Stojanovič, Tanja Šket, Jana Polh, Erika Bogataj in Tatjana Hvala. Udeleženci okrogle mize so pridobili precej informacij, ki jim bodo pomagale ob vstopu na trg dela. iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, študentke Mateja Kaluža, Teja Morelj in Andreja Slavec ter Tatjana Hvala iz Mladinskega centra Postojna, ki je vodila pogovor. Sodelujoči so se strinjali, da izkušnja iz tujine poleg edinstvenih spominov prinese tudi veliko več možnosti pri iskanju zaposlitve. Druga okrogla miza je bila posvečena zaposlitvi po koncu študija. Sogovornice so bile Danijela Stojanovič iz Kariernega centra Univerze na Primorskem, Tanja Šket iz Atame, agencije za zaposlovanje, Erika Bogataj, vodja kadrovske službe pri Liv Kolektor, in Jana Polh, nedavno zaposlena študentka. Tudi tokrat je pogovor moderirala Tatjana Hvala. Sogovornice so poudarile, naj se iskanje dela prične že med samim študijem in da naj bo to delo povezano s študijskim področjem. Podobne dogodke bo KŠOPP organiziral tudi v prihodnje, zato vsi zainteresirani mladi lepo vabljeni. Prav tako so študentje obeh občin, ki želijo biti aktivnejši in imajo radi druženje z vrstniki, vabljeni k sodelovanju znotraj KŠOPP-a. Nejka Ritonja Novice iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije KGZS pozdravlja sprejetje Uredbe o zelenem javnem naročanju Vlada RS je na redni seji 8. decembra sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uredba). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pozdravlja sprejem Uredbe, ki bo članom in članicam KGZS omogočila, da se lažje vključijo v sistem javnega naročanja. KGZS zagovarja sistem zelenega javnega naročanja, ker se v sistem javnega naročanja vključujejo tudi lokalna živila in izdelki iz lesa. Namen Uredbe je »zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj in dajanje zgleda zasebnemu sektorju in potrošnikom«. KGZS meni, da bi s sistemom tako imenovanih kratkih verig - od kmeta do kupca - zaradi krajših transportov in manj embalaže zmanjšali onesnaževanje okolja. KGZS med drugim pozdravlja tudi zahtevo pri javnem naročilu pohištva, ki pravi, da mora delež lesa v pohištvu znašati vsaj 70 odstotkov prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva. Les in materiali na njegovi osnovi pa morajo izvirati iz trajnostno pridelanih virov. KGZS obenem pozdravlja tudi pogoj, ki pravi, da mora delež lesa v javnih stavbah znašati vsaj 30 odstotkov prostornine vgrajenih materialov. KGZS že dalj časa opozarja na pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in krizo v lesnopredelovalni industriji. Meni, da bo Uredba prinesla pozitivne učinke tudi na teh področjih. S seje Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Člani upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (UO KGZS) so se sredi novembra na svoji redni seji seznanili z zakonodajnim predlogom Evropske komisije glede Skupne kmetijske politike po letu 2013. Na seji so obravnavali tudi aktualno problematiko v kmetijstvu in gozdarstvu ter opozorili na težave kmetov, ki se kljub večkratnemu opozarjanju, še vedno niso rešile. Brapko Ravnik z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (M KG P) je članom UO KGZS predstavil glavne elemente zakonodajnih predlogov Evropske komisije glede Skupne kmetijske politike (SKR) po 2013. Evropska komisija je namreč 12. oktobra letos objavila predloge za štiri osnovne uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o SKP, ki urejajo neposredna plačila, skupno ureditev trga, razvoj podeželja in horizontalno ureditev za financiranje, upravljanje in nadziranje SKP. Po razpravi je UO KGZS pozval M KG P, da pri pogajanjih o besedilu novih zakonodajnih predlogov SKP po letu 2013 uveljavi rešitve, ki bodo v Sloveniji omogočale izvajanje nam prilagojene kmetijske politike s poudarki na učinkovitih rešitvah dosedanjih ukrepov ter stabilni proizvodnji hrane v prihodnje. Obenem seje UO KGZS zavzel, da naj MKGP v svojih stališčih vključi tudi pripombe in predloge, ki jih je KGZS posredovala že v programskem obdobju 2007-2013. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si gjlfpIMCD IMCDdoo Vojkov drevored 14 • 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 * teta: 05/711 02 10 KGZS koordinira delo »zelenjavne verige« Članom UO KGZS je bila podana tudi informacija o vlogi KGZS pri tako imenovani zelenjavni verigi. V začetku septembra letos je bila z namenom povečanja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji in slovenskemu potrošniku omogočiti dostop do slovenske zelenjave ustanovljena skupina »zelenjavna veriga«. Koordiniranje skupine, v kateri sodelujejo predstavniki pridelovalcev, Zadružne zveze Slovenije, GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Trgovinske zbornice Slovenije, GZS-Podjetniške trgovinske zbornice Slovenije in KGZS, je prevzela prav slednja. Znotraj skupine sta se oblikovali dve delovni skupini, in sicer Delovna skupina za tehnologijo pridelave in konkurenčnost ter Delovna skupina za trženje. Dogovori med ključnimi deležniki v »zelenjavni verigi« torej potekajo in bodo tudi v prihodnje, in sicer do dosega glavnega cilja - možnosti, da potrošnik na trgovskih policah izbere slovensko zelenjavo. KGZS za ustanovitev konzorcija v oljkarstvu Na željo nekaterih oljkarjev Slovenske Istre in Sveta za oljka rstvo pri MKGP ter priporočila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana naj bi v prihodnje prišlo do združevanja ustanov, ki se ukvarjajo s pridelovanjem oljk in oljčnega olja. UO KGZS se je seznanil z mnenjem KGZS o združevanju teh ustanov. KGZS podpira idejo o združevanju v okviru obstoječih ustanov, saj meni, da je oblikovanje partnerstva za razvoj oljkarstva nujno. Predlaga, da se ustanovi konzorcij, ki bo združil ustanove ob soglasju vseh registriranih oljkarjev. Kmetje pokazali solidarnost do oškodovanih v neurjih s točo UO KGZS je obravnaval tudi aktivnosti KGZS pri pomoči kmetom po letošnjih neurjih s točo. UO KGZS je tako podprl predlog Komisije za odpis zborničnega prispevka pri KGZS, da zavezancem, ki so vložili vlogo za odpis zborničnega prispevka zaradi škode po neurju s točo v letošnjem letu, odpiše zbornični prispevek za leto 2010. Zavezancem, ki jim je neurje s točo istočasno povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, kmetijskih zemljiščih, stanovanjskih, kmetijskih in drugih objektov, se zbornični prispevek za leto 2010 v celoti odpiše. Zavezancem, ki pa so utrpeli škodo le na kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, se odmerjeni zbornični prispevek za leto 2010 zniža za sedemdeset odstotkov. Kot je povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj, so kmetje pokazali veliko medsebojne solidarnosti tudi pri zbiranju krme za najbolj prizadete živinorejske kmetije. Ob tem se je zahvalil vsem sodelujočim v akciji, kmetom, ki so podarili krmo, in vsem, ki so koordinirali prevoz krme do prizadetih kmetij. Problematika škod po divjadi in zvereh še vedno nerešena Člani UO KGZS so na seji izpostavili še vedno nerešeno problematiko škod po divjadi in zvereh. Na škode, ki jih kmetom povzročajo divjad in zveri, je KGZS že večkrat javno opozorila. »Težavo predstavlja tudi dejstvo, da nimamo primernih pravilnikov za ocenjevanje škod na kmetijskih pridelkih in v gozdovih,« je poudaril Smrkolj. Obenem je kmete pozval, da naj škode prijavljajo. Napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Ton jo Janežič Vesele praznike in srečno novo leto 2012 vam želi INTARZIJA d.o.o. Utopdom " skupina GARAŽNA, INDUSTRIJSKA IN PROTIVLOMNA VRATA - KAKOVOST - ZANESLJIVOST - SODOBNE OBLIKE - TIHO DELOVANJE • in/ v Jr' t/etfei r/eeem/rjrfi me.zy'e remi rrj/errer/e /r/te/teerz/uAe. JŽe/e 2 6'/2/ter /my' je eaze/je iz j/e/Z/ier uyierstya, ze/rae/a, in /yrr/?ez/ii ... - /rečne e /trrenr /e/n/ BIT d.o.o. Idrija , Ulica sv. Barbare 6, 5280 IDRIJA T: 05 37 43 660 - E:blt@blt.si - www.blt.si Iz knjižnice Kozina KLIC K SPREMEMBI »Človeku so ozdravitvene moči namenjene skozi vseobsegajočo milost v obliki modrosti in ljubezni«, trdi Franc Božjak, ki je v decembru gostoval na ŠK »Spoznaj se« v knjižnici Kozina. Leta 1994 je diplomiral na Akademiji za higienistične znanosti Galileo-Galilei v Trentu v Italiji, z nazivom naturopat-iridolog, kmalu zatem je uspešno končal tečaj o biodinamičnem kmetijstvu, takoj zatem pa nadaljeval pri g. Enzu Nastatiju intenzivni študij duhovne astronomije, homeopatije, antropozofske medicine, pedagogike, arhitekrutre idr. Za seboj ima več kot 350 predavanj po Sloveniji in 80 radijsko-televizijskih oddaj. Vrsto let je predaval na združenju »Italijansko kulturno združenje naravnega higienizma« v Trstu, kjer člani krepijo imunski sistem in Premagujejo bolezni z glinenimi, vodnimi, zračnimi in toplotnimi tretmaji, zelišči, homeopatijo, zdravim načinom prehranjevanja in razmišljanja. Klic k spremembi Je ena njegovih knjig poleg knjige Kakšna bo naša prihodnost in Prehranjevanje telesa, duše in duha. Na tokratnem predavanju je Božjak skušal pojasniti, zakaj človek zboli, kje so resnični vzroki, da se bolezen pojavi, kako jo prepoznati, sprejeti, Premostiti, česa se skozi procese izgube in doseganja zdravja človek nauči, kaj postane, kakšno moč izgradi in še več tega.» ... skorajda vse vzklije v glavi in se skozi Prsni koš sprejemanja, prelivanja realizira ali udejanja z okončinami. Celo riba smrdi uajprej pri glavi, mar ne?« piše v svoji zanimivi knjigi avtor, o katerem lahko kaj več izveste na www.projekt.clovek.com. teks in foto, Patricija Dodič Na pomoč BO ZAGORELO? V petek, 25. novembra 2011 je v krajevno knjižnico na Ko-zini prišel neki prijazni gospod in opozoril, da je v dimniku m°čno zagorelo. Prva misel je bila, da gori vsaj pol zgornje-9a štuka. Med pisanjem domače naloge pri svoji »varuški« sem se tako prestašila, da sem svoje stvari v naglici zmetala v torbo in d.n. dokončala šele doma. Knjižničarka Patricija je najprej poklicala dežurnega kurjača nato so ji svetovali, da Pokliče gasilce. V niti ne petih minutah so prihiteli na pomoč. Izvedeli smo, da so se zažgale le saje, saj dimnika že dolgo niso čistili. VELIKE POHVALE VSEM matarskim GASILCEM !!! Lana Dodič Ceglar Gasilcem se tudi sama iskreno zahvaljujem za hitro intervencijo in temeljitost pri opravljanju svojega dela. Na srečo hujšega ni bilo in upam, da še dolgo kaj podobnega ne bo, saj je moje srce z leti švohotnejše in še enega takega šoka ne bi najbolje preneslo. Vsem matarskim gasilcem želim obilo uspeha v letu 2012, veliko pohval, nagrad in predvsem človeškosti v srcih, ki jim jo nedvomno ne primanjkuje. Srečno v letu 2012 in veliko lepih besed obenem vsem bralcem in obiskovalcem Knjižnice Kozina, najsi bo skozi knjige, ali v takih in onakih medsebojnostih, voščim iz srca. Bibliotekarka Patricija Dodič je intelektualno delovanje ljudi, zato dejstvo, da je le en odstotek gluhih in naglušnih univerzitetno izobraženih, govori o drugih pomanjkljivostih družbenega sistema. Da je Izabela zagrizena borka za svoje in posledično (ali vzročno, kakor vam ljubše) pravice sebi enakih ali podobnih, ni potrebno posebej izpostavljati. Trud, trma, vztrajnost, potrpežljivost in nedvomno tudi pomoč in podpora družine, posebej staršev, veliko pripomoreta k integraciji v družbo. Številni poslušalci predavanja so mogoče le potrditev, da mnogi drugačnosti ne znamo in nočemo ignorirati, želeli pa bi si, da bi takšna predavanja bila pogostejša in da bi naletela na veliko ušes in na tak način razbijala predsodke, stereotipe in strahove pred drugačnostjo in drugačnimi. Izabeli Juriševič iskrene čestitke za vse dosedanje in bodoče pridobitve v življenju. Vsem bralcem in obiskovalcem Knjižnice Kozina pa veliko pozitivnega v novem letu. teks in foto Patricija Dodič Napovednik za januar 2012: • 10. januar ob 18.00 ŠK »Spoznaj se«: Rafael Vončina: Radiestezija I • 17. januar ob 18.00: pravljično-ustvarjalne urice • 24. januar ob 18.00: Romeo Volk in Danijel Cek: Ško-I romati • Razstava: JSKD Ol SEŽANA, slike iz decembrske sli-I karske delavnice likovnikov ljubiteljev na območju občine Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina pod vodstvom I mentorja Simona Kastelica na temo kompozicija, tehnika, barve. Zaključna prireditev PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE Svet drugačnih Življenjski scenarij gluhih Izabelo Juriševič, ki je v