Čestitamo ob 8.marcu! Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGias ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO Dl ZELO Številka 75 ~~— Leto 3 Cena 240 SIT 6. marec 2003 KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA RADI O • •,7 In 99,9 MHs NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 20. MARCA 2003. Je Blatnik pred novim sojenjem? Brežice - Visokega uslužbenca Občine Brežice Dušana Blatnika so kriminalisti poleti 2000 prijeli zaradi jemanja podkupnine. Označen denar mu je ob policijskem prisluškovanju izročil podjetnik Jožef Suban. Želel je, da bi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja hitreje stekli, pomoč pa mu je obtoženi kot vodja pristojnega oddelka na občini ponudil sam proti denarnemu nadomestilu. Minuli teden je bila obdolženemu izrečena sodba. Na okrajnem sodišču so v izreku tožilstva zahtevano kaznivo dejanje jemanja podkupnine uradne osebe prekvalificirali v milejše kaznivo dejanje in sicer v nezakonito posredovanje. Izrečena mu je bila zaporna kazen za dobo šestih mesecev, ob tem pa mora plačati še milijon denarne kazni ter poravnati stroške postopka in povprečnino. Sodba še ni pravnomočna, obe strani napovedujeta pritožbo. Državno tožilstvo, ker je dokazovalo korupcijo javnega uradnika, zagovornik pa, ker zatrjuje, da kaznivo dejanje ni dokazano in predlaga le pogojno kazen. Zaradi pritožb se lahko postopek sojenja ponovi ali se celo znajde na višjem sodišču. ...na strani 3 Ratifikacija meddržavne pogodbe o NEK Ljubljana, Krško - Z ratifikacijo meddržavne pogodbe o NEK Je državni zbor sprejel tudi noveli tako imenovanih “jedrskih zakonov”. Občina Krško zato po usklajevanjih z ministrom za okol-Je in prostor ter energijo Janezom Kopačem ni vložila pobude za razpis referenduma, čeprav je župan Franci Bogovič na pogajanja v Ljubljano prišel z več kot 4000 podpisi. Večjega zagotovila lokalni skupnosti, kot je zapis njenih zahtev v ^ukon, država tudi ne more dati, veijamejo v Krškem in upajo na korek-1110 izvajanje sprejetega meddržavnega sporazuma in zakonov. Čas bo P°kazal, ali so bile obljube vlade dane s figo v žepu, poudaija župan. Občina Krško in Posavje nosita odgovornost za okolje in ljudi, kt živijo z jedrskim objektom ter začasno skladiščenimi odpadki. V dogovoru z vlado so pogajalci dosegli, da se bo dokončno uzakonilo do sedaj plačano nadomestilo za prisotnost objekta občini Krško ter nova dajatev v višini 55 odstotkov sedanje, ki jo bodo Vse tri posavske občine dobivale do sprejema lokacijskega načrta bujnega odlagališča. Medtem ko so potekala pogajanja o ratifikaciji meddržavne P°godbe, pa so v nuklerki pridno delali; posodobili so namreč ba-za izrabljene gorivne elemente. Odločili so se za t.i. mokro . kladiščenje, ker je najbolj varno in ekonomično za elektrarne, ki e obratujejo. ...na straneh 3 in 5 Za avtocesto padle prve hiše Krško, Brežice - Dolenjski avtocestni odsek bo zarezal tudi v krško in brežiško občino.. Največje spremembe ob širitvi zdajšnje hitre ceste bodo na Drnovem in na Čatežu ob Savi. Na Drnovem je predviden cestninski priključek z odcepom za Krško ter obsežna avtomoto baza. Na brežiškem področju pa so na območju Čateža težki gradbeni stroji že zarezali v hrib, ki bo povsem spremenil zdajšnjo podobo. Na območju pod Petrolovim motelom bo avtocesta povozila sedem stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, prve hiše so že zravnane z zemljo. Lokalna skupnost je uspela z zahtevo po uko-pu avtoceste na tem področju, od bencinskega servisa mimo naselja s cerkvijo. Prebivalci krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Čateža ob Savi pa ob pomoči Občine Brežice že bijejo boj z državo in izvajalci del za ohranitev cest, ki jih pri delu uporabljajo, ter njihovo sprotno čiščenje v času gradbenih del za avtocesto. ...na strani 4 Področje Čateža, kjer so se dela pričela, bo povsem spremenjeno. W Smeite se— W (saj dolgo se tako ne bostej! Posavje - Je že res, da nas skozi vse leto v vsakdanjem življenju razne afere, aferice in ostale politične intrige spravljajo v jezo in bes, pa da nas raznorazni politični, gospodarski in sorodni škandali po dolgem in počez sramotijo pred prihajajočo Evropo. A če drugega ne, so prav te teme več kot dobrodošla podlaga za čas, ko pride v deželo na sončni strani Alp pust. Organizatorji pustnih prireditev si zadoljni manejo roke in se veselijo, da lahko vse intrige minulega leta ovekovečijo v pustnem času. Tako Brežičani ozirpma člani Turističnega društva Dobova - sekcija Fašjenk niso pozabili dogajanj okoli Mokric in letos v njihovem Fašjenku vlada “Mukrička gospoda s pokojnim grofom Mukričkim”, Kostanjevičani seveda ne morejo brez svoje Šelme, a tudi pri njih niso pozabili na dogodke zadnjega leta. V Sevnici pa je potekal velik in pisan karneval “Kar ne vela ”, na katerem so bili zbrani vsi “akterji" minulega leta, ki dajo kaj nase in ki kaj veljajo. ...na strani 9 Kdo nas najbolj promovira? Posavje - Če radi pravimo, da je Slovenija in z njo tudi Posavje v svetu premalo poznana, in da nas naše organizacije, pristojne za prepoznavnost v tujini, premalo promovirajo, pa to nikakor ne velja za posavske športnike. Tokrat so najbolj sveži uspehi mlade 18-let-ne članice Strelskega kluba Brežice, ki v zadnjih tednih dobesedno ruši rekord za rekordom. Zadnji podvig Vesne Kržan je nov državni rekord v streljanju z zračno pištolo. Mladinka je na zadnjem letošnjem izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance premagala celo najboljše slovenske članice. 18-letna Vesna Kržan ima mimo roko in jeklene živce V kopici odličnih športnikov pa se je na zimskem evropskem prvenstvu v metih izkazal tudi Primož Kozmus, član AK FIT Brežice, ki je v metu kladiva osvojil odlično 4. mesto. Medalja se mu je izmuznila za las, a pred njim so še velika tekmovanja. ...na strani 14 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 stran 2 SavaGfe, 6.3.2003 POSAVSKE ni/SlCE Desna regija Kurent, fašjenk, šelma in per-forcenhausaiji - to so liki posavskih karnevalskih prireditev, s katerimi pust uspešno izganja zimo. Ta je še najdlje vztrajala na poledeneli Levstikovi ulici v Brežicah. Sicer pa od Loč do Kostanjevice odmevajo pustne domislice, mnoge so vzbudile Živi led na Levstikovi ulici zanimanje tudi med bralci pravcatih pustnih časnikov. Vsi pa se poleg svetovnih problemov lotevajo tudi povsem drobnih domačih pripetljajev; Pustne novice iz Dobove denimo napovedujejo ločitev Občinarja Ptičarja in veseljaki iz Krškega objavljajo vesti o smetarski regiji in spretnih Brežičanih, ki so Krškemu speljali nekaj pomembnih služb. Medtem so Kostan-jevičani znova bili boj za novega predsednika perforcenhausa. Pustne šeme so spet vrnile moč uradni oblasti in že počivajo, le v dobovski fari se večer za večerom vrstijo družabnosti, ki jih bodo zaključili šele v soboto. Ljudi prav zares zanima, kdo se skriva pod krinko “grofa mu-kričkega” oziroma kdo bo, ali Borut Mokrovič ali Vladislav Deržič, na mednarodnem karnevalu katapultiran v vesolje? Še sreča, da so tu vinski prazniki in da bo v soboto tudi mednarodni praznik žena. Dan, ki se ga pri nas malce sramujemo, v tujini pa je ohranil svoj prvotni pomen! Svoj pomen pa bi v slovenskem prostoru želela ohraniti tudi posavska regija. Saj sem dol, na svoj jug, država vlaga nekaj denarcev. Nedvomno bi jih še več, če bi volilci lanskega novembra glasovali drugače. Spomnimo, da so denimo Sev-ničani več kakor polovico glasov namenili predsedniški kandidatki Brezigarjevi in da so za vse tri župane izvolili može iz tako imenovane desne politične opcije oziroma socialdemokratske in ljudske stranke. Je že tako, da bi bilo bolje, ko bi ljudje podprli vladajočo koalicijo, tiste stranke, ki so na oblasti. Potem država ne bi “nagajala” pri ustanavljanju pokrajine in posavskim občinam ne bi na račun nuklearke namenila borih 500 milijonov SIT. Ker je Posavje potemtakem bolj “desna” regija, ji posredno preti celo izguba pomembnih državnih institucij! Kaj nam še preostane? Reorganizacija upravnih enot iz sedanjih 58 na 8 lahko povsem spremeni podobo območij in hkrati privede tudi do še mnogo slabšega ekonomskega položaja v sedanji posavski pokrajini. Osnovanje osmih upravnih enot z najbližjo v Novem mestu bi pomenila izgubo brežiške, krške in sevniške, ki jih vodijo Darko Bukovinski, Anton Podgoršek in Jožko Kovač. Hkrati bi se iz Posavja v Novo mesto, ali še kam dlje, odpeljale tudi druge službe, denimo davčni in geodetski urad, sodišča in tožilstvo, gospodarska zbornica, šolska uprava (obrambo smo že izgubili), zavod za zaposlovanje in zdravstveno zavarovanje ter še kaj. Podobno kot pri podjetjih, ki so v večja središča odpeljale znanje in pamet, Posavju pa pustile “črnsko” delo, se lahko primeri tudi z ukinitvijo upravnih enot. Tudi Anton Podgoršek, načelnik krške enote meni, da je zdaj čas za izkazovanje posavske enotnosti, ko bi morali vsi, ki navijajo za skupno pokrajino, takoj zagnati vik in krik! Zdaj ni čas za strankarske zdrahe in prepire, ampak za skupen nastop zoper namere države. V nasprotnem primeru bomo res samo še smetarska regija z radioaktivnimi odpadki in klorom ter umazanijo za jezovi hidroelektrarn, regija z vojsko na cerkljan- Janeza Vogrinca, še manj pa v Vizjakovi socialdemokratski stranki s predlogom za Ivana Molana. Na “strankarski konvenciji”, ki se je je udeležil tudi Janez Janša, so člani za podžupan-sko mesto z veliko večino, menda 29:4, podprli Milka Veršca, toda velikega borca brežiške socil-demokracije kljub temu nista podprla niti Janša niti Vizjak! ža kulturno dogajanje, je v Brežicah povsem drugače. Zelenice pod Mladinskim centrom so namreč izkoriščane za prav nenavadne dejavnosti; zjutraj se v parku-pa tudi po vogalih drugod po mestu - trebijo psi, nato pridejo tja malčki in veselo brskajo po drekcih. Zvečer park zasedejo mladi mamilaši, ki si ožilje polnijo z nevarnimi dro- Anton Podgoršek skem letališču, s hrumečimi letali in novimi helikopterji. Regija s policijo ob trdi schengenski meji! Stran z drobnjakarstvom! Med krškimi strankarskimi veljaki zdaj ne bi smelo biti privoščljivosti, če sije župan Franci Bogovič z nastopanjem proti meddržavni pogodbi o nuklearki skoval še večji politični kapital. Še sreča, da mu ni kdo na poti v Ljubljano ukradel aktovke s 4500 podpisi, saj bi jih potem morali zbirati še enkrat. Zdaj tudi ne bi smeli preveč resno jemati vedno novih izjav Zlatka Gomilška, ki je na Dnevnikovem forumu pre- Opustelo smučišče na Čatežu Očitno Vizjak Veršca, ki se menda odreka tudi vodenju poslanske skupine SDS, odriva na stranski tir. Bo zaradi vseh teh igric občina namesto treh dobila kar štiri podžupane? Očitno je funkcija, tudi zaradi denarcev, nadvse vabljiva. V Brežicah bi morali preseči tudi nezadovoljstvo zaradi Vizjakovega ravnanja, ker seje posavskih pogovorov v Ljubljani udeleževal kot solist, medtem ko je Bogovič s sabo vedno pripeljal celotno občinsko ekipo. Je pa Vizjak seveda zaslužen, da bo še ta mesec morda sprejet občinski proračun za leto 2003 in da je koalicija “štimala” tudi v posameznih odborih. Vesel pa je posebej zato, ker je državna revizija okrog prodaje Mokric razsodila v korist občine! Bo pa tudi on verjetno moral odgovoriti svetnikom, ker je s KS Dobova na lastno roko, tako kot Deržič za Mokrice, za lepe milijone podpisal za odvoz smeti. Večnamenski park Župan Vizjak med drugim obljublja oživitev brežiškega mestnega jedra. V staro trgovsko šolo naj bi pripeljal visoko šolo za trgovino in turizem, zraven nje novo pošto in podzemne garaže, na zanimiv način bo lastništvo menjala nekdanja osnovna šola in z dograditvijo nove stavbe upravne enote bi lahko zaokrožili novi mestni trg, Bojan Petan pa bo menda tudi prenovil stavbo nekdanje Kozmetike. Nihče pa naj gami. V zimski naravi so vse te dejavnosti bile še posebej opazne. Podobno, kakor je bodlo v oči neizkoriščeno smučišče na Čatežu. Vlečnica, ki sojo nekoč postavili zanesenjaki ŠK Snežinka Brežice in so denar prispevala tudi domača podjetja, je vso to zimo, radodarno s snegom, skupaj z lepim smučiščem samevalo prazno tudi med počitnicami. Manj vešči so za- Tomaž Teropšič man upali na smuko, tako kot ljubitelji starin še vedno upajo, da jim bo direktor Posavskega muzeja Tomaž Teropšič ustregel s prikazom predmetov, ki so jih arheologi izbrskali na trasi bodoče avtoceste. Še dobro, da imamo domače vince. Zanj se zdaj trudijo na bi-zeljsko-sremiškem koncu, potem ko sojih prehiteli cvičkaiji, Zlatko Gomilšek tekli teden udrihal čez župana Bogoviča in strokovnjakom očital, da z gostitvijo gorivnih elementov ogrožajo jedrsko varnost ter dodal, da še nimamo študije o zapiranju nuklearke. V Brežicah pa se vodilni še naprej prepirajo okrog podžupanske funkcije in očitno je Vizjak preuranjeno sporočil imena kandidatov. Jesenkova ima menda zadostno podporo,-zato pa v ljudski stranki niso povsem zadovoljni s kandidaturo Brežiški park ne bi razmišljal, kakšno vsebino nameniti mestnemu parku pri gradu. Medtem ko so ga v Krškem že pred desetletji spremenili v gaj zaslužnih mož in pred dnevi v njem pridobili dvorano, v Sevnici pa park v okolju gradu zaokro- tako zelo ponosni na svojo pijačo. Nič čudnega ni, da na Dolenjskem, zlasti okrog Podbočja, med možmi ni nič več hudo, če jih varajo žene, sramota je, če imajo slab cviček! Vlado Podgoršek Proračun sprejet Sevnica - Občinski svetniki so po prvi obravnavi že sprejeli občinski proračun za letošnje leto. Ob tem so sprejeli sklep, da se nadaljuje proračunsko financiranje sevniškega Rdečega j križa (RK), ki je bilo zaradi nekaterih čudnih dogajanj vod- j stva za nekaj časa ustavljeno. Oddelek za družbene dejav- j nosti pa mora v sodelovanju z RK proučiti obseg in vsebino ( dela sekretarke RK in možnosti, da bi v osmih urah rednega ( dela opravljala še administrativna dela za druga društva. j morali manjši projekti počakati ^ na boljše čase. Da bi izpolnili vse 1 izražene zahteve in potrebe krajanov, bi potrebovali dodatnih 200 do 300 milijonov SIT, čeprav so s snovalci proračuna - kot je bilo t slišati v razpravi - ob sestavi pro- < računa pozabili na številne pred- 1 volilne obljube. - 1 Z amandmaji pa so rešili nekaj < zadev v skupni vrednosti 8,5 mili- < jonov SIT, ki niso bile predvidene, < in sicer 2,5 milijona SIT sta v pro- j računu namenjena za nabavo kombija za sevniško športno zvezo, 2,5 ’ milijona za prekritje strehe Kul- 1 turnega doma Krmelj, milijon za i nabavo inštrumentov sevniške pihalne godbe in 3 milijoni za mod- : emizacijo klanca na odseku lokalne ceste Konjska glava - Žabjek. V proračunu so svetniki rezervirali tudi nekaj sredstev za izgradnjo tretje faze vodovoda Blanca. Na Blanci naj bi namreč letos ali prihodnje leto za glavnino investicije koristili sredstva iz programa S A-PARD. Če jim bo to uspelo, jim bo na pomoč priskočila tudi občina. Nada Černič Cvetanovski Gladko skozi prvo branje Brežice - Odlok o proračunu občine Brežice so svetniki v prvem branju gladko sprejeli. Kljub “zavezanemu Žaklju’ ob predpisanih in podedovanih obveznostih, so ga brez bistvenih pripomb pozitivno sprejela delovna telesa in gaf nitura občinskega sveta. Nezadovoljni so predvsem s sred- Medtem ko je bil osnutek sevniškega proračuna ovrednoten na dve milijardi 240 milijonov SIT, je sprejeti proračun za sto milijonov težji. Polovica proračuna je zaradi vse slabših socialnih razmer namenjena družbenim dejavnostim oziroma blaženju socialnih stisk, polovica pa za ostale dejavnosti. Večji poudarek bo na gospodarstvu, saj je gospodarska situacija v občini zelo težka; povečuje se brezposelnost, v teku so prisilne poravnave... Občinski svet je zato za gospodarstvo namenil dodatnih 12 milijonov SIT, saj se zaveda, da je potrebno pomagati podjetnikom in podjetjem, da bodo tudi preko različnih razpisov črpali sredstva in pripravljali kakovostne programe ter posledično tudi zaposlovali. Med investicijami bodo imele prednost tiste, ki se bodo napajale iz državnih sredstev; gre predvsem za dokončanje OŠ Blanca, gradnjo doma TVD Partizan, gradnjo čistilne naprave, za predšolsko vzgojo, vodooskrbo in kanalizacijo, medtem ko bodo stvi za krajevne skupnosti. Proračun je ovrednoten na 3,2 milijardi SIT na strani prihodkov, na odhodkovni pa se kaže primanjkljaj 482 milijonov. Tega bodo krili s 329 milijoni SIT z naslova presežkov prihodkov iz preteklih let. Za višino 165 milijonov SIT bodo najeli kredit, in sicer 70 milijonov za pričetek gradnje OŠ Bizeljsko, 55 milijonov za OŠ Kapele ter 40 milijonov za Knjižnico Brežice, je pojasnila vodja službe Maksimiljana Stanič. jekte. Zato pa naj bi, če bodo letos zanje izdelani razvojni programi-več sredstev dvajsetim krajevnim skupnostim namenili v prihodnjem letu. Z naslova državnih prihodkov bo za okoli 260 milijonov SIT sred' štev, za točno definirane projekte-med njimi prevladujejo stari greh1 ob že izvedenih investicijah. Med ključnimi prioritetami župan izpostavlja prostorsko planiranje, za katero meni, daje bilo v pre' teklosti “podhranjeno”, ter nadalje' Na seji so potrdili tudi sporazum o sofinanciranju ureditve prometa na območju Mednarodnega mejnega prehoda Slovenska vas, in sicer izgradnjo čakalnih pasov, dve krožišči, nov dostop za Slovensko vas in nov uvoz za Berex, saj bodo staro cesto v remontni zavod zaprli. Leta 2001 ju Ministrstvo za promet investicijo ovrednotilo na 274 milijonov SIT, delež občine je 113 milijonov. Ker to področje zamira, so ob letos rezerviranih sredstvih države sklenili, da investicijo preložijo na prihodnje leto. Rezervirana državna sredstva pa bodo po predhodnem soglasju ministrstva namenili drugim prioritetnim nalogam na področju občine Brežice. Župan mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da so s “sliko" stanja vseh obveznosti občine ugotovili primanjkljaj, ki ga izkazujejo. Še enkrat je poudaril, daje to odraz dela obrti ter stanovanjska problema11' v preteklosti, izpostavil pa je po- ka. Računa pa še na 2 milij0^ dračje komunalne infrastmkture, evrov z naslova PHARE sredste kjer je vrsta podpisanih, a nereali- za čezmejno sodelovanje za obmeJ ziranih pogodb. “Pas bodo morale no področje, zategniti” krajevne skupnosti, kjer . f se