kozinski knjižnici na Miklavžev dan predstavila kvalitetno raziskovalno nalogo Življenjski scenarij gluhih in naglušnih skozi šolska obdobja, mnogim najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Da se nas svet drugačnih (pa naj gre za gluhe, naglušne, slabovidne, kako drugače invalidne, ali le različne od nas) morda premalo dotakne, če ne gre za osebne izkušnje, se zavedamo še bolj po tako izčrpno predstavljenih diplomskih nalogah, ki jih je, priznajmo si, vedno manj, kljub naraščajočemu številu visoko izobraženih. Navadno gre za povzemanje podatkov iz povzetih podatkov povzetega in za premalo izdelano mišljenje in površne konkretne zaključke. Da temu vendarle in v popolnosti ni tako, je vsem in morda najbolj sebi, dokazala ravno Izabela Juriševič, ki je kljub svoji gluhoti, uspešno diplomirala na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, in o problemu gluhih in naglušnih spregovorila na mesečni prireditvi v knjižničnih prostorih. Žalosti dejstvo, da je za invalidne osebe, pa naj gre za to ali ono invalidnost, v Sloveniji premalo, preskromno ali preveč površinsko poskrbljeno. Gluhota vsekakor ni tista, ki bi vplivala na niž- Z zaključno prireditvijo projekta sodelovanja PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE, ki je potekala v ponedeljek 12.12.2011, so se predvidene aktivnosti tega projekta končale. V projektu, ki sta ga vodila LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom iz H.Bistrice in LAS Krasa in Brkinov iz Sežane, je sodelovalo še 8 partnerjev. Najpomembnejše so bile zagotovo vse štiri občine na področju Brkinov, ki so na ta način končno povezale to področje, ki je upravno razdeljeno, Po drugi strani pa predstavlja zaokroženo geografsko celoto. Prav ta razdeljenost je bila večkrat krivec za različne razvojne usmeritve in hitrosti, s projektom BSC pa so se našli skupni interesi. Poleg LAS je povezovalni člen prav gotovo tudi Društvo brkinskih sadjarjev, ki je bilo nosilec in uporabnik večine aktivnosti projekta. V ojem so sodelovali še KGZS KGZ Nova Gorica z izvedbo strokovnega dela projekta, Turistično razvojna agencija Autentica z izvedbo Dneva odprtih vrat BSC in Kulturno turistično društvo ŠKANT Tatre z izvedbo Dneva brkinskega jabolka. BSC, saj jih je obiskalo zelo veliko ljudi. Iz tega razloga so vsi ponudniki na BSC izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem v projektu in obljubili še nadaljnje sodelovanje v prihodnjih letih. Že sedaj, po delni evalvaciji projekta, ugotavljamo, da je bil projekt zelo uspešen. Še bolj pa bo BSC zaživela v prihodnjih letih, ko se bodo pokazali dolgoročni cilji projekta - to pa je večja prepoznavnost in obiskanost BSC. Po odzivih in volji vseh sodelujočih se namreč projekt nadaljuje tudi v bodočnosti in to je najpomembnejši dosežek projekta sodelovanja Promocija BSC. Še finance - za projekt seje porabilo dobrih 70.000 €, od tega je sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (LEADER) za dobrih 47.000 €, občine so skupaj prispevale 12.700 €, ostalo pa ostali partnerji v projektu. V brošuri BSC je po novem 82 ponudnikov, celotna brošura pa je dostopna na spletni strani www. sadjarji.si, ki je tudi dobila novo obliko in kjer bo po novem predstavljena aktualna ponudba na Brkinski sadni cesti. Aleš ZIDAR Da je projekt pomemben tu že v fazi izvajanja dodalo za Brkine, so s svojo priso- mednarodno širino, ki je le ta tnostjo na zaključni priredi- ni nikoli skrival, tvi dokazala župana občine v okviru projekta je na-Divače Drago Božac in ob- m reč bila ena izmed aktiv- čine Hrpelje Kozina Zvonko nosti tudi ponatis brošure Benčič Midre, podžupan občine Pivka Boris Rebec in vodja oddelka za gospodarstvo na občini II.Bistrica Tina Kocjan. Prisotni so bili tudi vsi izvajalci projekta in večina ponudnikov na BSC, kar je dalo dogodku še posebno težo. Kot zanimivost omenimo, da so se dogodka udeležili tudi predstavniki LAS iz Francije, ki so si ga ogledali kot primer dobre prakse -isto se je zgodilo tudi na Dnevu odprtih vrat BSC, kjer so bili gostje predstavniki LAS iz Finske, kar je projek- Brkinska sadna cesta, ki je bila dodatno natisnjena še v štirih jezikih - angleščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini, vse skupaj pa v nakladi 26000 izvodov, kar bo promociji BSC dodalo novo vrednost. Poleg izobraževanja ponudnikov na BSC v smeri kakovosti in trženja ponudbe, se je v okviru projekta izpeljalo še dve promocijski prireditvi Dan brkinskega jabolka in Dan odprtih vrat BSC, ki so se izkazale kot odlična popestritev dogajanja in odlična promocija Jubilejno leto Dolnji Zemon 125 LET DELOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica je v tem letu ob praznovanju 125 letnice preseglo načrtovani plan dela, za kar se moramo zahvaliti vsem strukturam v društvu. Da smo se poklonili tragično preminulim gasilcem na Kornatih smo že obširno pisali. Na vrhuncu poletja smo na pohod na Kozlek in v naše prelepe gozdove povabili mladino iz pobratenega gasilskega društva iz Opatije. V zgodnjih jutranjih urah se nas je 55 udeležencev odpravilo na 997 m visoki Kozlek od koder so otroci in njihovi starši iz Opatije v izredno lepem vremenu videli njihov domači kraj Opatijo z otokoma Krk in Cres, ter mogočno Učko obsijano v jutranjem soncu. Po predstavitvi našega društva in obveznem krstu na najvišji točki Kozleka smo se odpravili v enega najlepših predelov Snežniških gozdov v Črni dol. V pričakovanju kosila je ob izstopu iz avtomobila zadišalo po jedeh, katere so bile v veselje mladini obeh društev. Manjkale niso niti gasilske palačinke, za kar sta poskrbela gasilska veterana zakonca Barbiš iz Topolca. Da bi naredili srečanje prijetno s koristnim so naši mentorji mladine pripravili tekmovanje v gasilskih veščinah. Da bi se mladina med seboj bolje spoznala smo napravili mešane ekipe, kar seje kljub raznolikosti jezika pokazalo kot zadetek v polno. Po končanem tekmovanju smo vse udeležence nagradili s priznanji in zahvalami v spomin na prvo srečanje mladine PGD Ilirska Bistrica in DVD Opatija. Ob tej priliki se moram zahvaliti Rodu snežniških ruševcev, kateri so nam odstopili kočo v Črnem dolu. Da smo člani našega društva v tekmovalnem smislu v vrhu naše gasilske zveze je dalo slutiti po rezultatu ekipe starejših gasilk na tekmovanju v Lazah, katerega organizira GZ Logatec, kjer so po osvojitvi prehodnega pokala iz prejšnjih tekmovanj dosegle prvo mesto in se podale v boj za osvojitev drugega prehodnega pokala. Na tekmovanju naše gasilske zveze smo člani našega društva pokazali kaj znamo, saj smo osvojili: mladinci 1. mesto, člani A1. in 2. mesto, člani B 1. mesto in starejše gasilke 1. mesto. Da bi bil ves trud poplačan so se vse članske ekipe uvrstile na tekmovanje obalno kraške regije v Kopru, ekipa mladincev pa seje uvrstili na tekmovanje obalno kraške regije v Sežani. V napetem pričakovanju razglasitve rezultatov v Kopru smo se člani B uvrstili na odlično 3. mesto in bili ob prevzemu pokala, priznanja in medalj že z mislimi na državno tekmovanje na katero se uvrstijo prve tri ekipe. Da bodo posegle po najvišjih mestih so nam dale v vednost članice ekipe starejših gasilk saj so že na pripravah dosegale vrhunske čase. Niso nas izneverile, saj so dosegle 1. mesto, zlate medalje, pokala in priznanja in s tem pokazale, da so najboljše v obalno kraški regiji. S tem so potrdile visoka pričakovanja na državnem tekmovanju. Ob odličnih uspehih članskih ekip so nam upravičeno zrasli apetiti po medalji mladincev. Za moralno podporo je poskrbel predsednik društva tov. Pavel Maurič. Da so mladinci ekipa kot se šika so dokazali z osvojitvijo 2. mesto in s tem srebrne medalje, pokala in priznanja, ter neposredno uvrstitev na državno tekmovanje. Na državnih tekmovanjih leta 2012 se upravičeno nadejamo uvrstitev na najvišja mesta. Srečanje veteranov GZ Ilirska Bistrica v organizaciji našega društva je pokazalo, da smo pripravili srečanje na vrhunski ravni, saj ni manjkalo pohval vseh udeležencev srečanja. Za popestritev je poskrbel hišni ansambel Veseli gasilci. Da bi izkoristili vmesni čas med druženji in tekmovanji so poskrbeli operativni člani društva, saj so pripravili vrsto usposabljanj v društvenem krogu in s sosednjimi društvi.Ta vmesni čas pa je izkoristilo PGD Podsmreka iz GZ Dolomiti, katero je ob vodenem obisku naše občine obiskalo naše društvo, kjer smo jim ob prijetnem klepetu predstavili PGD Ilirska Bistrica. Občankam in občanom želimo vesel Božič in srečno Novo leto 2012 ter, da bi vas Sv. Florjan varoval ognja noč in dan. PGD Ilirska Bistrica Starejše gasilke PGD II.Bistrica najboljše v Obalno kraški regiji. Miklavž je prišel Če bi na ilirskobistriškem vprašali, kateri od treh dobrih decembrskih mož je najboljši, bi zagotovo otroci odgovorili, da je to sv. Miklavž. Nekoč je po teh krajih prinašal le skromna darila, kot so nekaj orehov in pomaranča, mogoče kakšen bombon, nase pa je opozarjal s hrupom. Danes ga medse pokličejo v mnoge vasi in s sabo prinese lepe darove. Seveda le pridnim otrokom, tisti ta sitni si zaslužijo le šibo. Na Dolnji Zemon Miklavž na povabilo Kulturnega društva Grad prihaja že devet let. Tudi letos so otrokom v Miklavž je na Dolnjem Zemonu obdaroval preko devetdeset otrok tamkajšnjem kulturnem domu pripravili gledališko igro, tokrat igro Mišon in Brkec, zatem pa so skupaj poklicali Miklavža. Ta je tudi prišel v spremstvu angelčkov in hudičkov, ker pa je že star je svoje bogate darove pusti v vaški cerkvi Sv.Mihaela. Do tam so se sprehodili skupaj, pravljično pot so si svetili z baklami. V cerkvi je Miklavž pustil darove za vsakega od otrok, bilo jih je kar nekaj čez devetdeset. Otroci so mu zapeli pesmico, Miklavž pa je obljubil, da če bodo še naprej tako pridni bo mogoče poslal še kaj snega in prišel še naslednje leto. P.R. "'“"S'"" TELES X kabelska televizija - Ilirska Bistrica Digitalna televizija Različni TV programi v standardni in visoki ločljivosti možnost izbire raznih televizijskih paketov HB0 cine(^ S88 “KABELSKA TV, TUDI NA ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU” Tel: 05/7110100 www.teles.si, inio@teles.si Mana vaa ?ess3 la »Mte s?eee v a§raii leta 29K i „ * .'IMS *.1 .■} . .»-.v .-..rA&K -S. ?'« * Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 i f •fiOT tmfr ' mmm vF Fr FgMMgu« r ^00 jr K n i Km j K *k 'TnSOMpn Mg tVJ (1:1 Bm »vmmm • mrcvah«ic • mm cNnoiai * Jože BrenčIč s.p. |jSTALATER V!NEROETm e-pošta: brencic@siol.net e ■ , *M * • * ■ * >: •" vv. ) X v * >; 7:• * zahvaljujem za izkazano z Ob Božiču in Novem letu * želim veliko veselja, zdravja |jg|P- Bi Vitli! Jr j I:|Jt;7'p rp_, Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91 Novosti iz samostana »Ko veš, da te Bog sprejema v tvoji resničnosti, potem se tega veseliš in si upaš pogledati v svojo resničnost.« (dr. Karel Oržan) DOBROTA JE SIROTA DA NE BI BILO TAKO TUDI V NAŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSIH V četrtek, 17. novembra 2011 se nas je v dvorani Doma matere Terezije zbralo lepo število na predavanju dr. Karla Gržana z naslovom: Dobrota je sirota - da ne bi bilo tako tudi v naših medsebojnih odnosih. Dobro je biti dober, če delamo dobro, nas dobro vedno tudi najde. Dober je, kdor pomaga otroku sprejeti realnosti življenja. Ni pa dobro biti dobričina, ta je res sirota in dela sirote. V vzgoji je bila včasih pomembna in močna avtoriteta in šibka ljubezen, veljalo je celo: ne kaži otroku preveč, da ga imaš rad. Danes je ravno obratno. Močno je poudarjena ljubezen, veliko nudimo otroku, otrok pa ni srečen, je občutljiv, ni utrjen in ni sposoben za sprejemanje realnosti življenja. Neke meje preprosto mo- rajo veljati, morajo biti, da lahko preživimo in da smo sposobni sprejemati življenje, realne zahteve življenja, ki niso samo lahke. Trening za sprejemanje naporov in sprejemanje realnosti je Bog dal že v začetke, ko se otrok »matra« ob sesanju maminega mleka. Trening volje in odpoved sta neločljiva, brez odpovedi ni treninga volje. Treniram lahko na primer ob petkih, ko ne jem mesa, pa bi ga rad, ko omejim gledanje TV ali sedenje za računalnikom. Nadalje je dr. Gržan poudaril skromnost, ki je temeljni pogoj, da bi lahko bili srečni, da bi se znali veseliti tega, kar imamo. Fajn si je določene stvari privoščiti samo včasih, da takrat res doživimo praznik in sprejeti, da nimamo vsega. Skromnost vedno pomeni zadovoljstvo. Naslednja pomembna vre- dnota je potrpežljivost - ne dati vsega takoj. Če otrok ne dobi takoj, drugače vrednoti stvari. V življenju bo velikokrat treba počakati. Mama se oglasi takoj, ko otrok pokliče, s tem pove: slišim te, potem pa je dobro vaditi potrpežljivost. Mamico, ki se spoštuje in se ne obnaša do otroka uslužno kot dekla - samo mamico, ki se spoštuje, bo otrok spoštoval. Kako učimo otroka pravičnosti? Obiski na primer prinesejo čokolado. Mama reče: saj jaz ne bom, kar vi si razdelite - s tem mama uči otroke, da pravičnost velja samo za nekatere. Mama se mora boriti za svoj košček čokolade - tudi babica se mora boriti za svoj košček čokolade, le tako se bo otrok učil pravičnosti, ki je tudi v delitvi domačih del in opravil. Ko otrok nekaj zmore, to tudi mora, mora okusiti realnost življenja, sicer ne bo srečen. Mi smo lahko srečni samo znotraj neke sprejete realnosti. Če hočeš nekomu olajšati življenje in vse narediti namesto njega, ga »zašiješ«, ker se ne bo mogel soočiti z realnostjo, ko se bo z njo srečal. Ne biti napačno dober. Mehkoba je za otroke usodna. Dobrota na ta način naredi sirote. Sprejemanje mej, sprejemanje realnosti življenja je nujno, da nam je na tej naši ljubi zemljici dobro živeti. Spoštljivost in odgovornost imata opravka s postavljanjem meje. Kako bo otrok rekel NE drogi, če ni bil nikoli navajen na besedico »ne«, če je vedno bilo »ja«. Starš postavlja meje in usposablja za realnosti življenja. To ni lahko delo. Meje utrdijo človeka, zmore prenesti besedico ne, zmore počakati in se potem tudi veseliti. Dobrota je res sirota, če ni mej. Poslanstvo vzgojiteljev je, da otroka usposobimo za realnost življenja. Otrok mora spoznati napor, mora spoznati vse okuse. Če od otroka nekaj zahtevaš, bo tudi vedel, da mu zaupaš. Srečni smo lahko le v realnosti življenja. Na koncu nam je dr. Gržan spregovoril še o brezpogojni ljubezni, ki je v tem, da nas nekdo objame iz vse svoje resničnosti v vsej moji resničnosti: v moči in nemoči, radosti in bolečini, uspehu in neuspehu. Spodbudil nas je, naj vsak dan naštejemo vsaj pet konkretnih odličnosti konkretnega sočloveka, s katerim živimo - če hočemo, da bo odnos živel. Malo v šali, pa zelo zares, nam je dejal: »Da ne boste zvečer molili samo: moj Bog, žal mi je - tudi lahko. Ampak tudi: moj Bog, hvala ti. Naša pozornost je usmerjena v to, kar ni, pozabljamo pa na to, kar je... Z istim materialom bi lahko bili srečni - da bi končno vedeli, kaj imamo in se tega začeli veseliti. Ali bomo tarnavčki, ali srečni, odločiti se moramo. Potrebujem, da sem potrjen v tem, kjer sem močan. Marsikaj pa tudi ne zmorem. In kjer sem nemočen, tam me morate objeti in sprejeti.« s. Martina Radež Kozerija Ko se lonec kozici smeje ... ali ODLOK O MERILIH IN POSTOPKIH ZA DOLOČITEV NEVZDRŽEVANIH OBJEKTOV IN IZVEDBO VZDRŽEVALNIH DEL NA OBJEKTIH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Ker naši svetniki radi sPrejemajo napredne odloge po vzoru naprednih občin z nestrpnostjo čakam kopijo odloka po vzoru raz-vite ljubljanske primestne občine Log-Dragomer. Za-enkrat se lahko tolažim le z notranjskim vizažistovskim ODLOKOM O MERILIH IN POSTOPKIH ZA DOLOČITEV NEVZDRŽEVANIH OBJEKTOV 'N IZVEDBO VZDRŽEVALNIH DEL NA OBJEKTIH V OBČINI IL|rSKA BISTRICA, ki me je Ze|o navdušil, čeprav bi ob »rdečem« županu pričakoval rešitev, kot nam jo je nje-9ova Partija ponudila 1964. 'eta v pripravah na veliko Proslavo Prekomorcev in odkritje spomenika na Hribu svobode. Tedanje komunistične oblasti so se odločile, da bodo polepšale Bistrico v čast prihoda tovariša Tita in izdale odlok, ki se je od Dobili smo prve bavarske fasade, pa terabone. Bistrica je zacvetela v barvah in vsa olepšana pričakala proslavo. Na žalost Tito ni prišel, poslal nam je odpisanega Ran-koviča, fasade pa so ostale. Tistih, ki fasad niso hoteli polepšati, pa nihče v to ni silil, niti preganjal. Verjetno zaradi napisov »Tu je Jugoslavija«, »Smrt fašizmu«, »Tito je naš« in podobnih. Saj danes imamo na številnih hišah tudi napise, čeprav se jim danes reče »grafiti«. Teh tudi po sedanjem odloku ne bo treba prepleskati. Kvečjemu bi kakemu lahko kaj dodali. Danes je to namreč dosežek »underground« kulture kot recimo ta: »Nihče nas ne bo jebal« nasproti bivše Kine. Manjka odgovor »Misli si, kaj pa Občina?« Pa pustimo to. Kako je nujen takodlok in intervencija Občine pri ure- sem v Pivki pred muzejem vojne zgodovine prevzela skupino Štajercev, ki so prišli na ogled Primorske. Pred avtobusom mi pristopi starejši par in se mi gospa predstavi. »Jaz sem Marija, to pa je moj mož Petar. Po poklicu sem bila učiteljica. Spoznala sva se v Ilirski Bistrici, ko sem po dekretu prišla v svojo prvo službo. Petar je prišel nekoliko pred mano, menda nekje 49 leta. Najprej sem učila v Šembijah, Petar pa je bil komandir v pekarski četi. Prosila, bi vas, če gremo lahko na ogled vaše občine skozi Šembije, da pokažem mojim vnukom šolo, kjer sem dobila prvo službo.« In smo šli. Že pred Zagorjem gospa zakliče vnuku: »Sedaj boš pa videl tisto lepo veliko šolo, kjer je učila tovarišica Fani«. In res jo pokaže. Očitno v Pivški občini nimajo tako naprednega Marija:»Pa tak lep vrt so imeli pri šoli.« Lastnik stavbe: Vaška skupnost Zagorje. Vir: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled Marija: »Pa taka lepa šola je bila.« Lastnik: Vaška skupnost Šembije. Vir: http://prostor3.gov.si/ javni/javniVpogled »Bivala sem nasproti Bičkovih. Tako lepo gosposko stanovanje so imeli, pa poglej sedaj. Petar, vidiš to žalost« Lastnik: Občina Ilirska Bistrica Vir: http://prostor3.gov.si/javni/jav-niVpogled Kolaž starih in novih grafitov. današnjega razlikoval v eni sami malenkosti. Vsi, ki so Pripravljeni obnavljati fa-sado, so lahko najeli ugoden dolgoročen kredit. Namesto Lakih ugodnih kreditov, se Laki stvari sedaj menda reče Črpanje evropskih skladov. janju mesta, naj vam pove moja prijateljica lokalna turistična vodnica prejšnjega mandata. Sedaj ji je menda župan prepovedal lokalno vodenje, ker je »moralnopolitično nepodobna«. Tako pravi Moja vodnica: »Zadnjič Odloka, kot ga imamo v Bistrici. Sicer bi fasado in okna prefarbali. Kaj je notri itak nikogar ne briga, važen je le zunanji videz. Sami vižazisti. Podoben udarec doživim v Šembijah. Pa mi imamo vendar famozni odlok, pomi- slim. Očitno se bivši in sedanji župan še nista dogovorila okrog barve oken, ali pa bivši misli, da mu bo novi obnovil vaški dom. Malo morgen. S tovarišico Marijo, obe bivši učiteljici, sva se zaklepetali. V Trnovem me je zaprosila: »Iz Šembij so me Podpis pod sliko: Marija: »Takega jogurta, kot so tam delali, nisem nikoli več jedla,« Petar pa doda: »Jel se sečaš one sokove. Lakta ili kako su je ono zvali«. Lastnik: Občina Ilirska Bistrica Vir: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled »V Bistrico sem se tiste čase pripeljala z vlakom, ali še vedno vozi tisti brzi iz Maribora za Reko?« pravi gospa Marija. Morala sem jo razočarati, pa vseeno sem skupino odpeljala na železniško postajo in še staro mlekarno sta želela pokazati vnukom, pa tudi v bivši mlekarni ni bilo kaj dosti videti, zato smo jo hitro pobrisali v park. Bistriška zloba preselili na nižjo gimnazijo v bivši samostan. Sobo pa sem dobila v Dvorani. Poglejmo še ti dve stavbi prosim« in smo jih. Nadušenje nad obnovljeno fasado samostana je potarnala ob pogledu na Dvorano. Vnuk ji zabrusi: „V tej razvalini si bivala?" (nadaljevanje prihodnjič) E),J£Ž,jJ/. ob novem letu... december 2011 december 2011 ob novem letu ... Letni horoskop za Merkurjevo leto 2012 T Merkurjevo leto 2012 je že dolgo predmet številnih mističnih predvidevanj, špekulacij in posledično strahu, saj naj bi bilo k105 konec sveta. Tehnično gre v resnici "samo" za konec enega od ciklov štetja po majevskem koledarju, res pa je, da to vedno s seboj prinese prelom. Vprašanje je le, prelom česa ali s čim. Da živimo v prelomnem času, ni nič novega. Da tokratna recesija nitfno cas finančnih težav globalnih razsežnosti, ampak gre predvsem za preverbo vrednot, je tudi vse bolj jasno. In ker Merkur m samo prijeten planet, nekakšna klepetulja ali mešetar, bo leto 2012 preizkušnja človeštva, ki se jo bo dalo z nekaj preudarnostifenveti čisto ugodno - če jo seveda imamo. OVEN (21.3.-20.4.) Leto 2012 za Ovne predstavlja poseben izziv. V času, ko marsikdo izgublja kompas, bo treba popeljati množico iz zagatnega položaja in Ovni se marsikomu zdijo kot edina možnost. Za realizacijo ciljev je najbolje ugoden čas med 23. avgustom in 7. oktobrom. Finančno boste uspešnejši med 9. in 24. majem ter med 5. in 29. septembrom. Tudi čas po 17. novembru bo prinesel možnost velikih uspehov, za srčne zadeve pa so ugodni konec julija in prva polovica avgusta ter med 6. septembrom in 3. oktobrom. BIK (21.4.-21.5.) Biki boste še posebej vznemirjeni zaradi nadaljnjega padanja vrednosti in vrednot. Verjetni so poslovni uspehi, pohvale, diplome in priznanja (april in september), družinske teme pa bodo manj ugodne oziroma bodo zahtevale veliko energije in časa. V ljubezni je uspešno obdobje v drugi polovici januarja ter v avgustu in oktobru, poslovno pa v drugi polovici februarja in po 12. novembru. Pazite na zdravo prehrano, predvsem pa na spore z avtoritetami vseh vrst. Nihče vam ne stoji na poti, razen vas samih! DVOJČKA (22.5.-21.6.) Leto 2012 bo razburkano in zelo intenzivno, zlasti začetek leta, Dvojčki pa zelo pazite na besede, da ne bi spodbujali konfliktov, še posebej marca, julija in novembra, ko je verjetnost nesporazumov posebej velika. Za dosego ciljev, je najugodnejši čas med 16. aprilom in 4. majem, za vzpon ali promocijo pa po 17. novembru. Venera in ljubezen bosta v vašem znamenju med 3. junijem in 7. avgustom, a bo ugodna šele po 20. juliju, bo pa na tem področju zelo ugoden tudi november. vL, —V| M- RAK (22.6.-22.7.) Letos boste želeli čim več uspehov doseči v poslih, financah in dvigu svojega ugleda, statusa. Uran vam dovoljuje pozitivno rast, če ne boste preveč mencali in če ne bo prevladalo mnenje vaših domačih. Poskusite uloviti čim boljši veter med 16. aprilom in 9. majem ter v juliju, ambicije pa lahko izpolnite po 17. novembru. Za srčne zadeve bodo najboljši časi oktobra, med 22. novembrom in 16. decembrom, pa tudi v začetku marca. Od junija do polovice oktobra boste imeli veliko sreče pri vsem, česar se boste lotili. LEV (23. 7.-23.8.) Za čim boljši uspeh ali pa povrnitev izgubljenih pozicij boste pripravljeni trdo delati in se tudi izobraževati, čisto verjetno bodo vaše ambicije v tem letu zasenčile pričakovanja vaših bližnjih. Uspehi bodo slabši zaradi hipoteke preteklosti, ki jo boste hoteli preseči ali izbrisati z odličnimi rezultati. Uspešnejša bo prva polovica leta, zlasti januar in čas med 15. aprilom in 3. julijem, pa tudi zadnjih šest tednov v letu, medtem ko bo za srčne zadeve najboljši čas med junijem in avgustom ter konec novembra. DEVICA (24.8. - 23.9.) Vaša največja letošnja težava bo izrazito prevelik čut dolžnosti, kot da bi morali poskrbeti, da bo sistem (ki smo ga ogrozili vsi skupaj) spet normalno deloval; kajpak to presega vaše zmožnosti. Je pa mogoče, da s svojo skrbnostjo vznemirite še vse druge, zato pazite na svoje besede in početje. Prilagajajte svojo poslovno taktiko, v drugi polovici aprila, prvi polovici avgusta ter med 24. majem in 7. junijem vam lahko uspe veliki met. Za ljubezen in družino pa so dobra obdobja avgusta in ob koncu leta. Blagoslovljen in duhovno bogat Božič ter zdravja obilo v novem letu, ki prihaja vam želijo člani občinskih odborov SLS občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Pivka, Sežana in Postojna ter predsednik RO SLS KRAS Josip Bajc. Hvala za vaše zaupanje 114 ' Žolči 3 uiumi.bess.si 041 / 438 633 - 040 / 164 734 -05/71 00 740 Ob praznovanju Božiča vam želimo zadovoljstva in lepih trenutkov v novem letu pa obilo zdravja in polno delovnih uspehov. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Še najbolj vas bo motilo popolno pomanjkanje empatije med ljudmi, razosebljenost in vse slabša komunikacija. Medtem ko se svet vse bolj obrača k dobrinam in hitrim rezultatom, boste vi iskali toplino in ljubezen ter bili pri tem uspešni februarja in novembra ter v drugi polovici decembra. Poslovno vam bo šlo bolje maja in septembra, na splošno pa bi morala iti krivulja vašega uspeha navzgor v drugi polovici leta, še posebej med 11. junijem in začetkom oktobra. ŠKORPIJON (24.10.