prezrte investicije v manjše pro- Suzana Valita'1 _______________________________________ Zdaj tudi Šentjernej Šentjernej - Občinski svet občine Šentjernej je kar na nekaj sejah poskušal, na koncu pa vendarle uspel sprejeti spremembe statuta občine-Tako se bo po zadnji seji, na kateri so potrdili spremembe statuta občine Šentjernej, povečalo število članov občinskega sveta s 17 na 18, saj je ko1 dodatni član sveta upoštevan tudi predstavnik romske skupnosti. Po spi®" jetju sprememb bodo občinske svetnike volili po proporcionalnem sistemu, predstavnika romske skupnosti pa bodo volili po večinskem siste? mu. Sprememba statuta glede števila članov občinskega sveta pa občin1 nalaga še sprejetje odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve občinske?3 sveta, s katerim se ureja oblikovanje volilnih enot tudi za Rome, in113 podlagi tega bodo izvedli volitve romskega predstavnika. KM. vanje načrta razvojnih program°v in investicij za devetletno šolstvi; Enako bodo več sredstev prej' področje razvoja podjetništva jeli I % I Ratifikacija meddržavne pogodbe o NEK S figo v žepu ali tokrat zares? Ljubljana, Krško - Ob ratifikaciji meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je državni zbor (DZ) sprejel tudi t.i. “jedrski zakon”. Z novelo zakona o zaščiti pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je odgovornost za izvajanje meddržavne pogodbe o NEK nase prevzela država. Občina Krško verjame v amandma na omenjeni zakon kot drugo varovalko, da v primeru neupoštevanja pogodbenih določil oziroma neuresničevanja predvidenega programa ravnanja z jedrskimi odpadki naša država lahko začne s postopkom razveljavitve meddržavne pogodbe. Zato so Krčani zadržali postopek za razpis referenduma, vendar zaradi življenja z NEK še vedno obljubam ne verjamejo. Večjega zagotovila lokalni skupnosti kot je zapis njenih zahtev v zakon, država tudi ne more dati, je dejal župan Franci Bogovič. Zato v Krškem upajo na korektno izvajanje sprejetega meddržavnega sporazuma in zakonov, čas pa bo tudi pokazal, ali so bile obljube vlade dane s figo v žepu, je poudaril župan. Kot je še dejal Bogovič, se slovenski del pogodbe zavezuje tudi direktivam EU, ki bodo prisilile našo državo k upoštevanju predvidenih datumov glede ravnanja Z radioaktivnimi odpadki. Posav- je je dobilo jamstvo slovenske države, da bo do konca leta 2004 sprejela program razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov, do leta 2008 našla lokacijo za trajno odlagališče in ga do leta 2013 tudi zgradila. Dosegli so, da je vlada javno podjetje ELES zavezala k prenosu sedeža podjetja Eles Gen iz Ljubljane v Krško v prihodnjih treh mesecih. Občina Krško in Posavje nosita odgovornost za okolje in ljudi, ki živijo z jedrskim objektom ter začasno skladiščenimi odpadki. Z dogovorom z vlado so pogajalci Franci Bogovič je poudaril: “Na osnovi od vlade potrjenega sporazuma in v parlamentu sprejetih zakonov smo odstopili od namere za vložitev podpisov za referendum. Tako nam zdaj ostane to, da upamo in verjamemo v dobronamernost obeh pogodbenih partnerjev. Vsekakor bo prvi preizkusni kamen konec naslednjega leta, ko bosta obe državi morali sprejeti program ravnanja z odpadki, ki bo vseboval znesek nadomestil, ki je bil doslej za hrvaško sporen. Takrat bomo vedeli, ali sta partnerja šla v pogodbo s figo v žepu ah sta tokrat mislila resno.” dosegli, da se bo dokončno uzakonilo do sedaj plačano nadomestilo za prisotnost objekta občini Krško ter nova dajatev do sprejema lokacijskega načrta trajnega odlagališča za vse tri občine. Za veljavnost sporazuma morata slovenska in hrvaška država izmenjati noti. Hrvaška vlada je dva dni po ratifikaciji sporazuma o NEK v DZ na zaprtem delu seje po pričakovanjih zavrnila zahtevo HSLS za umik diplomatske note o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK. Meddržavna pogodba o NEK na ministrski ravni je bila podpisana 19. decembra 2001, hkrati pa sta predsednik uprave HEP Ivo Čovič in direktor družbe Elektro-Slovenija Vekoslav Korošec podpisala družbeno pogodbo, ki opredeljuje način skupnega upravljanja elektrarne. V HEP menijo, da je prvi korak k uresničitvi meddržavne pogodbe ustanovitev družbe NEK d.o.o., v kateri bo HEP enakovreden partner slovenski družbi Eles Gen. Začetek veljave meddržavne pogodbe o NEK pomeni, da slednja postaja glavni dokument za uravnavanje odnosov med obema lastnikoma. Suzana Vahtarič •i* Casino Lido RREC TERME ČATEŽ Sobota, 8. marec Dan žena moški s ♦ * V * j-rIPT/Z I Ponedeljek, 10. marec ; 40 mučenikov ženski stRIPTIZ! j Sobota, 15. marec Sinile purty slano pecivo OD 14. FEBRUARJA DO 3. MAJA 2003 Vstopi v enega izmed treh Grand Casinojev ta sodeluj f posebnih nehanjih ter v zakljnčnem žrebanja. CC PROGRESIVNI • * Te JACKP0T • 2^^ SUPER NAGRADA aaiMMi« Grand Casino L ido Topliška cesta 35 • 8251 Čatež ob Savi Tel.: 0? 4994 800 Fax; 0? 4994 810 • e-maih marketing.lido@casino.si Jemanje podkupnine omilili Brežice - Nekdanji visok uslužbenec Občine Brežice Dušan Blatnik je bil pred okrajnim sodiščem spoznan za krivega zaradi nezakonitega posredovanja s prejemom denarne nagrade in ne zaradi jemanja podkupnine, kot je bilo zapisano v obtožnici. V še nepravnomočni sodbi sta mu bili izrečeni zaporna in denarna kazen. Čeprav je tožilstvo dokazovalo jemanje podkupnine, je sodišče nekdanjega vodjo Oddelka za prostorsko načrtovanje na Občini Brežice spoznalo za krivega nezakonitega posredovanja. Zahteval in prejel je denarno nagrado, da bi izkoristil svoj uradni položaj in vpliv za posredovanje pri izvedbi uradnega dejanja. Za to je predvidena denarna ali zaporna kazen do enega leta. Dušanu Blatniku je bilo izrečeno 6 mesecev zaporne kazni ter stranska denarna kazen v višini milijona SIT. Sodišče je tudi odločilo, da mora vrniti vrednost 1.500 takratnih DEM prejete denarne nagrade, plačati bo moral do sedaj izkazanih 145.000 SIT sodnih stroškov in še nad 200.000 povprečnine. Tožilec je sicer zahteval leto in pol zaporne kazni, 1,5 milijona SIT denarne kazni ter med ostalim tudi 3 leta prepovedi opravljanja javne funkcije zaradi korupcije. Zagovornik pa se je zavzemal samo za pogojno kazen, saj naj bi obsojeni zunaj službene dolžnosti svetoval in za to prejel denar. Obdolženi se je zagovarjal, daje dogovorjenih 6.000 takratnih DEM nagrada za njegovo pomoč pri svetovanju podjetniku Jožefu Subanu, ki ga je ovadil in mu zahtevani denar junija 2000 predal ob policijskem prisluškovanju. Pomoč podjetniku zaradi počasnosti sprejemanja gradbene doku-mantacije je proti denarnemu nadomestilu obsojeni ponudil sam. Sodišče je tudi prepričano, da je nezakonito posredoval oziroma za to izrabil svoj položaj. Sodišče tudi meni, da seje obsojeni zavedal, kaj počne in je tako denarno vnovčil svoj položaj visokega uradnika. Kot olajšavo je upoštevalo odmaknjenost dpgodka ter obsojenčevo poslabšanje družbenega in socialnega položaja. Izreka sodbe se obdolženec in njegov zagovornik nista udeležila, sodba še ni pravnomočna. Suzana Vahtarič AflKt I A Smo iztržili dovolj? Meddržavna pogodba o nuklearki je končno potrjena tudi v slovenskem državnem zboru. Vendar pa se v Posavju sprašujemo, ali so poslanci ravnali pametno in dovolj premišljeno, ali bomo vseeno “potegnili ta kratko ”, Mnenja so seveda deljena; nekateri verjamejo, da ima pogodba dovolj dobro varovalko, nekateri pa menijo, da so posavski pogajalci prehitro odstopili od zahteve za referendumsko pobudo. Zdravko Užmah, ključavničar iz Spodnjega Starega Grada: Menim, da so bili posavski pogajalci premalo trdi pogajalci. Glede na to, da so imeli zadostno število podpisov, bi po mojem mnenju morah kljub vsemu vložiti pobudo za referendum, še posebno ob dejstvu, da vlada ni ugodila vsem zahtevam. Sicer pa kot bližnji sosed nuklearke lahko rečem, da objekt, dokler obratuje, ni moteč, povsem drugače pa je ob njenem mirovanju. Rudi Dobnik, podjetnik iz Krmelja: Mislim, da bi moral krški župan Franci Bogovič vložiti referendumsko pobudo. Če je že za vsako figo referendum, bi lahko bil tudi za to. Samo primer - sedaj vlagajo referendumsko pobudo trgovci o odpiralnem času. Moral bi biti referendum, da bi državi, ki je zelo trd partner v pogajanjih, pokazali, kaj hočemo. Dragica Šepetave, gospodinja z Zgornjega Obreža: Menim, da ni bilo staljenega nič konkretnega. Pogajalci niso dosegh ničesar pomembnega oziroma premalo. Pobuda za referendum bi morala biti vložena, saj je to vprašanje, ki zadeva nas, ki živimo neposredno z elektrarno. Sicer po vseh letih nimam občutka ogroženosti, a znanci, s katerimi se srečujem, so mi že večkrat zagotovili, da v bližini nuklearke ne bi nikoli živeli. Ema Kočkova, upokojena artistka s Češke, živi v Brežicah: Problema ne pozam dobro, želim pa, da bi vse ostalo v redu. Namesto da se okoli NEK kregajo, naj bi poskrbeli za njeno varnost. Nič nimam proti Hrvaški, vendar bi morah takšne stvari reševati kot sosedje, na prijateljski način. O referendumu nisem seznanjena, zato ne morem povedati, kaj je boljše. »M Gregor Ivanšek, dijak s Trebeža: Živimo na pragu objekta, trenutno se zanj še toliko ne zanimam, mislim pa, da je škodljiv. Po drugi strani pa zaposluje določeno število ljudi, kar je dobro. Glede odnosov o NEK med obema državama mislim, da je vse preveč spolitizirano, še zlasti na Hrvaškem. Glede referenduma pa menim, da bi se vse skupaj še bolj zavleklo, ne bi pa se nič drugače rešilo. Nuklearka je skupni posavski problem Brežice - Časnik Dnevnik je ob odprtju svojega dopisništva v Brežicah pripravil Forum - okroglo mizo z naslovom Življenje z Jedrsko elektrarno Krško. Kot je v uvodnem pozdravu povedal urednik Miran Lesjak, je srečanje povsem slučajno sovpadlo z aktualno ratifikacijo meddržavne pogodbe o nuklearki. Domači župan in poslanec Andrej Vizjak ter krški župan Franci Bo- Omizje Dnevnikovega foruma, v ospredju odgovorni urednik Miran Lesjak govič sta ob tem dejala, da ju prevevajo mešani občutki, zlasti ker niso uspeh z vsemi zahtevami, je pa dogajanje okrog tega dokumenta zadnje mesece zelo povezalo posavsko regijo. Predvsem so številni razpravljal-ci poudarili, da predstavlja nuklearka s svojimi radioaktivnimi odpadki skupni problem za brežiško, krško in sevniško občino. Nekatere pomisleke okrog spoštovanja rokov, ki jih je dala Posavju vlada, je državni sekretar Radovan Tavzes ovrgel s pojasnilom, da bodo podzakonski akti pripravljeni pravočasno, med drugim tudi zagotovila, po katerih bo vsaka posavska občina letno dobila okrog 550milijonov SIT rente na račun prisotnosti jedrskega objekta. Krški poslanec in predsednik upravnega odbora sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško Branko Janc je povedal, da se je doslej za dekomisijo v skladu že zbralo dobrih 21 milijard SIT, Miran Veselič, direktor Agencije RS za radioaktivne odpadke, pa je zatrdil, dabodoleta2008 oziroma 2013 mogoče pripraviti vse potrebno za pridobitev dokumentacije in začetek gradnje končnega odlagališča radioaktivnih odpadkov. VP. Izgradnja avtocestnega križa Slovenije Bodoča avtocesta bo kmalu zarezala v naš prostor Krško, Brežice - Dolenjski avtocestni odsek na našem področju zajema tretjino celotnega odseka do prestolnice. Slabih 18 km odseka Smednik - Krška vas ter 12 km na relaciji Krška vas - Obrežje naj bi po napovedih investitorja Družbe za avtoceste RS (DARS) zgradili predvidoma prihodnje leto. Gradnja na posameznih etapah pa se je komaj začela. Gledano iz smeri Ljubljane bo prvi večji vozel na posavskem področju priključek Drnovo. Po lokacijskem načrtu bo v obliki trombe povezoval avtocesto z glavno cesto in bo cestninski. Predvideno je kanalizirano in semaforizirano križišče na glavno cesto. Skupaj bosta cestninski postaji Drnovo in Krško, prva bo čelna z enajstimi stezami in možnostjo širitve, v priključku bo manjša postaja Krško s sedmimi stezami. Kompleks bo imel cestno bazo z okoli 7000 m2 površine. Zanimivo je, da naj bi črpalka po lokacijskem načrtu na južni strani ostala, vendar zunaj ograje kompleksa, brez povezave na avtocesto. Direktor Petrolovega sistema za maloprodajo v Novem mestu meni, da še lep čas ne bodo znane lokacije bencinskih servisov, ki bodo z Dmovega premaknjeni v smeri Novega mesta. Enako še ni znal pojasniti, kdaj in v kolikšni meri bo obnovljen Petrolov mo- tel na Čatežu pri Brežicah. Počivališče sever se bo namreč zaradi štiripasovnice rušilo, del bo urejen v počivališče in povezan z južnim delom, ki ga bodo delno zamaknili in obnovili. Na tem področju so predvidene naj večje spremembe, opozarjajo na Oddelku za okolje in prostor na Občini Brežice. Gledano iz smeri Dmovega je do tam med večjimi posegi le še nadvoz pred čateškim bregom in širitev mostu nad Krko. Na Čatežu bo ob prenovi tako imenovanega oskrbovalnega centra jug avtoceste nekaj več kot 100 metrov ukopan. Za ukopom je na mestu zdajšnjega križišča predviden nov viadukt, pod njim pa avtobusna postaja in želja krajevne skupnosti Čatež ob Savi je, da se ta prostor reprezentančno uredi. Sledi še priključek Brežice, ki bo vzhodno od sedanjega proti Dvorcam z dvema krožiščema. Na tem področju se bo sedanja regionalna cesta približala avtoces- ti. Večji posegi so po lokacijski uredbi predvideni le še na področju priključka Mokrice, ki bo bolj vzhodno od zdajšnjega in se bo navezoval na zgrajena bencinska servisa. Na severnem obrobju bo povezan z novo cesto z gospodarskim platojem. Na avtocestnem odseku od meje do Krške vasi je predvidenih skupaj štirinajst premostitvenih objektov (viadukt, dva mostova, trije nadvozi, pet podhodov in trije podvozi) ter ploščati prepusti. Traso v skupnem nastopu gradijo podjetja SVT, Cestno podjetje Novo mesto in Primorje. Avtocesta bo na Čatežu “povozila” oskrbovalno postajo Petrol, šest stanovanjskih objektov ter enega gospodarskega, pri Ribnici eno domačijo ter na Jesenicah in na Obrežju pet stanovanjskih hiš in gospodarsko poslopje Petrola. Zaradi povezovalne ceste z gospodarskim terminalom pa še dva gospodarska objekta. Po napovedih investitorjev naj bi oba odseka predali prometu naslednje leto, vendar ostaja vedno aktualni “predvidoma”, saj je država nacionalni program izgradnje avtocest od leta 1994 že večkrat močno časovno zamaknila. Suzana Vahtarič Legenda: 1. Nadvoz, širitev mostu 2. Ukop AC na Čatežu 3. Priključek Brežice 4. Petrolova črpalka in center 5. Priključek obrežje, servisi 6. Cestninski priključek Drnovo Stanka je zanimalo glede Cerjakove ceste pri Brežicah; to je cesta, ki jo domačini poznajo kot “cesto na rampo”. Pravi, da kljub obljubam krajevne skupnosti in Občine Brežice nihče ceste že desetletja ne uredi. Predsednik Krajevne skupnosti Šentlenart Stane Radano-vič je glede ureditve ceste pojasnil, da problem pozna. Status ceste ni definiran, saj je to dovozna pot z več uporabniki in se zato problem očitno vleče. Kdaj bo denar za asfaltni poseg, ne more obljubiti, oglasil se bo pri uporabnikih in v imenu krajevne skupnosti poskušal to dovozno pot najprej vsaj posuti z gramozom. Prav tako je Stanko iz Brežic izpostavil še vprašanje glede neurejene stanovanjske hiše v njegovi soseščini na Cer-jakovi ulici. Sprašuje, kako lahko lastnik objekt med stanovanjskimi hišami zapusti tako, da se tam redijo podgane in kače. Ker je bil v bodici izpostavljen lastnik objekta, smo se obrnili neposredno nanj. Bojan Tičarje ob tem, daje pojasnil, da naslov ni povsem natančen, tudi povedal, da kot lastnik omenjenega objekta osebno meni, da je zasebna lastnina nedotakljiva in dragih ne zadeva, zato na bodico ni želel odgovoriti. Jože je izpostavil, daje dolnja in gornja Brežina pri Brežicah vso noč razsvetljena. Vmes je še stara napeljava z dvema lučema, pa še tam ena ne sveti, zato ga je zanimalo, kdaj bo ta dokončno urejena. Predsednik Krajevne skupnosti Šentlenart Stane Radano-vič domneva, da gre za razsvetljavo v ulicah. Poskušal bo ugotoviti, kaj je narobe. Če luč samo ne sveti, bo krajevna skupnost poskrbela za ureditev, s problemom pa se bo tudi osebno seznanil z ogledom na terenu. Rozika iz Pišec je izpostavila pripombo glede avtobusnih lini-jh med Brežicami v njenim krajem. Poudarila je, da je veliko linij ukinjenih, motijo zlasti, da ni povezav ob sobotah. Menila je, da bi lahko prevoznik, če je manj potnikov, uporabil manjši avtobus. Direktor Integrala Brebusa Brežice Jože Baškovič je pojas-. nil, da imajo za opravljanje prevozov na omenjeni relaciji poseben avtobus. Med tednom imajo na tej relaciji med 5. in 15. uro šest prevozov v obe smeri. V podjetju se srečujejo s problemom, kije zaradi bistvenega zmanjšanja števila potnikov prisoten na ravni cele države, zato so bili prisiljeni, da v popoldanskem času in ob koncu tedna linije ukinijo, ker ni interesa potnikov in zasedenosti avtobusa. Potrdil je, da ob sobotah in nedeljah ni rednih linij na relaciji Brežice-Pišece-Brežice. V letu 2001 je bila v državi na tem področju sprejeta nova zakonodajo, po kateri se bodo v prihodnje avtobusni prevozi izvajali kot javna gospodarska služba. Država bo določila minimalni vozni red in prevozniki bodo morali zagotavljati minimalno število odhodov. Tako se bo v prihodnosti ta problem odpravil in bo povezava med mestom in podeželjem boljša. Zdaj so se prisiljeni ekonomsko obnašati. Tudi manjši avtobus v tem času, ko zdaj ni linij, ne pride v poštev, saj so na relaciji Breži-ce-Pišece z meritvami ugotovili, da ni izkazanega interesa niti za pet potnikov. Boris z Obrežja je pripomnil, da je posipni material na cestah, ne glede na to ali so lokalne ali državne, kot je primer hitra cesta, debel. Dejal je, da mu ne more reči pesek, pač pa kamenje. Direktor Cestnega podjetja Novo mesto, enote Brežice Robert Salmič je najprej izrazil dvom, da se poslušalec norčuje. Pojasnil je, da si lahko ogleda vse njihove posipne baze in deponije, kjer bo ugotovil, da je posipni material debel od 4 do 8 mm. Za posip se meša z različno količino soli, od ene tretjine do same soli. Pojasnil pa je, daje agregat za makadamske ceste bistveno debelejši, od 8 do 12 ali celo do 16 mm. V pisni obliki nam je bodico posredovala Ljudmila iz Brestanice. Izpostavila je javno razsvetljavo pri šoli v Brestanici, kjer v ovinku luč ne sveti že več kot dve leti. Predsednik krajevne skupnosti Brestanica Miroslav Mikeln je pojasnil, da krajevna skupnost ni pravi naslovnik za vprašanje, čeprav je naslovljeno nanje. Lastnik cestne razsvetljave je občina, ki jo pogodbeno ali s koncesijo odda usposobljenemu podjetju, v letu 2002 je to bil Dušan Arh iz Leskovca. Krajevna skupnost je s težavo seznanjena in je doslej vzdrževalca že večkrat opozorila, kar bo storila še enkrat. Upa pa, da bo istočasno z rekonstrukcijo Šolske ceste re-kunstrairana tudi javna razsvetljava na tem odseku ceste. Ivanka iz Brežic in Anton iz Cerkelj ob Krki sta izpostavila problem neurejenega parkirnega prostora pred Zdravstvenim domom v Brežicah. Vodja Oddelka za gospodarske javne službe in javne zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar je pojasnil, da so trenutno tla zamrznjena in ne morejo nič storiti. Ob prvi odjugi bodo parkirišče nasuli z gramozom in tako luknje poravnali. Za dokončno sanacijo tega prostora je v izdelavi dokumentacija. Pred sprejetjem občinskega proračuna pa ne more zagotoviti, ali bo letos izvedena tudi ureditev parkirišča pred zdravstvenim domom. Prikaz pomembnejših posegov na posavskem odseku avtoceste is 1 Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primem institucij, organizacij, strank, dmštev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Url.