-23.11.) Mnoge nakopičene napetosti skupaj z okoljem, ki je vedno bolj na trnih, bo povzročilo nekaj pomembnih zasukov in prilagoditev, ki jim Škorpijoni navadno niste naklonjeni, a bo tokrat šlo za nujo. Veliko boste delali in načrtovali, za uspeh pa boste potrebovali tudi druge, zato bi vam prav prišlo nekaj diplomatske spretnosti. Januar in čas med 15. aprilom in 3. julijem bo prinesel poslovne perspektive, avgust nove težave in izziv, september pa zmago. V ljubezni bodo ugodni marec, maj in oktober. STRELEC (24.11.-22.12.) Vaša brezskrbnost in prilagodljivost bosta letos v nemilosti zaradi pritiska na rezultate, ki bo vse večji. Tudi finance vas ne bodo pustile počivati, da o avtoritetah ne govorimo. Kljub vsemu bodo ugodna obdobja, kot so januar, druga polovica aprila, julij in konec decembra, prinesle dovolj rezultatov za dobro oceno leta, v zasebnih odnosih in ljubezni pa vam bo šlo bolje februarja, junija in v drugi polovici julija. Julija in konec novembra se pazite učinkov pregorelosti. Oktobra bolje pazite na zdravje. KOZOROG (23.12.-20.1.) Podobno kot pri Devicah je tudi pri vas mogoče pričakovati, da boste hoteli vse popraviti in urediti sami. To vas lahko pripelje v resne težave, ne le glede zdravja, ampak tudi v odnosih z drugimi, tako doma (zaradi stalne odsotnosti) kot v službi, ker boste drugim kazali ogledalo. Julija in v času med 23. avgustom ter 7. oktobrom, pa tudi po 17. novembru boste dosegli nekaj odmevnih rezultatov, v ljubezni pa boste bolj zadovoljni v marcu, maju in ob koncu novembra. Rezervirajte si več časa za dom in domače! VODNAR (21.1.-19.2.) Leto 2012 vam prinaša veliko napetosti in kopičenja raznih vtisov, pa tudi potrebe po prilagajanju drugim in trenutnim okoliščinam, po čemer niste ravno znani. Leto izzivov, bi lahko rekli na kratko, pa tudi zahtevnosti na poslovnem področju. Tu lahko uspehe pričakujete v avgustu in zadnjih šestih tednih leta, v primeru dovolj potrpljenja in poslovne modrosti pa tudi v septembru. V srčnih zadevah ter v družini bodo boljša obdobja februarja, med 20. julijem in 7. avgustom ter v septembru. RIBI (20.2. - 20.3.) Leto 2012 Ribam prinaša prizemljenost in streznitev, predvsem glede vrednost in financ, pa tudi potrebo po logičnem planiranju, saj se delovanje po občutku ne bo dobro obneslo. Veliko dobrega vem bodo prinesli drugi, na primer sosedje, sorodniki in druženje nasploh, v ljubezni pa se boste dobro imeli marca in oktobra, morebitna nova ljubezen pa med 7. avgustom in 6. septembrom. V poslih vam bo šlo bolje med 16. aprilom in 9. majem ter v juliju. Decembra boste zelo zadovoljni s seboj. Z* « I 1 s S. S III S CjF I d.o.o. PE Ilirska Bistrica Bazoviška 38 f 6250 Ilirska Bistrica t: 05 7141921 m: 041 323 034 www.sgi-nepremicnine.si Vesel Božič ter zdravja in uspehov v prihajajočem letu 2012 vam želi kolektiv podjetja SGI Vam žed ZavarovaCnica Mari6or a: Sladka peneča se vina, Polsladka peneča se vina, Polsuha peneča se vina de-mi-sec, suha peneča se vina sec" dry, zelo suha peneča se vina brut Postopki pridelave penečih se vin: klasična ali šampanjska metoda (champenoise v steklenici), charmat ali tankovska metoda ( visokotlačni tanki), kombiniran postopek ali postopek pretakanja. Šampanjska metoda je klasična metoda, ki je dobila ime po pokrajini Šampanji (Champagne) v Franciji, kjer je bila pridelana prva penina oz. šampanjec na svetu. V 17. stoletju je menih benediktinec Dom (Domenico) Perignon prvi uporabil v ta namen plutovinast zamašek, ga zavezal, ter tako preprečil odmašitev steklenice. Ker ni vedel, koliko mora dodati sladkorja, mu je večina steklenic popokala zaradi previsokega pritiska. Kljub temu ga štejemo za očeta penečega se vina. Pravilno in ustrezno količino dodanega sladkorja je kasneje ugotovil lekarnar Franosis iz Chalona. Najprej so ta vina imenovali »hudičevo vino« ker je pokalo v kleti. Iz Francije seje pridelava razširila v Nemčijo in Italijo, kjer je po klasični metodi začel pridelovati penine 1865. leta Carlo Gan-cia. To so sedaj znane penine »Asti spumante«. Slovenci smo sorazmeroma zgodaj spoznali peneča se vina, saj je Klenovšek potem, ko se je v Franciji seznanil z penečimi se vini, pridelal penino, kot jo je imenoval že leta 1852, to je predhodnica današnje Zlate Radgonske penine. Za Šampanjsko metodo v Šampanji je značilno, da uporabljamo 3 sorte. Chardon-nay, Modri Pinot ter mlinarski oz. Pinot meunier. Pri nas se v največji meri uporabljajo bele sorte, predvsem Char- donnay. Najbolj znano peneče se vino po klasični metodi je Zlata radgonska penina. Za klasično metodo je značilno, da pri njej sekundarno - ponovno vretje poteka v steklenici, t.j. šampanjki. To steklenico nato stresamo za četrtino obrata s spreminjanjem naklona, da usedlina drsi po steni steklenice navzdol ter se nabere na dnu steklenice, v tem primeru na grlu. Usposobljeni kletarji lahko na dan stresejo in zasukajo do 35.000 steklenic. Nato sledi postopek odlivanja usedline, grlo steklenice v vertikalnem položaju zamrznemo v gli-kolu na -25°C, ter odstranimo zamašek z usedlino, nato pa očistimo grlo ter steklenico dopolnimo z ekspedicijskim likerjem. Sestava likerja je skrivnost hiše, več likerja kot dodamo, slajšo penino bomo imeli. Liker vsebuje lahko: sladkorni sirup, staro vino, konjak, sadne esence... Nato steklenice zapremo s posebnimi zamaški, ki v steklenici dobijo obliko gobe, ter dodamo varovalno žično košarico. Postopek Charmat se opravlja v visokotlačni posodi, imenuje se po ing. Charamatu, Francozu. Osnovnemu vinu dodamo, podobno kot pri šampanjski metodi, sladkorni sirup in plemenite glivice kvasovke. Nato poteka vrenje cca. 30 dni v visokotlačni posodi - tanku. Po vrenju penino pustimo najmanj 6 mesecev na drožeh, usedlini, kjer se penina obogati. Sledi polnitev v steklenice pri nizki temperaturi med -3 do -4 °C, da se ne peni med natakanjem in da se vino ne ogreva, nato pa steklenico zamašimo, da »odleži« Kaj je prav? še mesec dni. Ta dva postopka sta glavna postopka pri pridelavi penečih se vin. Seveda smo v Sloveniji tudi proizvajalci mnogih penečih se vin. Po anketah se v Sloveniji v zadnjih petih letih zvišuje uživanje penečih se vin, prevladujejo pa penine po charmat metodi, ki vodijo z 80% med vsemi prodanimi penečimi se vini. Precejkrat se zasledi tudi Rose penine, seveda pa so daleč največ v uporabi bele penine. Penino predvsem priporočamo kot aperitiv, saj s svojimi mehurčki in plemenitim okusom pozitivno vplivajo na naše brbončice v ustih, pa tudi na želodec delujejo pomirjajoče ter ga pripravijo na hrano in ostala vina. Zelo primerne za aperitiv so suhe penine, z manj sladkorja. Penine z več sladkorja pa priporočamo ob sladko-slanih jedeh, sladkih jedeh, ocvrtem sadju, sadni kupi. Klasični bogati, jantarne barve šampanjci, so ponavadi iz modrih sort (modri pinot) in naj bi spremljali bogate jedi (perutnino, pečenke, divjačino, sire). Eni izmed šampanjcev, t.i. »šampanjci duha«, so zlatorumeni, z obilo cvetlične arome, izjemno dobro spremljajo gosjo pašteto, prigrizke iz ocvrtih gobic, rakce... Na Primorskem marsikje pripravljajo tudi rdeča peneča se vina. Peneči Refošk, Cha-teau Intanto družine Jazbec - suha teranova penina po klasični metodi. Kraška penina - polsuha teranova penina po charmat metodi, ki je ena izmed najbolj zanimivih gastronomskih kombinacij. Istočasno imamo lahko aperitiv, ki ga postrežemo z izbrano Danes ob penečem se vinu dodajamo dva recepta. Najprej preprost recept, ki ga lahko v prazničnih dneh uporabimo za obiske. Potrebujemo grisine ter pršut, narezan na tanke rezine. Rezine pršuta ovijemo okoli grisinov ter jih zložimo na krožnik. Enostavno, zanimivo, fino in tudi hitro pripravljeno. Drugi recept pa uporabimo ob koncu jedi, za sladico. Biskvitna rolada z jagodami Za nadev: 2 košarici jagod Za biskvit: Sok polovice limone 4 jajca 2 žlici sladkorja v prahu 120 g sladkorja 100 g masla 2,5 del sladke smetane 2 žlici sladkorja 1 zavojček vaniljevega sladkorja Pečico razgrejemo na 200 stopinj. Beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in rumenjaka ter stepamo. Ko dobimo lepo peno, potresemo s presejano moko, ki jo nežno vmešamo s šibo. Biskvitno testo razprostemo po pekaču na 1 cm debeline in damo v pečico za 10 minut, da se zlato zapeče. Medtem ko se peče biskvit, jagode umijemo in osušimo. Narežemo na četrtine in jih pokapamo z limoninim sokom ter potresemo z vaniljevim sladkorjem ter s sladkorjem v prahu. Nežno premešamo in jih pustimo za 15 minut. Medtem stepemo ohlajeno smetano in dodamo sladkor. Ko je biskvit pečen, ga zvrnemo na kuhinjsko krpo in počakamo par minut da se ohladi, nato pa ga zvijemo v rolado s krpo vred. Ko se popolnoma ohladi, ga odvijemo in odstranimo krpo. Biskvit premažemo s smetano nato pa potresemo z jagodami. Zvijemo nežno v rolado. jedjo - narezkom ali npr. z gri-sini z ovitim pršutom, ter tako gostom ponudimo aperitiv ob prvi jedi....sliši se zanimivo... Vsekakor bo v tem prednovoletnem času in ob samem Novem letu precej priložnosti za nazdraviti, posebej ob kozarčku dobre penine, ne pozabimo pa da kozarec ali dva sodi k jedi, le tako uživamo v kombinaciji hrane z vinom in smo zadovoljni tisti dan, pa tudi dan kasneje. Pa, na zdravje in srečno v letu 2012. Peter Boršič Borza MNJENJE MAG. BLAŽA ZUPANČIČA O SVETOVNIH TRGIH ZA PRIHODNJE LETO Kaj se bo dogajalo s cenami delnic? Kot vemo, se center globalne gospodarske moči seli iz razvitih držav v razvijajoče. Ta prehod se odvija že vrsto let. Simptome opažamo v obliki protestov (zaradi izgube takšnih in drugačnih »pravic«), neuravnoteženih državnih proračunih, rešilnih finančnih paketih, slabi konkurenčnosti teh gospodarstev. Obstaja nadpovprečna verjetnost, da se ta proces še dlje časa ne bo zaključil. Zato bodo verjetno v prihodnje nadpovprečno bolj privlačne naložbe na razvijajočih trgih. Pri tem pa je tudi pomembna izbira »pravih« naložb, saj je tudi letošnje leto pokazalo, da je tudi na razvijajočih trgih potrebno izbirati naložbe zelo selektivno. Vsekakor bodo kapitalski trgi, tudi v prihodnjem letu doživljali vzpone in padce, verjetno še večje kot letos. Z nadpovprečno verjetnostjo pa pričakujem, da bodo skrbno izbrane delnice na razvijajočih trgih, merjeno v evrih, v prihodnjem letu, v povprečju, dosegale pozitivne donosnosti. Pri tem bo vlagatelj, dosegel še pomemben cilj v smislu razpršitve premoženja. Kajti naložbe v evrih, pri tem mislim tudi na depozite, morda ne bodo več to kar so bile še nedavno. Katere valute bodo pridobivale na vrednosti? Za prihodnje leto pričakujem povečano verjetnost zniževanja vrednosti evra v primerjavi z dolarjem in jenom, predvsem zaradi težav javnimi financami, proračuni in gospodarsko konkurenčnostjo in nedodelanostjo ukrepov v zvezi s tem v evro območju. Resje, da imajo ZDA in Japonska podobne težave kot Evropa, vendar so to enovite države z centralno gospodarsko in finančno oblastjo, ki lažje obvladuje gospodarske težave in tržno gledano »napade« vročega kapitala in to zna tudi v prihodnjem letu prevladati. Bodo cene surovin in energentov tudi v prihodnje naraščale? V prihodnje pričakujem rast cen energentov in tudi surovin, ki bodo seveda tudi močno izpostavljene nihanjem. Razvijajoča gospodarstva v absolutnem smislu potrošijo vedno več bazičnih surovin, kar na strani povpraševanja, kljub manjši rasti porabe v razvitih državah, povečuje pritisk na cene. Na stani Vsem bralcem želimo vesel božič in srečno novo leto 2012! ILIRIKA d d, Ljubljana. Slovenska cesta 54a. Ljubljana ILIRIKA ponudbe pa se svet počasi že sooča s povečevanjem stroškov zaradi globalne »preizkoriščenosti« naravnih virov. Rezultanta tržnih sil bo verjetno v prihodnjem letu nakazovala na povečano verjetnost stagflacijskih vplivov, ki se bodo verjetno z leti krepili. Je naložba v plemenite kovine še vedno aktualna? Zaradi prehajanja globalne gospodarske moči iz razvitih držav (zahod) na razvijajoče (vzhod in jug), svetovni kapital, ki išče varno zaveje, nima več najbolj relevantnih valutnih alternativ. Take razmere silijo vlagatelje v tako imenovane alternativne valute, kot je predvsem zlato, v nekoliko manjši meri tudi srebro. Razlogov zakaj vlagatelji vlagajo v zlato je veliko. Mislim pa, da so poleg navedenega glavni, da se preprosto zlata, za razliko od drugih »valut«, ne da tiskati, da ima, za razliko od drugih valut, več tisočletno monetarno tradicijo, da se ga v zadnjih desetih letih iz rudnikov pridobi čedalje manj itd. Dolžniške evrske naložbe v resnici niso več tisto kar so bile, podobno velja, ali pa bo morda kmalu veljalo, za dolarske dolžniške naložbe. Zaradi relativnega izgubljanja moči razvitih gospodarjev v primerjavi z ostalim svetom, se bo moralo to poznati tudi na omenjenih valutah. Alternativa obema pa je v tem času zlato, v manjši meri pa švicarski frank in valute v razvijajočih gospodarstvih. Zato je pričakovati nadaljnjo rast cene zlata. ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana Kolovrat PROŠNJA KMETIJSKEGA KROŽKA Pri Kmetijskem krožku OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica se v zimskem času, ko naši vrtovi spijo, ukvarjamo s kulturno dediščino. Letos smo skupaj s Folklorno skupino iz OŠ Podgo-ra Kuteževo pripravili prikaz nastajanja volnenih oblačil pod imenom Od vouce do kocjte. Prvi nastop smo imeli konec novembra v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Ovce smo strigli dvakrat -aprila in septembra. Poleti smo volno oprali in posušili na soncu. Nato smo volno skubili, saj v naših krajih ni bilo česanja in nato je sledilo predenje na tri kolovrate. Pet deklet je doma pletlo oblačila, vsi postopki od striženja ovce do izdelanih oblačil so bili prikazani na na-stopu.Vse skupaj je povezovala Folklorna skupina z otroškimi pesmimi, igrami in izštevankami značilnimi za naše kraje (in žal že pozabljenimi) pod mentorstvom učiteljice Magdalene Logar. Nastop bomo ponovili predvidoma v februarju ali marcu v Domu na Vidmu. Trenutno imamo tri kolovrate, na katere se učijo učenci presti ne samo zaradi predstave, ampak z namenom, da bi to staro znanje osvojili in ga prenašali naprej. Ker je učencev, ki želijo presti in svoje znanje prikazati na predstavi, več kot kolovratov, prosim za izposojo kolovrata. Če ima kdo doma kolovrat (lahko je v manjši okvari) in gaje pripravljen posoditi za tri mesece, bomo zelo veseli. Pokličite me na tel.: 040 919 396 mentorica Tamara Urbančič Novi Variš. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš! NADZOR STABILNOSTI VOZILA NADZOR ZDRSA 7ZRAČNIH BLAZIN radio NA DOTIK KAMERAzaVZVRATNO PARKIRANJE SflMULTIMEDIATOUCH & GO #8*18 ,/ I V x J f- , | m jj | p |r ' l/se nadaljnje informacije o specifični porabi " goriva in specifičnih emisijah CO?iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO}, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajpem mestu in na spletni strani dobavitelja. Today Poraba goriva: 3,91/100 km-5,51/100 km fomorrou/ Emisije CO,: 104 -127 g/km Toyota Novice iz knjižnice Tudi v knjižnici se je dogajalo? 11. novembra je v knjižnici Makse Samsa potekala Filatelistična delavnica "Napišem pismo" pod vodstvom dr. Guštin Veselka. Namenjena je bila osnovnošolcem. V knjižnici je bila izvedena že drugič. Mnenja udeležencev Prve delavnice so bila zelo Pozitivna, zato smo g. Guština ponovno zaprosili za sodelovanje. Tokrat smo na delavnico povabili dva četrta razreda OŠ A. Žnideršiča, katera sta povabilo z veseljem sprejela. Kot vemo je čas "klasičnega" pisanja pisem v zatonu, saj se vsi vedno bolj poslužujemo elektronskega Pisanja. Učenci so se na tej delavnici podrobneje naučili kaj sploh je pismo ali dopisnica, čemu služijo znamke in kako je potrebno z njimi ravnati ter kaj so rdeči poštni žigi, kaj pomeni zbirati znamke in kako to počnejo filatelisti. Na koncu delavnice so osnovnošolci sami napisali in izdelali svoje pismo, lastnike najlepših pisem je g. Guštin tudi nagradil z domiselnimi nagradami. V počastitev dneva splošnih knjižnic - 20. novembra smo v Knjižnici poleg literarnega večera- koncerta Dua Malunca organizirali kar nekaj dogodkov. 18.11.2011 sta nas obiskala dva druga ra- zreda OŠ D. Kette. Učence smo najprej popeljali po naših prostorih, podrobno smo jim predstavili mladinski oddelek in jih seznanili z dejavnosti naše knjižnice. V nadaljevanju jih je pravljičarka Tamara s pripovedjo pravljice popeljali v pravljični svet. Na željo učencev jim je knjižničarka Vlasta pripravila in predstavila projekcijo z naslovom "Zgodovina in nastanek knjige". Za zaključek pa si je vsak izmed otrok izdelal po lastni zamisli svojo prvo knjigo. Naša knjižnica že kar nekaj časa lepo sodeluje tudi z varovanci Varstveno delovnega centra II. Bistrica. Na njihovo in na željo vodje skupine ga. Nataše Renko se srečujemo enkrat tedensko. Na srečanjih jim knjižničarka Vlasta prebira knjige, skupaj se pogovarjajo in modrujemo o različnih temah, ki so značilne za tisti čas oz. o zgodbah, ki varovance zanimajo. V naslednjem letu nas čaka kar nekaj dela, saj smo se skupno odločili, da bodo varovanci sodelovali tudi pri bralni znački. Poimenovali smo jo BRALNA ZNAČKA-"BEREMO S KNJIŽNIČARKO". Odkar ima knjižnica nov projektor so ga veseli tudi oni. Saj zelo radi pridejo na ogled zanimivega filma ali pa na predstavitev različnih vnaprej pripravljenih projekcij. Zato smo se na praznik knjižnice spomnili tudi nanje in jih dne 22.11.2011 povabili na ogled projekcije "Kaku so učash prali perilu u našh krajh". Spremljali so jo z velikim zanimanjem, saj so med predvajanjem tudi komentirali- dodali razne zgodbice po pripovedovanju starejših ali pa iz lastnih izkušenj. Za otroke, ki obiskujejo ure pravljic smo v popoldanskem času pripravili ogled lutkovne igrice "Spet je pomlad prišla". Pri izvedbi so nam na pomoč ponovno priskočile vzgojiteljice vrtca II. Bistrica, s katerimi že vrsto let lepo sodelujemo. Za okrasitev kulise pa se imamo ponovno zahvaliti spretnim rokam sodelavke Nade Koritnik. Saj nam je zopet s svojimi krasnimi likovnimi izdelki približala zgodbo in polepšala prostor. Igrico je z velikim zanimanjem spremljalo veliko otrok. Po zaključku igrice so vzgojiteljice tudi vse otroke povabile k sodelovanju in skupaj z njimi so prepevali. Nekateri so se občinstvu tudi predstavili kot solo pevci in bili nagrajeni z velikim aplavzom. V imenu vseh delavk knjižnice se za sodelovanje iskreno zahvaljujem vzgojiteljicam Eriki Iskra Tomažič, Ljubici Fatur, Lidiji Bobek-Novak, Tamari Vičič, Metki Baša in Mateji Šepec. V veliki želji po nadaljnjem tako dobrem sodelovanju. Članek napisala Vlasta Kirn Ji ‘S Svatba v Džambunadi Nekega moža v Džambunadi je naslednjega dne čakala poroka. Pomislil je: »Želim si, da bi nanjo prišel tudi Buda, Blagoslovljeni.« In Blagoslovljeni je stopil mimo njegove hiše in se z njim srečal. V ženinovem srcu je prebral njegovo tiho željo. Privolil je in vstopil. Gostitelj, ki ni imel veliko denarja, je svetega moža s spremstvom, številnimi menihi, sprejel po najboljših močeh in dejal: »Jejte, Gospod, in vse vaše spremstvo, po vaših željah.« Sveti možje so obedovali, mesa in pijač ni zmanjkalo, gostitelj pa je pri sebi pomislil: »Kako čudovito! Mesa in pijače bi moralo biti dovolj za vse svojce in prijatelje. Prav vse bi rad povabil.« Ko se mu je po glavi podila ta misel, so v hišo vstopili prav vsi; in čeprav je bila veža njegove hiše majhna, je bilo za vse dovolj prostora. Sedli so za mizo in jedli, za vse je bilo več kot dovolj. Blagoslovljeni je bil zadovoljen ob pogledu na toliko prešernih gostov. Podžgal in razveselil jih je z besedami o resnici in slavil blaženost pravičnosti: »Največja sreča, ki si jo lahko zamisli smrtnik, je zakonska zveza, ki med seboj poveže dve ljubeči srci. Vendar pa obstaja še večja sreča, in to je sprejemanje resnice. Smrt sicer loči moža in ženo med seboj, vendar nikoli ne zadene tistega, ki se je poročil z resnico. Zato se poročite z resnico in bivajte z njo v svetem zakonu. Mož, ki ljubi svojo ženo in hrepeni po večni zvezi, ji mora biti zvest, kot da bi bila resnica sama, žena pa se bo nanj zanesla, ga spoštovala in skrbela zanj. In žena, ki ljubi svojega moža, in hrepeni po večni zvezi, mu mora biti zvesta, kot da bi bil resnica sama; in mož ji bo zaupal in skrbel zanjo. Njuni otroci bodo postali podobni staršem in bodo priča njuni sreči. Naj nihče ne ostane sam, vsi v sveti ljubezni sklenite zakonsko zvezo z resnico. In ko bo prispel Mara, uničevalec, da bi med seboj ločil vidne oblike vašega bitja, boste še naprej bivali v njej in uživali večno življenje, kajti ona ne pozna smrti.« budistična zgodba KLEDA PLUSO Kleda Plus d.o.o. • Vojkov drevored 28 • 6250 Ilirska Bistrica Kleda plus d.o.o. je odprla novo poslovno enoto GOSTILNA IN PICERIJA KLEDA, ki se nahaja v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 28, v neposredni bližini železniške postaje, v sklopu tehnično trgovskega centra. V obnovljenem lokalu imamo na voljo dva večja prostora, prostor ob šanku z 22 sedeži, pokrit letni vrt s 40 sedeži ter manjši prostor z 18 sedeži, ter odprto teraso z 24 sedeži. Vsak dan so vam na voljo, poleg dobre kavice in pijače, odlične tople malice, jedi po naročilu, razni hamburgerji ter izvrstne pice iz krušne peči. V sklopu TEHNIČNO TRGOVSKEGA CENTRA poslujejo tudi trgovina s tehničnim blagom, VINOTOČEM GORIŠKA BRDA, BAR KLEDA, oddajamo pa tudi POSLOVNE PROSTORE, SOBE in PRENOČIŠČA. Urejen imamo parkirni prostor. GOSTILNA IN PICERIJA KLEDA tel.: 05/71 10 401 URNIK ponedeljek - četrtek 7.00 - 22.00 petek, sobota 7.00 - 24.00 nedelja 7.00 - 22.00 BAR KLEDA URNIK ponedeljek - petek 7.00 - 19.00 sobota 7.00 - 17.00 nedelja ZAPRTO TEHNIČNA TRGOVINA tel.: 05/ 71 10 400 05 / 71 10 402 05 / 71 10 406 URNIK ponedeljek - petek 7.00 - 19.00 sobota 7.00 - 17.00 nedelja ZAPRTO ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 20121 Dvojna dioptrija INSTANT PRAZNIKI Letošnji Miklavž pri nas ni obdaril samo otrok, marveč tudi odrasle; le s to razliko, da nekoliko prej, in sicer ne s kakimi oprijemljivimi darili, ampak s predvolilnimi obljubami, kaj vse nam bodo kandidati za državni zbor zagotovili po volitvah. Najbolj žalostno pri tem je, da volivci niso kaj dosti boljši od otrok pri presoji, katere obljube je možno uresničiti in katere ne, zato je prišlo do takšnih volilnih izidov, kot smo jih dobili. Ti pa so samo odraz stanja, mišljenja in duhovne klime naše družbe, za katero že dolgo ugotavljamo, da je nezdrava. Praznični dnevi zagotovo niso primerni za razglabljanje o takšnih morečih temah, saj so namenjeni notranji razbremenitvi, na katero preveč pozabljamo, a jo še kako potrebujemo v teh težkih časih. Ko se človek poglobi v pomen besede praznik in njenih izpeljank (praznovanje), ugotovi, da so v tesnem sorodu s pojmom "prazniti," se pravi znebiti se motečih usedlin časa in postati sprejemljiv za novo vsebino. Na podlagi tega, kar počnemo pred prazniki, posebno pred božično-novoletnimi, ne moremo trditi, da pripravljamo v sebi prostor za nekaj lepega, kar naj bi prinesli prazniki, saj je v našem stanovanju že vse zatrpano z vsemi mogočimi prazničnimi rekviziti, v srcu pa s skrbmi. Te zasičenosti ni krivo zgolj hitenje, h kateremu nas priganja sedanji nori ritem življenja - delamo vse na hitro - ampak predvsem naša razglašenost, ki je vsak dan večja. Vse naše stremljenje seje namreč osredotočilo na čim večji čutni, želodčni učinek praznikov. In ker nam v tej smeri ne uspeva priti do duševne potešitve, si vlačimo domov vse več in več pripomočkov, ki naj bi nam čim prej pomagali do primernega prazničnega razpoloženja. Pozabljamo pa, da praznika ni mogoče narediti kot in-stant kavo ali kakav, ki ju vržeš v toplo vodo, malo pomešaš in že imaš v ustih okus po tistem, kar predstavlja. Naši predniki so vedeli, kako se ustvarja in gradi vzdušje pred prazniki, zato so si vzeli čas za pripravo nanje z obrednimi hišnimi in drugimi opravili, ki človeka notranje in zunanje postopno uglasijo na isto melodijo. Tega danes ni več; nepripravljeni planemo za obložene mize in se gremo praznike, potem pa se (predvsem starejši) razočarani gledamo, češ kje so tisti občutki in pričakovanja iz otroških dni, ko je bilo "vse lepše in drugače," čeprav smo dosti manj imeli. Ni bilo kaj posebno drugače, le mi smo notranje precej oslepeli (zaznavamo samo na predmetni ravni) in oglušeli za govorico praznikov, in namesto da bi iskali nove vsebine zanje, se oziramo nazaj in tar- namo nad izgubljenimi "zlatimi" časi, za katere se nam samo zdi, da so bili res zlati! Že letos imamo priložnost, da iz praznikov naredimo sebi in drugim kaj lepega. Mir, to sodobnemu človeku skoraj nepoznano