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, h po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Župan Bogovič pokleknil pred ministrom Kopačem! Meddržavna pogodba škodljiva za občino Krško. Več kot 4000 podpisnikov zahtevalo razpis referenduma. Krškemu gospodarstvu se obetajo težki časi. Meddržavna pogodba, sklenjena med vlado RS in vlado RH, ki se nanaša na Nuklearno elektrarno Krško (NEK), je bila 25.2.2003 ratificirana tudi v slovenskem parlamentu. Za občino Krško, Posavje pa tudi za RS je to zelo škodljiva pogodba. V OO in svetniški skupini N. Si (v nadaljevanju N.Si) smo opozarjali na številne nepravilnosti v pogodbi, katere bi bilo potrebno pred ratifikacijo odpraviti. Največja nepravilnost pogodbeje lastniško razmerje, ki je opredeljeno v enakem razmerju 50:50. V N.Si smo prepričani, da je slovenski lastniški delež Nuklearne elektrarne večji od hrvaškega deleža, saj pogajalska skupina ni upoštevala vrednosti zemljišča, na katerem stoji elektrarna in tudi ne stroškov posodobitve elektrarne. Lastniško razmerje pa ni pomembno le zaradi kapitala, ki pripada državi, temveč tudi zaradi vpliva na razmerje pri odločanju, ki je opredeljeno v razmerju 50:50, kar pomeni, da pogodba predvideva dvoglavo vodenje elektrarne. Takšno vodenje bo zagotovo imelo vpliv na sprejemanje kakovostnih odločitev, saj bo vsaka pogodbena strem hotela uveljavljati srnje interese. Težave bodo nastopile pri izbiri podizvajalcev, saj bo pogodbena partnerica hotela in bo imela vso pravico participirati enak delež podizvajalcev v NEK. Kaj to pomeni za občino Krško in Posavje, ni potrebno posebej razlagati. Druga velika nepravilnostmeddržav-ne pogodbe je skrb za nizko in srednje-radioaktivne odpadke. Pogodba pred- videva, da sta pogodbenici dolžni poskrbeti za varno in trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov najpozneje do leta 2023. Tudi v zvezi s polnjenjem sklada za razgradnjo NEK je veliko odprtih vprašanj. Daje meddržavna pogodba zares slaba: zatrjujejo tudi mnogi ugledni strokovnjaki. S tem so se do nedavnega strinjali tudi krški župan Franci Bogovič in vse stranke, zastopane v krškem občinskem svetu (OS). Problematika, vezana na meddržavno pogodbo, je bila v občinskih klopeh že večkrat obravnavana. Vse do ponedeljkove seje 24.2.2003 smo bili svetniki vedno enotni, da je potrebno takšni pogodbi nasprotovati in onemogočiti njeno ratifikacijo v parlamentu. V ta namen je bila vložena tudi zahteva po ustavni presoji. Ustavno sodišče je sicer res ugotovilo, da meddržavna pogodba ni protiustavna, to pa še zdaleč ne pomeni, da je sprejemljiva za občino Krško. Da bi se preprečila ratifikacija pogodbe v parlamentu, smo v OS sklenili, da se zbere potrebnih 1000 podpisov v podporo za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Z lahkoto smo zbrati več kot 4000 podpisov, kar pomeni, da tudi občani oziroma Posavci niso naklonjeni omenjeni meddržavni pogodbi. To so ugotoviti tudi v vladi, ki je naložila ministru Kopaču, da prične intenzivne pogovore z lokalno skupnostjo. V teh pogajanjih ni prišlo do spremembe pogodbe, spremenila sta se pa dva zakona, ki nalagata vladi, da poišče ustrezno lokaci- jo za nizko in srednjeradioaktivne odpail-ke najpozneje do leta 2008. Sprejetih je bilo tudi nekaj vlatlnih sklepov, s katerimi naj bi vlada delno prisluhnila zahteverm lokalne skupnosti. Minister Kopač je Posavju obljubil tudi 2,2 milijona USD na leto za obdobje štirih let. V N.Si s takšno rešitvijo nismo zadovoljni, saj so vse obvezttosti, ki izhajajo iz sprejetih zakonov in sklepov in niso predmet meddržavne pogodbe, breme RS. V N.Si. smo še vedno prepričani, da je nteddržavna zgodba slaba, zalo smo tudi v OS nasprotovali sklepu o izdaji soglasja k dogovoru o meddržavni pogodbi o NEK. Zupanu Francu Bogoviču smo predlagati, da z zbranimi podpisi prepreči ratifikacijo meddržavne i>ogodbeoNEK Pričakovali smo, da bodo našemu predlogu prisluhnili tudi svetniki drugih strank Zal se to ni zgodilo. Proti izdaji soglasja nas je glasovalo samo šest svetnikov. Vse kaže, da je šlo !e za trgovino, kjer je minister Kopač z drobižem kupil Župana Bogoviča. Župan s svojimi številnimi privrženci še vedno zatrjuje, da je meddržavna pogodba slaba inje ne podpira, hkrati pa daje soglasje k tej isti pogodbi. Kdo bi ga razumel? Zagotovo ga ne bodo razumeti nekateri krški in posavski podjetniki, ki bodo ostati brez dela, ko bo prišlo do izvajanja te pogodbe. Težko ga bodo razumeti tudi tisti, ki so s podpisom že jasno izrazili svoje nasprotovanje meddržavni pogodbi. Kakorkoli že, približuje se čas, ko bo občina Krško ostala brez gospodarstva Svetniška skupina N.Si Nikogaršnja pristojnost ali ne prepiraj se s šefom, ki ti daje belega kruha v usta Z dne I. 8. 2002 sem s sklepom Zveze veteranov vojne za Slovenijo postal trajno presežni delavec (zaradi pomanjkanja finančnih sredstev) na delovnem mestu glavnega in odgovornega urednika glasila “Veteran ZWS”, opravljal pa sem naloge novinarja, fotoreporterja, urednika, odgovornega urednika, referenta za stike z javnostjo ter kot avtor in urejevalec spletnih strani ZWS. Delo sem od 1996 leta opravljal honorarno in od leta 1999 profesionalno. Ob podanih prijavah o kršitvah ZWS Zakona o medijih (mimogrede, glasilo vseeno izhaja in spletne strani so prenovljene), Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, sem j strani Inšpektorata za delo RS, Ministrstva za kulturo, pravne službe Državnega zbora RS in Varuha človekovih pravic, prejel kratko malo odgovore, da zd zadevo niso pristojni -nihče od njih. Zadeva je jasno tekom dogodkov do danes zaromala tudi na sodišče, prvič kot pravna presoja pogodbe o zaposlitvi, in drugič kot tožba za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja in kršitev Zakona o medijih in kolek tivne pogodbe za poklicne novinarja za katero pa sem žal izvedel, dale bila tožba bojda dan prepozno vl^ žena na delovno in socialno sodišč s strani takratne strokovne pravne službe Sindikata NS, ki me je zas,° pala. Diši po konstruktu. Res. Še več-' Za nameček sem 31 .decentN^ 2002 prejel od ZW plačilno tist° Z zneskom reci in piši =58,00 SIT, ^ je menda tudi protizakonito, a ta ni nihče pristojen, da bi ugotavi ¥’ ali je ali ni odtegljaj plače brez s° nega naloga za izvržbo kazniv ati f Država pač ne pljuva v lastno skled HVALA Predsedstvo ZWS. HVALA Jože Kuzman. HVALA Srečko Lisjak. jejj Za svobodo medijev - z restn naprej! Renato %uf\ Sela pri Dobovi 95, Dob0^ stran 5 Sava Glas, 6.3.2003 93 ) :■ \i r ■e i e v ■0 ir o /, /- ?