stanje brez hrupa in hitenja, je možno imeti na dosegu roke skozi vse leto. Ponj nam ni treba odhajati v puščavo ali na samotne otoke; le vsak dan se zatopimo za nekaj trenutkov vase, pa bomo v dolini miru. Poizkusite in boste videli, da ni tako težko priti vanjo! Karkoli boste torej počeli v prihajajočih prazničnih dneh, počnite s srcem. Naj ne bosta "sreča in zdravje", ki ju boste pogosto izrekali, le vljudnostni besedi, ampak resna želja in potreba po uravnoteženem duhovnem ter telesnem blagostanju. In nikar ne rinite svojih skrbi pred sabo čez prag v prihodnje leto, kajti vse pride in odide ob svojem času, zato praznujte in si spočijte v svoji dolini miru, kjerkoli že je. In če se boste v njej počutili brez obdarovanja neizpolnjeni, namenite dar komu, ki ga je res potreben. S tem boste najbolj pomagali sebi in bližnjemu do lepšega sveta, ki si ga vsi tako želimo ne samo za praznike, ampak tudi v "navadnih" dnevih, ki sledijo po njih in znajo biti še kako težki in dolgi. Želim vam pogumno krmarjenje skozi brzice prihodnjega leta! Jožko Stegu Društvo krnečih žena PREPEVAJO ŽE 15 LET V okviru Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica že 15 let deluje pevska skupina, ki združuje okoli dvajset pevk. Pevke prihajajo iz več brkin- podelil Gallusova priznanja. Za petletno delovanje na področju glasbene dejavnosti so tri pevke prejele bronaste Gallusove značke, za petnajst let štulin banda, prireditev pa je povezoval Franc Gombač. Da pevke poleg ubranega petja odlično obvladajo tudi peko peciva, so se lahko udeležen- skih vasi. Njihova pesem je stara, pristna in ljudska. Pojejo brez zborovodje, saj se je tako pelo po bistriškem podeželju pred davnimi leti. Njihov namen je ohranjanje in obujanje že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi, ter s tem skrb za ohranjanje bogate kulturne dediščine. Pevska skupina Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica nastopa na raznih prireditvah na Bistriškem, pa tudi širše. So redne udeleženke Občinske revije pevskih zborov in revij Primorska poje. Nastopile pa so tudi že na številnih prireditvah v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Tokrat so se predstavile doma. Svoj 15 rojstni dan so praznovale v nabito polni dvorani vaškega doma na Če-Ijah, kjer jim je prisluhnilo kakih 150 obiskovalcev. Tako kot vedno, so tudi doma predstavile ljudsko pesem z Brkinov in z Bistriške kotline. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je, zavedajoč se pomembnosti ljubiteljske kulture, še posebej ljudskega petja In ohranjanja ljudskega izročila, pevkam petja pa je kar 13 pevk prejelo srebrne značke. Poleg pevske skupine Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica so na prireditvi zapeli še Fantje s'pod Karlovce in Br- ci prireditve prepričali po zaključku prireditve na bogati pogostitvi in druženju v vaškem domu na Čeljah. Igor Štemberger KŠTD Tabor Kalc 1869 KNEŽAK vabi na KONCERT 25 I december* 11118h ŽUPNIJSKA CERKEV KNEŽAK nastopajoči Ženski pevski zbor Tuščak Bač I Cerkveni pevski zbor župnije Knežak I Dekliški pevski zbor Mavrica I Moški pevski zbor Pivka I MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak I vu,tu"' kril® ril Hi ®sM KNEŽAK M*«?™ KNEŽAK Knežak -1 Listek Generalmajor Anton plem. Valenčič. Življenjepis. Spisal Janez Bilec. Za tisk pripravil Jožef Šlenc (nadaljevanje in konec) Oženil se je bil Valenčič kot mlad častnik z Ano ro-ijeno Rot, ki je preživela svojega soproga. Večkrat je o-imenil, da se ne more Bogu dovolj zahvaliti za milost, da mu je dal dobre otroke, ka-iteri so mu v čast in v veselje. Imel je namreč troje otrok, ki so se vsi povzdignili na častna mesta. Hči mu je so-iproga generalnega majorja pl. Moravec-a, stareji sin mu je kr. ogerski ministerijal-ni svetnik in c., kr. kamornik; mlajši, sedaj že umrli sin, mu je bil celo c. in kr. pod-mar-šal. Kakor je vse na svetu minljivo, tako se je tudi ve- selje starčekovo nad otroci spremenilo v veliko žalost. Kako ga je moralo pač boleti srce, ko je doživel, da mu je sin, katerega je imel najrajši, c. in kr. podmaršal Alfred pl. Valenčič, nenadoma zblaznel. Odpeljali so ga v Graško blaznico, kjer je omračenega duha, brez nade ozdravljenja, preživel par let, in še ne mesec dnij po smrti očetovi bil k njemu položen v temno rake v. Zares žalostna usoda ne-isrečnega sina je pretresla srce staremu očetu. Na svetu ni nič stalnega, tukaj nam ni prave sreče iskati! Pičle četrt ure od Bistrice pri veliki cesti je ravno tolika, čedna vas, imenovana Trnovo. Hiše so v njej zhdane, večinoma z opeko krite, nekatere velike in lepe. Prebivalci, katerih je nekaj več kakor v Bistrici, kakih 700, so večinoma kmetovalci, imajoči lepe njive in mnogo travnikov. Na koncu vasi, proti Bistrici, stoji na griču, prostorna in lepa farna cerkev, posvečena prvaku apostolov, svetemu Petru. Prostorna, vendar za največjo Notranjsko duhovnijo, katera šteje 6360 duš, mnogo pretesna župnijska cerkev je zelo stara; izprva gotiško zidana je bila večkrat prezidana in dozidana, tako da je sedaj le presvetišče še ostalo v starem, prvotnem slogu. Krog cerkve in za cerkvijo se razprostira pokopališče, na katerem si je bil izbral stari general Valenčič prostor za večni počitek. Dal si je narediti prostorno podzemeljsko rake v za presvetiščem, tik cerkvenega zida. Pa neki prijatelj in nekdanji tovariš gaje pregovoril, da se je premislil ter si dal na Graškem mirodvoru napraviti drugo počivališče, in prepustil je svojo Trnovsko rake v družini svojega brata. Rajnki Valenčič je bil mož značajen, v obnašanju prijazen in ljubeznjiv, v govorjenju previden in moder; do siromakov je imel dobro in usmiljeno srce. Bil jo bistrega uma tudi v sivi starosti, do svoje smrti; to sprhčujejo pisma, katera je pisal svojim sorodnikom in prhjateljem; to spričujejo natančni računi, katere je vodil o dohodkih in o premoženju bolnega sina, kot njegov oskrbnik do smrti. Dasiravno skoro samouk, bil je zelo izobražen in omikan, v vseh strokah vojaštva zveden. Go-ivoril je več jezikov, posebno dobro slovenski in poljski, nemški in madjarski jezik. Kar si ni znanja pridobil v šolah, to je nadomestil z marljivostjo in vednim branjem tako, da je bil mož na pravem mestu v vseh službah, katere je oskrboval. Vkljub ne pretrdnemu zdravju je učakal visoko starost, da je bil menda najsta-rejši avstrijski general in to vsled svoje zmer-inosti, ker je bil sovražnik opojnim pijačam, in še celo vina je malo pil. Nadejati se je bilo sicer, da bo prišla novica, da je starček umrl, ker vsakdo je bil prepričan, da so njegovi december 2011 Razstava kultura... O Počitniške delavnice UODA NA SLIKAH V začetku decembra je Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice v sodelovanju z bistriško knjižnico in bistriško območno izpostavo JSKD-ja pripravilo razstavo del nastalih na četrti likovni koloniji, ki je potekala poleti ob jezeru Mola. Poleg likovnikov iz Ilirske Bistrice so na koloniji in razstavi sodelovali tudi slikarji iz Sežane in Postojne. Dela so bila na ogled v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Rdeča nit razstave je bila voda (uoda), saj so dela nastajala ob vodi, voda pa je tudi element, ki Ilirski Bistrici daje identiteto. Prav zato seje otvoritvena prireditev pričela z bistriško himno Tječe, tječe v izvedbi pevske skupine Vasovalec. V nadaljevanju je aktivna članica bistriškega društva Zdenka Vinšek povedala nekaj o poteku kolonije. Bistriški likovniki že četrto leto pripravijo poletno likovno kolonijo v naravi. Letos so se družili ob jezeru Mola in s tem je bila povezana tudi večina razstavljenih del. Na ogled so postavili 27 likovnih del v različnih tehnikah. Lahko smo občudovali olja na platnu, akrile, akvarele in celo vitraže. Poleg krajin, ki so prevladovale na razstavi, smo lahko videli tudi nekaj abstraktnih del. Oceno razstavljenih del je podala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, prisotne pa je pozdravil tudi llija Martič, zagnani predsednik Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. V bogatem kulturnem programu so poleg Vasovalcev nastopili še ŽePZ Tuščak in Vaške klepetulje z Bača. Igor Štemberger OTROCI POZOR! v četrtek, 29.12.2010 ob 10,00 uri v KNJIŽNICI MAKSE SAMSA potekala počitniško praznična ustvarjalna delavnica Na njej bomo izdelovali izdelke na praznično -novoletno tematiko. Potrudili se bomo izdelati kar najlepše okraske, s katerimi bomo polepšali naše domove. In se pri ustvarjanju družili in zabavali. Prisrčno vabljeni vsi otroci stari od 3 do 7 let in več. VABILO V ČASU NOVOLETIH POČITNIC V TOREK 27.12.2011 od 10,00 do 12 ure BOMO V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA ORGANIZIRALI ZA VSE OSNOVNOŠOLCE, KI SE BI RADI PREIZKUSILI V KREATINOSTI DELAVNICO IZDELAVE NAKITA, Vodila jo bo Mateja Tomažič. Vsak si bo lahko iz različnih dekorativnih rekvizitov in materialov izdelal unikaten nakit. Izdelovali bomo obeske za ključe, uhane, zapestnice... Vsi lepo vabljeni! Knjižne novosti ti Priporočamo Knjižnica Makse Samsa \i D id M SP Ilirska Bismes *** 9 ■ - J Vesna Milek: Cavazza Življenjska zgodba Borisa Cavazze izpod mojstrskega peresa Vesne Milek je knjiga, ki je ne moreš odložiti iz rok. Kot pravi Dušan Jovanovič je to čudežno iskrena, lepa in pretresljiva knjiga. Knjiga je zrcalo njegove titanske moči, občutljivosti in plemenitosti. Zares zgodba, ob kateri ti lahko poči srce. Alessandro D'Avenia: Bela kot mleko, rdeča kot kri AIESSANDŠODAVENIA. Resnične zgodbe mladih so navdihnile mladega italijanskega avtorja, da je napisal romantično pripoved o mladostniški norosti, iskanju življenjskih idealov, o odraščanju, dozorevanju in prvih nesojenih ljubeznih. Glavni junak je šestnajstletni gimnazijec Leo, ki se ob pomoči profesorja Sanjača počasi začne prebujati in slediti svojim sanjam. Zgodba, ki prinaša topla sporočila, je bila v Italiji prava uspešnica in je prevedena v sedem jezikov. Vabimo k ogledu novih dvd-jev KUNCFU PANDA 2 (animirani družinski film) Ležerna panda Po uživa v statusu zmajskega bojevnika in s pomočjo petih prijateljev, velikih mojstrov kung fuja, varuje dolino miru. Toda vzpon častihlepnega nasprotnika, ki namerava osvojiti Kitajsko in izničiti kung fu, Roja prisili, da obnovi svoje čudaške borilne sposobnosti in se sooči s prihajajočim zlom. A edina pot do zmage vodi preko odkrivanja lastnih korenin, kar lahko Roju omogoči uporabo vseh njegovih skrivnostnih moči. ČAS LOVA NA ČAROVNICE (fantazijska pustolovska drama) Junaški križar in njegov najboljši prijatelj sta se vrnila domov v Evropo, po letih groznih bojev na vzhodu. Svet, v katerega sta se vrnila, je opustošila kuga. Cerkveni voditelji so prepričani, daje za grozote krivo dekle, ki sojo označili za čarovnico. Križarja sta dosegla, da bodo dekle nastanili v oddaljeni samostan, kjer nameravajo menihi nad dekletom izvesti starodavni obred, s katerim naj bi zemljo osvobodili njenega prekletstva. Skupaj se podajo na grozljivo potovanje, kjer bosta na preizkušnji njihova moč in pogum. Pri tem se bodo razkrile dekletove temne skrivnosti. Boriti se bodo morali z zastrašujočo silo, ki bo odločala o usodi sveta. Anton plemeniti Valenčič je edini Bistričan, kateremu je avstrijski cesar podelil naziv plemeniti za njegove zasluge. Ko je cesar podelil Generalmajorju Antonu Valenčiču naziv plemeniti, je bil slednji upravičen tudi do svojega grba. Ker je večino svojih vojaških let, za katere je Valenčič dobil naziv plemeniti odslužil v ogrskem delu je njegov grb v tamkajšnjih arhivih opremljen z razlago posameznih e|ementov grba in zapisom priimka v madjarski verziji Vallentsits. dnevi šteti, vendar me je ne->koliko iz-nenadil mrtvaški list, katerega sem prejel 5. pro-sinca 1892. Naznanjal je ta list, da je generalmajor An-iton plem. Valenčič 3. pro-sinca 1892. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, udan v voljo božjo v Gospodu zaspal v 96. letu starosti. Pokopali so ga na Graš-ikern Št. Peter-skem pokopališču z vso vojaško častjo dne 6. prosinca I. 1892. Spominjal se je še v svo-ijem zadnjem volilu svojega domovja. Dasiravno je bila po njem mrtvaška služba božja v Graški stolnici, vendar se je po njegovem naročilu sv. maša za njegovo dušo opravila tudi v Bistriški podružnici sv. Jurija. Naročil je tudi, naj po sv. maši Trnovski gospod župnik razdeli svoto denarja med bistriške siromake; kar se je tudi zgodilo. Tako so se tudi siromaki hvaležno spominjali dobrotnega moža. Tako sem narisal, v okvirju blagovoljno mi prepu-iščenem po družbi sv. Mohorja, sliko moža, kateri je bil sin našega ljudstva, ter je vreden, da so mu ime reši pozabljivosti. Znabiti mi bo kdo očital, da sem slikal s presvetlimi bojami, da ni na podobi temnih barv, da ni senčne strani na podobi, da sem Čeprav ima originalni članek J.Bilca kot tretjo sliko sliko Trnova s cerkvijo smo jo v našem prispevku zamenjali za sliko družinske grobnice, ki jo je ob prezbiteriju - »presvetišču« zgradil pl. Valenčič. Ker si je zgradil v Gradcu drugo in je trnovsko poklonil družini je v njej pokopan samo mlajši brat, tudi vojak, stotnik Franc Valenčič, umrl 1877 leta. Po prvi sv. vojni je postala sestavni del Zemljakove grobnice na Valen-čičevo družino pa danes še vedno spominja spomenik naslonjen na zid cerkve. preveč hvalil. Res je, tudi rajnki Valenčič je bil človek in kot tak je lahko imel tudi slabosti in pomanjkljivosti; a kot vesten kristijan sodil jih je sam, in z božjo milostjo tudi srečno odpravljal. Jaz bi mu pa ne vedel očitati ničesar. Poznal sem rajnkega kot po-stavnega moža, kot starčka, in na njem nisem opazil na-ipak in pomanj-kljivostij, temuč le dobre in blage lastnosti. Naj bodo te vrstice, katere je spisal rajnkemu Valenčiču sovaščan in spoštovalec, vrlemu možu v spomin, Slovencem pa v spodbudo, da posnemajo njegove vrline. Vir: Koledar svetega Mohorja, 1895 Karting Državni prvak Valter Smrdelj - a • v • mlajši Karting, šport, v glavnem na športno odprtem avtomobilu ima med ljubitelj avtomobilizma tudi danes svoje oboževalce. Med njimi je tudi tekmovalec v kartingu 30 letni Bistričan, športnik od glave do pete, Valter Smrdelj, letošnji prvak v kategoriji KZ2 Masters. To je disciplina v kateri mali štirikolesnik in voznik ne smeta tehtati več kot 190 kg. "Glede na to, da je bil tudi moj oče Valter voznik kartinga, so športni geni v mlajših letih prešli tudi name. Na začetku sva z očetom obiskovala različne dirke. Vonj bencina je bil iz leta v leto močnejši, jaz pa vse bližje kartingu in hitrostnim pistam. Moja avtomobilistična kariera seje začela že v otroštvu, ko sem dobil svoj prvi avtomobil." nam pove Valter. Da bi uresničil svoje mladostne sanje, seje pred petimi leti včlanil v Gokart klub iz Celja. Z vožnjo po pisti na Ptuju in v Krškem, si je tudi z gledanjem drugih nabiral bogate izkušnje. Po prvem letu so imeli treninge za važnejša tekmovanja na pisti "Cividale" pri Udinah v Italiji. "Prve vožnje, prvi pokali in diplome. Po triletnem vozniškem stažu, pa sem sam sebi zadal cilj, da grem z upornim delom in veliko odrekanja, z mojim 125 kubičnim kartom novim izzivom naproti. To pa je juriš na prvo mesto državnega prvaka. Tako sem v letu, ki se izteka, na osmih dirkah, v izredno močni konkurenci 15. Voznikov, od možnih 184 osvojil 151 točk, kar je bilo dovolj, da sem v kategoriji KZ2 dosegel prvo mesto in prvič dobil naslov državnega prvaka. Pred kratkim sem na razglasitvi poleg kristalne vaze, ki sem jo prejel iz rok člana organizacijskega odbora Romana Jerneja, za prvo mesto v konkurenci ŠPORT STIL-posamično osvojil zlato medaljo. Moje vitrine bo v prihodnjih letih krasil tudi prehodni pokal organizatorja."navdušeno pove Valter. Na vprašanje, do kdaj na kartingu je odgovoril kratko in jasno: Vse dokler mi bo zdravje služilo in »fortuna« spremljala." Tekst-foto:Petar Nikolič Tek BISTRIŠKI TEKAČI V PALMANOVI 20 tekačev, večina članov TD Bistre iz Ilirske Bistrice so se skupaj z tekači iz bližine-tudi iz Kvarnerja udeležili tradicionalnega polmaratona v Palmanovi. Na pot so se odpravili z dvema najetima voziloma, nekaj jih je odšlo tudi s svojim prevozom. S tem tekom so nekateri želeli zaključiti letošnjo tekaško sezono na teku, kije znan po dobri organizaciji in hitri progi. V dokaj hladnem in meglenem dopoldnevu so bili del skupine 2763 tekačev, ki se je spoprijela z progo v okolici Palanove. Odhod na tek so izkoristili tudi za druženje ter načrtovanje za leto 2012. RK Kolesarstvo ŽE DRUGIČ POKALNI ZMAGOVALEC Košarka KOŠARKA KOT VZGOJA ZA ŽIVLJENJE Konec novembra seje zaključila kolesarska sezona in Martin Otoničar, sicer kolesar KK HIT CASINOS Nova Gorica in član slovenske reprezentance, doma iz Selc je že drugič zapored postal pokalni zmagovalec v kategoriji starejših mladincev. Martin je skozi tekmovalno sezono nizal številne uspehe in krojil vrh najboljših kolesarjev na državni, pa tudi mednarodni ravni. Planinstvo Viktorju Stoparju najvišje priznanje PZS Na posebni slovesnosti, ki je bila v soboto, 3. decembra v Brežicah, je Planinska zveza Slovenije podelila najvišja priznanja za leto 2011. Podeljevanje najvišjih priznanj PZS je pomemben dogodek, je krona nekega obdobja društvene dejavnosti posameznikov, ki delujejo v planinskih društvih v Sloveniji. To je edina nagrada, ki jo planinska organizacija podeljuje za pomembne zasluge, za dolgoletno uspešno društveno delo in za izjemne dosežke na raznolikem področju planinske ter alpinistične dejavnosti. Med dobitniki Svečane listine, to je najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije, je letos tudi Viktor Stopar, aktiven športni delavec pri ŠD Sloga, navdušen planinec in kot tak duša skupine društvenih planincev, ki so člani Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica. V utemeljitvi priznanja je nadalje zapisano: »Viktor je nekak vizionar. Že leta, 1980 je začel uresničevati idejo o pohodu bazoviških junakov, tako daje bila lani že 30. izvedba pohoda. Ta je zaživel v časih, ko je državna meja še trdno ločevala naš narod. Slovenski zamejci so si zelo želeli stikov z rojaki v matični domovini. Pohod je postal čudovit instrument podiranja meja, tkanja novih prijateljstev, poglabljanja čustvenih vezi slovenskih ljudi z vsaj delčkom matične domovine. Viktorjeva ideja je uspela. Pohod je iz leta v leto rasel, dosegel množičnost in si pridobil predznak združevalca Slovencev na kraški gmajni, na kraju ustrelitve prvih žrtev fašizma v Evropi. Tam so se tri desetletja srečevali pohodniki iz vseh delov Slovenije in zamejstva. Danes ni več uradne meje, pohod pa še vedno živahno povezuje ljudi. To je pomembno prav zato, ker globalizacija ne pozna čustev. Pohod je tako krajša etapa razmišljanja o našem vsakdanu, je trenutek pogovora, stiska roke. Viktorje preroško predvidel in predvsem trdno verjel v idejo. Množična udeležba ter izid knjige o vseh pohodih in pohodnikih doslej, ki obsega več tisoč imen, sta dokaz, da je njegova ideja živa in aktualna.« Predstavniki košarkarskega kluba Pivka so županu Robertu Smrdelju, ob koncu iztekajočega se leta, s svojim obiskom izkazali hvaležnost za vse spodbude, ki jih občina Pivka namenja domačemu košarkarskemu klubu. Občinski svetnik, sicer tudi velik športni privrženec in član izvršnega odbora KK Pivka Aleš Cantarutti, predstavnik članske ekipe Tibor Klobučar, tajnik in predstavnik kluba Damjan Fatur ter koordinator mlajših selekcij Miran Čeligoj so župana ob tej priložnosti simbolično obdarili s spominsko fotografijo in košarkarsko žogo. Poleg izjemno kakovostnega dela z mladimi velja omeniti predvsem člansko košarkarsko ekipo KK Javor Pivka, ki v letošnjem letu tekmuje znotraj 3. slovenske košarkarske lige. Kot je povedal njen predstavnik, Tibor Klobučar gre za izjemno dobro ekipo, ki jo odlikuje predvsem dobro ekipno vzdušje ter ljubezen do omenjenega športa. Posebno vrednost dajejo članski ekipi domači igralci in pa občinstvo, ki je iz tekme v tekmo številčnejše in bolj glasno. Ker se z novim letom obetajo s strani krovne organizacije, Košarkarske zveze Slovenije spremembe, ki bodo uvedle proces poskusnega licenciranja, se v klubu bojijo dodatnih finančnih obremenitev. Občina Pivka v tem primeru sicer zagotavlja ustrezne pogoje za košarkarske treninge, vendar bo za kakovostnejše delo potrebno poiskati tudi sponzorje. Predstavniki košarkarskega kluba ob tem poudarjajo, da je iskanje sponzorjev v tem času zelo omejeno in tudi delovanje kluba je na žalost podrejeno tem razmeram. Žalosti dejstvo, da se možnosti za stopnjevanje športnih rezultatov pogojujejo s finančnimi sredstvi, vendar so pivški košarkarji prepričani, da bodo s predano igro ter svojo maksimalno pripravljenostjo dokazali, da se ljubezni do športa ne da omejevati s sredstvi. Atletika USPEŠNI ATLETI IZ PIVKE V dvorani OŠ Antona Žnideršiča je 15. decembra potekalo prvo atletsko tekmovanje v okviru Notranjsko-kraške lige. Tekmovanja so se udeležili tudi pivški atleti. Pod vodstvom vaditelja Stojana Bilca so se Jakob Marcel Del Piero, Matija Maver, Tilen Volk, Matevž Sušelj, Jasmin Bešič, Bor Šajn in Vita Bubola pomerili v skoku v daljino z mesta, v šprintu na 30m in teku na 300m. Na tekaški stezi seje odlično odrezal Jakob Marcel Del Piero in dosegel odlično 2. mesto. V skoku v daljino z mesta pa si je 3. mesto prislužil Maver Matija. Marinka Pertot Atletski klub Pivka Nogomet Ob zaključku leta Leto, ki je za nami je bilo za Nogometni klub Ilirska Bistrica izredno pestro in zanimivo, zaznamovali so ga odlični rezultati članske ekipe v prvi polovici leta, ki so privedli do odločitve za tekmovanje v 3. Slovenski nogometni ligi. V drugi polovici leta je tako bilo vse podrejeno temu cilju, da se zadosti strogim pravilom licenciranja, ki so sestavljeni iz številnih infrastrukturnih, športnih, finančnih in kadrovskih kriterijev. Še posebej infrastrukturne zahteve so nas zaposlile čez poletje in dobršen del jeseni. Na igrišču je bilo potrebno popraviti in obnoviti gole ter zamenjati mreže. Na objektu je potekala obnova strehe, ki je zamakala, napeljava interneta, obnova sanitarij in dela vodovodnih inštalacij. Vse je bilo potrebno prepleskati in prebarvati, vključno s hišicami ob igrišču in fasado. Nabavili smo tudi nekaj pohištva in druge opreme. Člani društva in drugi prostovoljci smo tako »oddelali« preko 300 ur prostovoljnega dela, porabili 380 kg barv, kar vse skupaj znaša približno 7.000 eur. Jeseni smo pridobili dve novi selekciji (U7 in U14) ter preko vodje mladinskega pogona Riharda Udoviča oblikovali smernice za delo na tem področju. Tekmovanje s člansko ekipo ni začelo ravno najbolje. Po se- riji zaporednih porazov so odstopili glavni in pomožni trener ter predstavnik ekipe. Ekipo so bremenile številne poškodbe, kot novinci v ligi smo se težko privajali novonastali situaciji. A kmalu smo se zbrali in delo s člani je začasno sprejel trener Matevž Sakelšek, ki je obrodilo sadove in članska ekipa je zaključila jesenski del na 11. mestu od 14. možnih. Z izjemo Krke in Ivančne Gorice, ki sta z velikim številom točk pobegnili pred zasledovalci, so našim fantom, v spomladanskem delu, dosegljive vse ostale ekipe, ki so v tem trenutku pred nami. »KAMPO« Takoj po novem letu načrtujemo z začetkom del na Kampu. Kampo je rezervno igrišče kluba, ki se nahaja pod Domom starejših občanov. Že desetletja se ga ni obnavljalo in je danes v katastrofalnem stanju, neprimernem za uporabo. Objekt se uporablja za garderobe, ki pa nimajo uporabnih tušev ne stranišč, streha zamaka, okna in vrata ne tesnijo. S planiranim razvojem kluba se bo povečalo število aktivnih selekcij - trenutno jih je 6, z naslednjim letom pa se njihovo število povečuje še za 4, tako da jih bo skupno 10. Sistem tekmovanja bo obremenil glavno igrišče do te mere, da ne bo možno odigrati vseh tekem v predvidenih rokih in zato moramo v spomladanskem času urediti Kampo ter ga registrirati za igranje mlajših selekcij. Trenutno je v klubu registriranih 130 igralcev, v naslednji sezoni pa bo to število naraslo na 170. Objekt na Kampu je velik 90m2, in z ustrezno preureditvijo bi zadostil infrastrukturnim športnim pogojem glede velikosti garderob, urejenosti tuširnic in sanitarij. Dela, ki jih načrtujemo so: obnova ostrešja z zamenjavo kritine, ureditev garde- Mladi upi bistriškega nogometa - selekcija U7, ki uspešno trenira pod vodstvom trenerja Željka Kuridže hiteli i 'gfoiSfr-* - E; r UT • rob za 2 ekipi ter garderobe za sodnike, ureditev sanitarnega bloka s tuši in straniščem za 2 ekipi in kopalnico za sodnike, zamenjavo oken in vhodnih vrat, prenova inštalacij, obnova fasade; Ocenjena vrednost investicije je 30.000 eur. 15.000 eur smo sposobni zagoto- viti preko sponzorjev in z lastnim delom. 15.000 eur nam manjka, zato smo se na vodilne v Občini Ilirska Bistrica ob pripravi proračuna za leto 2012 obrnili s prošnjo za pomoč, če je možno za omenjeno investicijo (v občinski objekt) iz proračuna občine pridobiti manjkajoča sredstva. Stanje je neprimerno za bivanje otrok in mladine, je higiensko oporečno in energetsko neučinkovito, skratka nedostojno za uporabo v 21. stoletju. Naši nogometaši vseh selekcij, veterani in trenerji bi z obnovo pridobili ustrezne pogoje za vadbo in delo. Iskreno upamo na pomoč lokalne skupnosti, s prošnjo pa se obračamo tudi na vse občane, pod- jetnike in športne zanesenjake, da pomagajo pri obnovi Kampa, s prostovoljnim delom,materialom ali finančnimi sredstvi, ki jih lahko nakažejo na TTR 10100-0035086253, odprt pri banki Koper d.d.-s pripisom »za Kampo«. V mesecu januarju organiziramo AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA. Papir lahko čez cel mesec prinesete na stadion, kjer bo pripravljen prostor, kjer lahko pustite papir. Vsi bi vam bili izjemno zahvalni, še posebej pa naši otroci, ki bi s tem dobili možnost, da zrastejo v zdrave in sposobne mlade ljudi, na katerih sloni naša prihodnost. Za NK II. Bistrica Milena Urh Futsal zimska liga ZFL2011/12 V nedeljo 11. decembra smo v organizaciji ŠKD KRT pričeli s prvim krogom tretje zimske futsal lige. V tekmovanje je prijavljenih osem ekip iz Ilirske Bistrice in okolice. Tekmujejo po ligaškem sistemu vsak z vsakim. Najmlajša ekipa je ekipa petnajstletnikov iz Podgrada, najbolj izkušena pa je ekipa v kateri so bivši prvoligaški igralci futsala in stari mojstri Bistriškega žogobrca pod sponzorskim imenom TOMEX. Zelo zanimiva je tudi ekipa Pek Dolenje, v kateri je tekaj že malo izkušenih mojstrov futsala, nekaj rekreativcev, ki pa igrajo kar nekaj let skupaj! Tu so še ekipe bivših nogometašev Plame iz Podgrada(BACEK JON TEAM), mladincev U 18 iz Podgrada, ekipa iz Košane, ekipa iz Hrpelj-Kozine (ADICTO BAR) in seveda »Dolina ljubavi«(z tekaj talentiranimi futsalisti U 18 bistriškega futsal kluba)! V do sedaj odigranih tekmah so se v prvih dveh krogih v napetih in nekaterih dokaj izenačenih srečanjih pomerile omenjene ekipe. Spremljali smo zanimiv futsal z vsemi atraktivnimi vložki, ki ga oblikujejo in naredijo zanimivega za gledalce in igralce. Vsa naslednja srečanja tied ekipami si lahko ogledate med prihajajočimi vikendi v športni dvorani Antona Žnideršiča; razpored in vse podrobnosti pa najdete na spletni strani društva KRT http://www.futsal-bistri-ca.com. Organizator ŠKD KRT Ilirska Bistrica Dejan Trakoštanec elektronkah v -I NAJKVALITETNEJŠI PODNUDNIK ELEKTROINSTALACIJ IN MERITEV V JZ SLOVENIJI ZAKAJ SE STRANKE ODLOČAJO ZA NAS ? Opremljeni smo s profesionalno opremo Dela izvajamo strokovno, kvalitetno ter cenovno ugodno e/ektra 4h ah ^ instalaciie NAJVEČ POVPRAŠEVANJA IMAMO ZA PODROČJA: • Elektroinstalacije in meritve • Hišniška opravila in vzdrževanja objektov • Montaža električnih pogonov za dvoriščna vrata • Montaža računalniških mrež • Montaža domofonov, video-domofonov ter protivlomnih sistemov • Strelovode instalacije instalacije meritve Simon Skok s.p. Vodnikova 8 6250 Ilirska Bistrica 041 778 107 elektro.skok(g>siol.net www. elektro-skok. si Storitve opravljamo na območju občin Ilirska Bistrica, Kozina, Divača, Pivka, Postojna, Sežana, Logatec in Ljubljana. REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Nagradna križanka Poezija SREČNO MMXII PRVI DEL GESLA BIBLIČNI SAMOZA- DOVOLJE- VALEC STALNO PREBIVA- LIŠČE jCtk NAŠA DEFEKTOLOGINJA IN BORKA ZA Ž. PRAVICE (1892-1985) KAR JEV REUCJJIS ČIM ZAVARJENO MESTO BISTVO V FILOZOFIJI KIROV, ROTA, ROBIČ LJUBIMEC NIMFE GAUTEJE, AKIS OBZIRNO VEDENJE VOJAŠKA ENOTA IZ VEČ ODDELKOV SOL ARZEN. KISLINE USTNOST DOLOČENEGA C HHHfctiiu MUHA, KI ŽIVI SEDMINO TEDNA KAR SO A, E, 1,0 IN U LJUBLJANSKI RAPER (ALI) SHAKESPEAROV KRALJ KONICA STROJENA KOŽA Z DLAKO GLAS PUŠKE AVTOR; MIHA OTKO ŽMAVC ENAKI ČRKI VEČJA SKALA, KI JO PRESTAVI ledenik; BALVAN ZAPOREDNI ČRKI GRŠKA ČRKA, TAU BARVA ČLOVEŠKE KOŽE JANEZ TRDINA: AROV IN...? OKLEPAJOČI ČRKI NAPRAVA ZA RAZVRŠČANJE DELCEV PREMOGA ALI DRUGIH RUDNIN VEDA, KI PROUČUJE JEZIK, KI GA UPORABLJATE PRI REŠEVANJU TE KRIŽANKE AMERIŠKA PEVKA TURNER LIT. ZGODOVI. (FRAN, 1906-1978; POIZKUS LIRIZMA na Slovenskem) OČE, ATA — RAPJE MODERNA...? GLASBE OSMI STARO* JUDOVSKI MESEC NAŠA PEVKA (SAMOTI) DRUGI DEL GESLA sCfck ZNAMENITO DOGAJANJE V JAJCU TERIERJE.,.? PSA PRIMORSKA STARA MATI PRIPADNIK ŠONOV SOGLASNIKA V BESEDI PITA JEZERO NA JZ. TURČUE POGLAVAR AZOV, VODAN ŽENSKA IZ RAJA IN IZ REBRA PRIPRAVA ZA TRGANJE TKANIN IVAN FRANKO NEM.-FR. PESNIK ANAGRAM BESEDE PAR NEMŠKI FILOLOG; ANAGRAM BESEDE SAT MINI ORIS , GRŠKA BOGINJA NESREČE TRETJI DEL GESLA PREOKRENITE Rl SVEDSKI POLITIK ERLANDER PLOŠČA IZ SKRILAVCA ZA POKRIVANJE STREH FRAN TRATNIK RIMSKE TROJANE — SPERMIJEV REPEK SOGLASNIKA V BESEDI CUU OZNAKA ZA SZ DEL AFRIKE; LOGOGRIF BESEDE ZAGREB — AVSTRALSKA SOPRANISTKA (NELUE, 1861 -1931, knjig; MELODIJE IN SPOMINI) AM. KOMIK IG. BURLESK (CHARLIE) KAR OBKROŽA SLIKO STAROŽIDOVS KI KRALJ, KOT DVE NAJVIŠJI KARTI MOJSTER TIMOLOGIJE ČEBELAM PODOBNE PIKAČKE KRAJ OB Z. OBALI rr. SRČNI UTRIP NAGELJNOVA ŽBICA Z NJIM KRAVA ODGANJA MUHE SOGLASNIKA V BESEDI TEŽA VIJE SE IZ PRITOK ebra; palindrom: AM. IGRALEC ACO SIL VER ITALIJANSKI PESNIŠKI VELIKAN ALIGHIERI MESTO V UKRAJINI SOGLASNIKA V BESEDI ŽUKA SCALINA PRIPADNIK ILIROV TISTO NAGELJNOVO ZARADI ČESAR STE VPISALI KLINČEK NORDIJSKI BOG ZLA MAJHNA VELIKOOKA MADAGAS- KARSKA OPICA MERA ZA ČISTOST ZLATA STOP JE PROMETNI...? Kronika ŠLA BI PRED VETROM Šla bi pred vetrom, za njim aii z njim. Misija: Rešiti zgubljeni spomin. On ve za kotičke na vrhu gore, kjer dan se začenja s poljubom miže. Bi šel še kdaj z mano, če bi te vodila? Brez vsake obljube bi strmo hodila. Sledila bi petju kukavic v tercah, ležala z nasmehom v rosi teh trav. Nič ne govori, le zgodbo si čaraj. Bom še kdaj z zanosom scenarij prebrala. Medtem pa dosledno varaj, kar varaj. Varaj ta svet, da ti vse v njem je prav. (Maja Dobrotinšek) Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do ponedeljka, 16. januarja 2012. Rešitev novembrske križanke Vodoravno: salon, Katka, truma, odriv, pesnica Patra, pop, Aken, Aal, opasač, A.K., ar, so, Ertl, Ran, asasin, Are, Knoblehar, Ovid, ansambel, bacil, Atna, lopa, opica, akna, Goa, ata, amater, srst, dudi-ka, lepota, plodič, Nairobi, Radivoj, knap, čo, amini. Ude, Taras, mače, dur, Odesa PRAVILNO GESLO NOVEMBRSKE desnica Patra - Patricija Dodič Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 3 nagrajece, ki prejmejo: 1. Dragan Cvijič, Hrpelje prejme nagrado: večerja v gostišču Grili Danilo za dve osebi 2. Damjan Sušelj, Košana prejme nagrado: CD Ansambla Zapeljivke 3. Krešo Čumurdžič, Hrpelje, prejme nagrado: CD Skupine Malibu Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica za obdobje odi. 11.2011 do 30.11.2011 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 12 kaznivih dejanj od tega 3 kazniva dejanja tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 1 poizkus vloma v trgovino, 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, 2 kaznivi dejanji nasilja v družini, 1 kaznivo dejanje zatajitve in 1 kaznivo dejanje prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Policisti so v enem primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 22 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 12 oseb vrnjenih hrvaškim mejnim organom, 10 oseb pa je zaprosilo za mednarodno zaščito. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 8 kršitev javnega reda in miru, in sicer 1 kršitev na javnem kraju in 7 kršitev v zasebnem prostoru. Dve osebi smo zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do streznitve. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 23 prometnih nesreč in sicer 22 z materialno škodo ter 1 z lahkimi telesnimi poškodbami, v kateri se je poškodovala 1 oseba. Obravnavali smo še 7 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo pridržali 1 kršitelja, v dveh primerih pa smo zaradi storitve hujšega prekrška po Zakonu o pravilih cestnega prometa, in sicer vožnje brez vozniškega dovoljenja, zasegli vozili in zoper kršitelja podali na sodišče obdol-žilni predlog. Na železniški progi v naselju Koseze smo obravnavali povoženje medvedke z mladičem. Policisti PP Ilirska Bistrica si želimo, da bi bližajoče se praznike preživeli čim bolj varno, zato opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjanje občanov in materialno škodo. Vse voznike opozarjamo, da vozite trezni. V primeru, da ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival. Dosledno upoštevajte tudi druga cestno prometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji. Želimo vam vesel Božič ter srečno in uspešno Novo leto 2012! Tomaž Petrinčič, policijski inšpektor I Karol Iskra, komandir PP višji policijski inšpektor III Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica 05 / 714-15-17 po^ReBne scoRrcve DEŽURNA ŠTEVILKA 041 / 377 294 'amus Delovni čas: Delavnik r LEKARNA Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 14:00 od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 AKCIJSKA PRODAJA LEŽIŠČ Super Kine Aloe vera Izredno udobne ležišče debeline 24cm. Jedro je sestavljeno iz visokoelastične HR pene in spominske pene. Ležišče ima zračne kanale in 5 con, ki ustrezno podprejo vaše telo. V prevleki so izvlečki Aloevere, ki blagodejno vplivajo na vašo kožo. Obojestranska uporaba -trša in mehkejša stran, snemljiva in pralna prevleka. 200x80x24cm (prevleka nano) ..189,99€ 200x90x24cm...................189,99€ 190x90x24cm.................189,99€ 200xl20x24cm.................................244,99€ , < t 200xl40x24cm(prevleka nano).244,99€ 200xl60x24cm (prevleka nano).294,00€ Vital Ležišče je sestavljeno iz PU pene in spominske pene, ki telo med spanjem objame in nudi sproščujoč občutek spanja. Posebna prevleka z izvlečki Aloevere ima zdravilni učinek na vašo kožo. Obojestranska uporaba -trša in mehkejša stran, snemljiva in pralna prevleka. 200x90xl9cm...................165,00€ Basic Jedro s petimi conami daje telesu ergonomsko podporo in s tem preprečuje bolečine v vratu in hrbtu. Zračni kanali zagotavljajo dobro zračno propustnost. Prevleka Basic je narejena iz trpežnega materiala in ohranja kakovost kljub večkratnemu pranju. Obojestranska uporaba-trša in mehkejša stran , snemljiva in pralna prevleka. 200x80xl8cm (prevleka Top)....129,99€ 200x90xl8cm...................138,00€ 190x90xl8cm...................138,00€ 200xl20xl8cm..................178,99€ 190xl20xl8cm......................................178,99€ *sc- * I 200xl40xl8cm(prevleka Top)....214,99€ 200xl60xl8cm (prevleka Top)...247,99€ 200xl80xl8cm.................272,82€ Slike so simbolične • Akcija traja od 27.12.2011 do razprodaje zalog • Vse cene so z DDV-jem Otroško ležišče Gaia Otroško ležišče je narejeno iz kakovostne HR pene. Jedro ima zračne kanale in je profilirano, kar omogoča stalen pretok zraka po vsej površini. Prevleka ima učinek »pleničke«. Tekočina se porazdeli po površini in ne prodre v notranjost. Prevleka je snemljiva, pralna. 120x60xl2cm........70,00€ 140x70xl2cm........80,00€ .. . Nadvložek Purlatex Namenjen je izboljšanju lastnosti obstoječega ležišča. Purlatex pena je nov, hladen, na otip prijeten material, ki zagotavlja maksimalno udobje. Prevelka Aloevera, snemljiva, pralna. Nadvložek je uporaben kot medicinski pripomoček za preprečevanje prel ežanin. 200x90x6cm.........129,00€ 190x90x6cm...... 129,00€ Vzglavnik Purlatex Vzglavnik Purlatex nežno obda vzglavje in vam nudi sproščeno lego skozi vso noč. Zaradi posebnega materiala 1 se vzglavnik ne pregreje. Ergonomska oblika in posebna mehkoba dopuščata spanje v vseh položajih. 55x39xl2cm.........69,00€ Velika izbira vseh vrst pene in zvočne izolacije • Razrez na mero ^ s cppiama-pur www.plama-pur.si Najdete nas: Industrijska prodajalna Plama-pur d.d. • Podgrad 17 • 6244 Podgrad Urnik: pon-petek od 7.30 do 18.00 • sobota od 7.30 do 12.00 Tel. 05/7149 220 • info@plama-pur.si rir\ Rozmanova ulica m VrtL a TEL: 05/71 00 3 I r P)! JUT* /A e-mail: maljevac@vc lEMnlllzr\<2Sfei . POVEZ/ Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si SiOL <5$ debi * Jzi^mobil TelekomSlovenije > PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER OOOATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ IgpliS