• 1- ■o o 'D Kisla voda senovskih knapov Senovo - Pred sedmimi leti je Vlada Republike Slovenije (RS) potrdila program zapiranja Rudnika rjavega premoga Senovo. V tem času je bilo v rudnik vloženih veliko sredstev, učinek vsega pa bolj majhen. Računsko sodišče je opravilo revizijo poslovanja, vlada pa je pred dnevi sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Senovo v zapiranju, s katerimi razširja dejavnost te družbe na nova področja. Družba Rudnik Senovo v zapiranju je bila že od leta 1999 kapitalsko neustrezna, zato je Vlada RS v vlogi skupščine že septembra lani predlagala dokapitalizacijo družbe s stvarnim vložkom in sicer s terjatvami države z naslova vnovčenih poroštev. Ker omenjena dokapitalizacija še ne bi odpravila domneve o kapitalski ustreznosti družbe, je bil predlagan in tudi sprejet predlog za izvedbo povečanja dokapitalizacije ob hkratnem pokrivanju izgub družbe v dveh korakih. Ker je treba te spremembe regulirati s spremembo in dopolnitvijo ustanovitvenega akta družbe, je vlada to tudi storila. Hkrati pa je sprejela spremembo člena te uredbe, s katerim se ureja razširjanje spektra dejavnosti družbe na nova področja. Dodajajo se namreč nove dejavnosti, s katerimi naj bi se ukvarjal rudnik v zapiranju, in sicer pridobivanje apnenca, sadre in krede, pridobivanje gramoza in peska, proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode. Ali bodo vse te dejavnosti tudi v resnici zaživele, pa je že drugo vprašanje, saj dejstva govorijo, da je rudnik v zapiranju v tem času predvsem trošil in malo ustvarjal. Do letošnjega leta je država vanj vložila skoraj 6 milijard SIT, vsaj tri pa potrebujejo še do dokončnega zaprtja leta 2004. Da se je ta denar negospodarno trošil, so že dolgo opozarjali poznavalci razmer, zlasti Krajevna skupnost (KS) Senovo, in nekateri drugi posamezniki. Direktor Herman Kunej skorajda ni dosegljiv, kar potrjujejo tudi na občini Krško, kjer si želijo, da bi bile zadeve okrog rudnika Senovo čiste in čimprej zaključene. Krški župan Franci Bogovič pravi, da občina nima nobenega vpliva na dogaja- nja, saj tudi v upravnem odboru nima svojega človeka. Kako težko je sodelovanje z rudnikom pa pove tudi podatek, da občina z rudnikom že eno leto ureja zadeve za preselitev knjižnice Senovo znotraj stavb rudnika, a poleg načelnega dogovora ne pride do operative. O nenamenskem trošenju denarja, namenjenega za zapiranje rudnika in uvedbo novih programov ter novih zaposlitev, se veliko govori tako na krajevni kot tudi na državni ravni, saj je o tem razpravljal tudi odbor za gospodarstvo, ki deluje v državnem zboru. Revizijo programa zapiranja rudnika rjavega premoga Senovo je opravilo tudi računsko sodišče. Postopek še ni končan, saj se zadeva trenutno menda nahaja na drugostopenjskem senatu računskega sodišča. Nada Černič Cvetanovski Podpisi podpore referendumu že v parlamentu Ljubljana - Sindikat delavcev trgovine je konec preteklega tedna v državni zbor (DZ) vložil zadostno število podpisov za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za izvedbo predhodnega zakonodajnega referenduma podpore noveli zakona o trgovini, ki jo je januaija v parlamentarni postopek vložila NSi. “Naše cilje smo skušali zagotoviti z vsemi legitimnimi postopki. Pričakovali smo, da bo predlog zakona, ki ga je vložila Nova Slovenija, uvrščen na februarsko zasedanje. Ker se to ni zgodilo, smo prišli do zaključka da bomo uporabili inštitut najbolj demokratičnega načina odločanja to je referendum”, je ob vložitvi podpisov povedal sekretar sindikata Sandi Bartol. Pahorje sindikat nato pozval k sodelovanju s pravno službo DZ, če bodo potrebna dodatna usklajevanja. Tako bodo odpravili morebitne nejasnosti in bodo lahko določili rok za zbiranje podpisov. STA Obvoznica bo - samo kdaj? Sevnica - Župan je imenoval dve posebni komisiji za spremljanje izgradnje HE na spodnji Savi; eno za Blanco in drugo za Boštanj. Pred začetkom gradnje HE Boštanj pa je potrebno spremeniti in dopolniti lokacijski načrt, ker na podlagi starega investitor ne more pridobiti gradbenega dovoljenja. Novembra lani je začel teči 42-mesečni rok, v katerem mora biti končana gradnja HE Boštanj, leta 2005 naj bi se začela gradnja HE Blanca. Glede na mukotrpna pogajanja in politična usklajevanja je težko pričakovati, da se bo kaj takega res zgodilo. Če spomnimo - odlok o lokacijskem načrtu za H E Boštanj je bil sprejet že leta 1990 in od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Zato ni čudno, daje Ministrstvo za okolje in prostor zaprosilo sevniško obči- tudi boštanj ska obvoznica. Župan Janc je povedal, da varianta obvoznice, za katero so se odločili pred časom, po zagotovilih služb iz Ljubljane ni ne tehnično ne okoljsko sprejemljiva, zato mora občina posredovati nov predlog obvoznice. Nad to izjavo je bil zaprepaščen Franc Povše, ki se je na Direkciji RS za ceste osebno pogovarjal o tej isti obvoznici in dobil zagotovilo, da bo ta varianta zaživela tudi v praksi. bela v gradbeni jami za HE Boštanj so v polnem teku. n°> da sprejme sklep o i Srnernic za spremembo in d n>tev lokacijskega načrta. Predstavnik holdinga 1 Tomšič in predsednik posa odbora za HE na spodnji . )ko Galeša spremembe uti JuJeta s tem, da so se dvana P° sprejemu tega dokument Javile nekatere nove, bolj obne in tehnološko sprejemi j|e rešitve, ki so posledica u .e novih tehnologij, spre Jenih predpisov in prilaga J}°vim razijieram v pro; Vetniki so se v glavnem stri Qaje potrebno iti v korak s č; penili pa so, da je nastopi 0 mora tudi občina pred 'lebe rešitve. Jože Imperije ^0r>f da Boštanj še ni doke J“Sen, zelo slaba je tudi r« rehovo. Aloj Zalašček iz satya pa je prepričan, da se cnsno s to spremembo rei Pobuda investitorjev, da jim je potrebno zaupati, ni padla na plodna tla, saj imajo nekateri, kot pravi Zalašček, slabe izkušnje z Janezom Nučičem, ki je veliko obljubljal, danes pa ga nikjer ni in se morajo pogajati z drugimi akterji. Poleg tega, pravi Imperl, se morajo zavedati, da so interesi savskih elektrarn pač drugačni kot interesi občine. Tehnični direktor holdinga Lado Tomšič je zagotovil, da bo boštanjska obvoznica zgrajena pred začetkom obratovanja HE Boštanj - tak je namreč pogoj občine. Svetniki so zato dali soglasje k predlaganim smernicam in zahtevali, da investitor za vsako spremembo pridobi soglasje občine, do junija pa mora predložiti tudi idejno zasnovo boštanjske obvoznice. Nada Černič Cvetanovski V ospredju veriga spodnjesavskih elektrarn Krško - Na zadnji uradni seji tega sklica je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), območne zbornice Posavje pretekli teden pregledal svoje delo v lanskem letu ter potrdil program za leto 2003. Kot je povedal direktor območne zbornice mag. Marjan Šunta, bodo tudi v prihodnje svojim članom pomagali pri iskanju proizvodnih programov, svetovali podjetnikom in pozornost hamenili potencialnim vlagateljem. Sicer pa so se zbornični organi ukvarjali predvsem s pripravami na gradnjo verige petih spodnjesavskih hidroelektrarn, še posebej HE Boštanj, dela pa bodo v novi sestavi, letos je namreč pri zbornici volilno leto, spremljali tudi poslej. Z zanimanjem so člani upravnega odbora prisluhnili prvi informaciji o projektu Gospodarski terminal Obrežje, o ukinitvi proizvodnje celuloze v Koškem ter njenih posledicah za slovensko in posavsko gospodarstvo. Območna zbornica Posavje se je dovolj vključavala v projekt gradnje vodnih elektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice, sooblikovala koncesijsko pogodbo za vključevanje lokalnih izvajalcev, sodelovala pri oblikovanju meril za izbor izvajalcev ter združila domačo gradbeno operativo. Žal na koncu niso bili dovolj uspešni, ker je glavna dela za HE Boštanj dobil mariborski Gradis. Zato pa so si posavski gradbinci pridobili dovolj izkušenj in znanja, da bodo lahko uspešneje sodelovali pri pridobivanju del za HE Blanca in ostale elektrarne do slovensko-hrvaške meje. Bo pa zdaj treba pritegniti k sodelovanju tudi domače izdelovalce strojne opreme in montažerje. Člani upravnega odbora so na seji dobili tudi podrobno informacijo o gradnji največje gospodarske ploščadi ob bodoči schengen-ski meji na Obrežju. Kot je povedal Janez Avšič, direktor Gospodarskega interesnega združenja Gospodarski terminal Obrežje, so tik pred začetkom prvih gradbenih del, tako da bo vse za potrebe špedicij in kar sodi k servisiranju blaga in potnikov na meji, nared .skupaj z objekti za državne nadzorne službe. Na površini 11 hektarov bo poleg velikih parkirišč gospodarski terminal združeval tudi gostinske in trgovske lokale ter na zahtevo Občine Brežice še objekte za obrtno proizvodnjo. Po najnovejših podatkih, ki jih je posredoval Janez Avšič, bo na gospodarski ploščadi in mednarodnem mejnem prehodu Obrežje po najnovejših podatkih čez leto ali dve zaposlenih 550 oseb. V si objekti bodo lahko služili proizvodnim in drugim dejavnostim, ko bo trda schengenska meja prestavljena dalje na jug. Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Posavje je poslušal tudi informacijo o ukinitvi proizvodnje celuloze v tovarni Vipap Videm Krško zaradi previsokih ekoloških taks. Kot je povedal Marko Sauta iz krške papirnice, bo že do konca leta ostalo brez zaposlitve 400 delavcev, z ukinitvijo celulozne proizvodnje se bo močno zmanjšal tovorni promet na železniški postaji Krško in zelo bo upadla raba kemikalij domačih proizvajalcev. Posebej pa so člani upravnega odbora opozorili še pa dodatne probleme, do katerih bo prišlo v gozdarstvu. Zaradi ukinitve proizvodnje celuloze bo namreč v slovenskih gozdovih poslej ostalo več stotisoč kubičnih metrov manj vrednega lesa. Vse to potrjuje, so dejali, da naša država potrebuje tovarno celuloze. Vlado Podgoršek “Atomski” bazen dokončan Krško - V začasnem skladišču Nuklearne elektrarne Krško je trenutno 4600 dvestolitrskih sodov z nizko in srednjera-dioaktivnimi odpadki. Direktor inženiringa Martin Novšak pravi, da se trudijo, da bi s starimi tehnologijami obdelave odpadkov zdržali še pet let. Poleg tega pa v nuklearki potrebujejo še prostor za odlaganje iztrošenih gorivnih elementov in ta problem so sedaj dokončno rešili. V NEK, kjer bodo 10. maja začeli in v slabem mesecu končali redni letni remont, končujejo investicijo, ki sojo začeli leta 2000. Gre za posodobitev bazena za skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov. Pet milijonov eurov vredno investicijo, ki sojo zaupali konzorciju Siemens Framatome Buchler, danes že opravlja svojo funkcijo. Gre za 12 m globok ba- Pri obnovi bazena so zamenjali devet starih rešetk in dodali devet novih z drugačnimi karakteristikami. Pri investiciji so sodelovali tudi potapljači iz Hamburga, ki so montirali ustrezno opremo. V starem bazenu je bilo vgrajenih 828 celic, od katerih je bilo 638 že zasedenih z gorivnimi elementi, ob zaključku projekta, torej v minulih dneh, pa je bilo v Še zadnji pregledi na bazenu zen, saj so se v elektrarni odločili za mokro skladiščenje gorivnih elementov, kar je za delujočo elektrarno najbolj varno in ekonomično. Elektrarne, ki ne obratujejo več, pojasnjujejo krški strokovnjaki, pa se po večini odločajo za suho skladiščenje gorivnih elementov. Tudi v krški nuklearki imajo prostor za suho skladiščenje, ki pa jc trenutno prazen. bazen vgrajenih 1694 celic. En del gorivnih elementov je že prestavljen v nove rešetke. Z obstoječo investicijo, prenovo bazena za skladiščenje izrabljenega goriva, bo zagotovljeno skladiščenje iztrošenih gorivnih elementov do konca življenjske dobe elektrarne do leta 2023. Nada Černič Cvetanovski Tehnični pregledi odslej tudi v Sevnici Dolenji Boštanj - Družba Sava avto, ki jo vodita Milan in Andreja Jamšek iz Šentjanža, je v Dolenjem Boštanju odprla Prodajno servisni center s tehničnimi pregledi, kije eden najsodobnejših v državi. Sevničani in okoličani bodo tako lahko odslej tehnične preglede vozil opravljali kar v domačem kraju. 915 m2 velik Prodajno servis- v prihodnjih dneh. medtem ko za ni center s tehničnimi pregledi je tehnične preglede potrebujejo še družba Sava avto začela graditi dodatno soglasje oziroma konce-pred štirimi meseci. Kljub neugod- sijo, ki jo podeljuje Ministrstvo za nim vremenskim razmeram je po notranje zadeve. Lastniki priča-zaslugi dobro izbranih izvajalcev kujejo, da bodo tehnični pregledi delo steklo in bilo v roku dokon- vsak čas stekli, čano. Vendar pa pot od začetka Slovesnosti ob odprtju, ki sojo gradnje do odprtja velikega ob- popestrili boštanjski šolarji in ok-jekta ni bila tako kratka in enostav- tet Jurij Dalmatin, objekt pa sta na, kot se zdi na prvi pogled. Jam- blagoslovila boštanjski in šent- Milan Jamšek podarja dr. Božidarju Groboljšku bon za milijon SIT za nabavo reševalnega vozila. škovi so morali na vsa potrebna dovoljenja čakati štiri leta in kot je ob odprtju dejal sevniški župan Kristijan Janc, je v interesu občine, da s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v tej coni tudi drugim podjetnikom, ki tako kot Jamškovi vedo, kaj hočejo, omogoči pogoje za razvoj obrti. Nov Prodajno servisni center s tehničnimi pregledi bo zaposloval 15 ljudi. Danes obratujeta trgovina in bar, delavnica bo začela delati janški župnik, se je udeležil tudi direktor podjetja Sava Tires Richard Annan Johnson, ki se veseli uspeha tega podjetja in je ponosen, da z njim že vrsto let uspešno sodeluje. Ob odprtju objekta, ki je velika pridobitev za sevniško občino, so Jamškovi presenetili še s humano gesto; Zdravstvenemu domu Sevnica so podarili milijon SIT za nakup reševalnega vozila. Nada Černič Cvetanovski SOLSTVO, ZDRAVSTVO Teorija in praksa devetletke Najboljše šele pride! Krmelj - V novem šolskem letu bodo vse slovenske osnovne šole postale devetletke. Prve so v devetletno izobraževanje zakorakale že pred štirimi leti in danes ugotavljajo, da je nastopil čas za spremembe. Tak je bil tudi naslov tradicionalnega strokovnega srečanja, ki je potekalo v Krmelju. OŠ Krmelj, organizatorica okrogle mize, je prva v sevniški občini zaorala ledino devetletne osnovne šole. Poleg teoretičnega znanja so si delavci te šole nabrali tudi obilo praktičnih izkušenj, ki jih izmenjujejo z učitelji in ravnatelji drugih posavskih in dolenjskih šol. Tokrat je šlo že za tretje strokovno srečanje na temo devetletka; prvo je nosilo naslov “Z devetletko v nove izkušnje”, druga okrogla miza se je imenovala “Devetletka - strokovni izziv”, letošnja pa “Devetletka - priložnost za spremembe”. Kot je povedal predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo Ivan Mirt, je minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber pred časom povabil k sebi ravnatelje prvega kroga devetletke, ker je želel slišati, kakšne so njihove izkušnje v teh letih, pa tudi v času, ko Gaber ni zasedal ministrskega stolčka. Družno so ugotovili, daje sedaj čas za spremembe, ki morajo potekati na treh ravneh - starši, učitelji, ravnatelji. Brez staršev ne bo prenove, zlasti je potrebno dobro informiranje. Pri učiteljih je potrebno spodbuditi novo dinamiko, treba je začeti podirati plotove, ki so sijih ustvarili okrog svojih vrtičkov; ravnatelji pa so za vse skupaj odgovorni. Zavedati se morajo, da na njih sloni notranja prenova šole. Posebne pozornosti je potreben prehod iz 5. v 7. razred, popestriti je potrebno ponudbo izbirnih predmetov, še zlasti jezikov; poleg nemščine in angleščine sta za-željeni še francoščina in španščina; posebno poglavje pa predstavlja prehajanje med nivoji. Šolniki ugotavljajo, da so otroci premalo ambiciozni in so skupaj Pogled na udeležence seminarja, v ospredju glasbena skupina OŠ Krmelj s starši zadovoljni s tistim nivojem, kamor so dodeljeni. Kot pravi predstojnik Zavoda za šolstvo Mirt, je treba spodbujati prav (zdrave) ambicije otrok. Po tem, ko so seminaristi poslušali plenarni del, v katerem je poleg predstojnika Ivana Mirta nastopila še Gusta Mirt, kije govorila o devetletki v prvem triletju, Marta Novak z Zavoda za šolstvo o tem, kako v drugo triletje, in Vlado Milekšič, pomočnik direktorja Republiškega zavoda za šolstvo o tem, kje se začne reforma, so prosvetarji delali po skupinah, ob zaključku okrogle miza pa so si izmenjali izkušnje. Okrogla miza “Devetletka -priložnost za spremembe” je nakazala, da je devetletka dobra stvar, da pa so nekatere spremembe nujne, tudi prenova srednjih šol. Izražen je bil optimizem v prihodnost ali kot pravi misel. “Razširimo svoje roke v pozdrav prihodnosti. Najboljše šele pride!” Nada Černič Cvetanovski Novosti pri uveljavljanju otroškega dodatka Slovenija, Posavje -14. decembra leta 2001 je bil objavljen Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je stopil v veljavo l.januarja leta 2002. Zakon na novo ureja številna različna področja, med drugim tudi otroški dodatek, kjer pa so od letos novosti. Kot je pojasnila višja upravna delavka na Centru za socialno delo Brežice Irena Suša, je pravica do višine otroškega dodatka še vedno pogojena z dohodkom družine, so pa precejšnje spremembe pri načinu uveljavljanja otroškega dodatka. Tako se po novem vloga za otroški dodatek oddaja preko celega leta, odločba pa velja eno leto. Kot pravi Irena Suša, se bo letos verjetno še dogajalo, da bo večina prosilcev vloge oddalo v mesecu aprilu, kljub vsemu pa opozarja, da sami preverijo veljavnost njihove odločbe na lanskoletnih dokumentih, da ne bi zamudili roka vložitve nove vlo- rojstva v porodnišnici brežice r-sn * V '*__________________________________________________________________________________________________________________________ Tokrat smo spoznali dve prijetni mamici, ki sta se odločili, da se skupaj predstavita. Obe sta povili svoja prvorojenca. Mamica Manuela Skoda (stoji) iz Straže pri Raki drži v naročju sinka, ki sta ga z očkom Simonom Gaberščkom poimenovala Tomy. Deček, ki se je rodil 22. februarja ob 2.12 uri je ob rojstvu tehtal 3450 g in meril 51 cm, pohvali pa se lahko s primorskimi koreninami. Očka prihaja s Primorske, sicer pa bo družinica živela v Posavju. Z Manuelo si je sobo delila Mateja Cerjak (desno) s Sedma pri Senovem, ki je dan kasneje, 23. februarja, ob 17.15 povila svojega prvorojenca. Z očkom Boštjanom Kunejem sta ga poimenovala Domen. Ob rojstvu je tehtal 3300 gramov, meril pa je 50 cm. Od 17.2. do 1.3.2003 Dečke so rodile: Tatjana Jambriško s Senovega, Manuela Škoda s Straže pri Raki, Mateja Cerjak s Sedma, Ionica Nicoleta Urbanč iz Volovnika, Vanja Božič iz Brežic in Marija Kovačič z Rake. Deklice so rodile: Lea Butara iz Brežic, Marica Kostevc iz Brežic, Tina Tomažin iz Trbovelj, Andreja Bajs s Črešnjic, Aida Kovačič z Brezovice, Danica Jeler iz Dobrove, Slavka Ščrbačič s Piršenbrega, Mihaela Hervol iz Bukoška in Svetlana Babič iz Brežic. ge. Prosilci morajo ob izteku veljavnosti odločbe ponovno vložiti vlogo za otroški dodatek na pristojnem centru za socialno delo v svoji občini, v nasprotnem primeru se jim pravica do dodatka prekine. Ob tem je sogovornica izpostavila še pomemben podatek, da bodo vsi tisti, ki morajo vlogo oddati v marcu, to izpolnili na starih obrazcih (v veljavi so do 31.3.2003) in navedli dohodek za leto 2001, tisti pa, ki bodo vlagali dokumentacijo v aprilu, mbrajo izpolniti nove obrazce (v prodaji bodo po 10. marcu in bodo veljali od 1 .aprila), v katere bodo navedli dohodek za leto 2002. Opozoriti pa velja še na eno novost. Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo, gre za otroke od enega leta starosti do vstopa v šolo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za Irena Suša 20 odstotkov. Ta člen zakona je stopil v veljavo z letošnjim 1. januarjem. Da bi prosilci to pravico lahko uveljavili, se morajo čimprej oglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer bodo podpisali izjavo. Če bodo to storili še do konca marca, bodo dobili nakazano tudi razliko od 1. januarja dalje, ostali, ki bodo podpisali izjavo kasneje, pa od vložitve. Karmen Molan “Spoznajmo Leskovec pri Krškem - Varstveno delovni center (VDC) Krško-Leskovec tudi v letošnjem letu pripravlja projekt za pomoč osebam in družinam s posebnimi potrebami “Spoznajmo se”. Projekte za pomoč osebam s posebnimi potrebami oziroma ljudem z motnjami v razvoju so v posavskih občinah v letošnjem letu, ki je evropsko leto invalidov, poimenovali “Spoznajmo se”. Osnovni cilj projekta je zmanjševanje socialne izključenosti in prepoznavanje posebnih potreb oseb z zmerno in težjo motnjo v razvoju. V projekt so povabili vse osnovne šole v Posavju in sicer OŠ Leskovec z enoto Vrtca v nakupovalnem centrm OŠ Jurija Dalmatina Krško, OŠ Senovo in OŠ Brežice, poleg njih pa se v projekt vključuje tudi Gimnazija Brežice, kjer bodo dijakom omogočili opravljanje izbirnih vsebin v enotah VDC. V program pa so se vključila tudi vsa društva Sožitje iz Posavja. Direktorica VDC Krško-Leskovec Lidija Žnideršič pravi, da že zelo uspešno sodelujejo tudi s Srednjo šolo Sevnica in njihovim programom frizer ter Knjižnico Brežice. Sodelovanje v projektu ‘‘Spoznajmo se” poteka v obliki izmenjav programov; tako so na Valentinovo njihovi varovanci obiskali enoto vrtca Leskovec v Nakupovalne centru Krško in skupaj z otroki izdelali srčke v znak ljubezni. Na pustni torek pa so skupaj z učenci 3.razreda OŠ Senovo izdelovali pustne maske in se tudi predstavili na skupni prireditvi. Sicer pa bo osrednji dogodek projekta “Spoznajmo se” 5. junija v Kulturnem domu Krško pod naslovom “Poletje prihaja”, na katerem se bodo sodelujoči v projektu predstavili s kulturnim programom in z razstavo izdelkov, ki nastajajo skozi celo leto po šolah in v samem centru. Takrat bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke za ureditev njihove stanovanjske skupnosti. K.M. Prihaja njen čas Slovenija, Posavje -V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so pred kratkim pri 30-letni ženski z obolenjem dihal v brisu nosu in žrela dokazali okužbo z virusom gripe tipa “A”. Bolnica je imela tipične znake gripe; hude bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, nahod, bolečine pri požiranju in povišano telesno temperaturo (39° C). Kot pojasnjujejo v službi za epidemiologijo, zaenkrat ne beležijo porasta obolelih s prehladnimi obolenji glede na povprečje zadnjih let, vendar pa opozarjajo, da je nedvomno začel krožiti virus gripe. Podobne informacije prihajajo tudi iz drugih območij v Sloveniji. O dokazanih okužbah z virusom gripe tipa A ali B poročajo tudi iz sosednjih držav. Kot navajajo na omenjenem zavodu, je cepljenje proti gripi še vedno smiselno, zdravniki pa pravijo ravno nasprotno. V Posavju so v minulih dneh zabeležili porast respiratornih obolenj, ki bi lahko sodila v sklop gripoznih obolenj. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji zabeležili prve primere gripe, so nekatere posavske paciente uvrstili v to skupino. V zasebni ambulanti dr. Miodraga Mitiča so prav tako povedali, da v ambulanti beležijo primere respiratornih obolenj in tudi dr. Mitič je mnenja, da zdaj ni več primemo cepljenje proti gripi. Za omejevanje širjenja prehladnih obolenj strokovnjaki priporočajo intenzivno prezračevanje prostorov, v katerih se ljudje ‘ zadržujejo, umivanje rok, uporabo papirnatih robčkov za enkratno uporabo za brisanje nosu, skrb za dobro telesno pripravljenost ter uživanje sadja in zelenjave. Bolnikom pa svetujejo počitek, lajšanje bolečin in pitje velikih količin toplih napitkov. Karmen Molan Teden boja proti raku Slovenija, Posavje - Ob letošnjem svetovnem tednu boja proti raku, ki poteka od 3. do 9. marca, želita Zveza slovenskih društev za boj proti raku in ljubljanski onkološki inštitut seznaniti javnost s pravicami bolnikov z rakom. Za to temo so se odločili v Evropskem združenju proti raku (ECL), ki se zavzema za boljše osveščanje zdravih in bolnih ter spodbuja države, da spoštujejo mednarodne konvencije in z zakonodajo omogočijo uveljavljanje bolnikovih pravic. V Sloveniji narašča doba preživetja bolnikov pravili, aktivnosti bodo potekale skozi ves mesec, z njimi pa bodo nadaljevali tudi v pomladanskem času. Tako bodo na lokalni televiziji poskrbeli za predstavitev zgoščenke, vsako sredo v marcu bodo potekala predavanja na temo preventive, učenja samo pregledovanja dojk in preventivnih Deset nasvetov evropskega kodeksa proti raku: ne kadite, omejite pitje alkoholnih pijač, upoštevajte načela zdrave prehrane, povečajte telesno dejavnost in pazite na telesno težo, izogibajte se čezmernemu sončenju, spoštujte predpise o varnosti pri delu, bodite [x>zomi na vsako spremembo na svojem telesu, pazite na neobičajne spremembe svojega počutja, ženske-hodite redno na ginekološke preglede, ženske-redna si pregledujte dojke! z rakom, žal pa narašča tudi število novih primerov, tako da je skupno število vseh obolelih za rakom vedno višje. Tudi v Posavju deluje Društvo za boj proti raku Posavja in Obsotelja. Društvu predseduje dr. Alenka Krejačič Zagode iz Zdravstvenega doma (ZD) Sevnica, ki je povedala, da so se na teden boja proti raku dobro pri- pregledov. Tudi v krški občini bodo temeljito predstavili zloženko, potekala bodo predavanj, enako tudi v Brežicah. Zloženke lahko občani dobijo v zdravstvenih domovih, kjer so na voljo v čakalnicah. Sestra Milka Kramar iz ZD Brežice pa bo v naslednjih dneh obiskala dijake prvih letnikov srednjih šol v občini in jim predavala o raku. K.M. Program za svojce odvisnikov Brežice - Na Centru za socialno delo Brežice dvakrat mesečno poteka poseben program za svojce, ki želijo pomoč in podporo ob zasvojenosti posameznih družinskih članov, program pa je namenjen tudi zasvojencem, ki želijo družinsko obravnavo. Osnova programa je delo s skupino na suportivni ravni, izmenjavi izkušenj ter posredovanju informacij o možnostih nudenja pomoči zasvojenim. Kot je pojasnila direktorica Centrala socialno delo Brežice Metka Zi-gante, je osnovni cilj programa možnost podpore svojcem odvisnikov od drog, nudenje pomoči odvisnim, odpravljanje zmotnih prepričanj o odvisnosti ter pomoč in podpora pri izražanju občutkov, ki spremljajo odvisnost, kot so krivda, sram, jeza. Pri svojem delu strokovnjaki tega področja opažajo, da svojci potrebujejo pomoč in podporo, ko se soočijo s spoznanjem, da se njihov družinski član bori z zasvojenostjo oziroma je že odvisen. Med začrtanimi cilji dela s skupino je tudi želja, da bi po določenem času organizirali skupi' no kot obliko samopomoči z namenom, da bi bili bolj intenzivno vključeni v rehabilitacijo odvis' nikov. Skupina se v prostori!1 Centra za socialno delo Brežice sestaja vsak prvi in tretji petek v mesecu med 18. in 20. uro, po p°' trebi pa uro pred pričetkom delo skupine opravijo tudi posebne družinske obravnave. Prografl1 oziroma delo skupine bo poteka' lo do julija, v skupino pa so vkljU' čeni tudi prostovoljci, ki pred pP' četkom sodelovanja podpiše)? dodatni dogovor o molčečnost1’ kar velja tudi za individualen obravnave. Za vsa dodatna pojas' nila so na voljo na Centru za sO' cialno delo Brežice. Karmen MolM Kmetje razpravljali s kmetijskim ministrom Novo mesto - Na kmetijski šoli na Grmu je potekala okrogla miza, na kateri je minister za kmetijstvo Franci But predstavil nekatere nove uredbe in finančne ukrepe v letu 2003 ter ukrepe na območjih z omejenimi dejavniki, kot so hribovito-gričevnata in kraška območja. V sklopu okrogle mize pa je bil predstavljen tudi način, s katerim bi lahko na kmetiji pocenili registracijo in označevanje govedi. Slovenija bo v svoji kmetijski politiki letos začela uveljavljati Ukrepe evropskega tržnega reda kot del evropske kmetijske politike, in sicer v višini 75 odstotkov, kar je rezultat slovenskih pogajanj z EU. Upoštevanje evropskega tržnega reda v celoti naj bi Slo-venija sicer dosegla do leta 2006, je na okrogli mizi, ki jo je organiziral sindikata kmetov novomeške in brežiške regije, dejal kmetijski minister Franci But. Slovenija bo z naslednjim letom tako vključena v enotni evropski notranji trg, uveljavila pa bo tudi skupno carinsko tarifo do tretjih držav.Višina nepovratnih plačil v kmetijstvu v naslednjem letu bo §lede na letošnje leto po napo-vedih ministra višja za 10 odstotkov, leta 2005 pa že za 15 odstot- kov. V naslednjem letu bodo pri nas poskusno uvedene tudi mlečne kvote, ki naj bi jih v celoti nato uveljavili v letu 2005. Prav tako bo naslednje leto začel veljati sistem kvot za obnovo vinogradov in sadovnjakov po evropskem sistemu. Kot možne kmetijske ukrepe pri nas v obdobju 2004 do 2006 je But ob tem navedel še pomoč za prilagoditev kmetij EU standardom, vzpostavitev določenih skupin proizvajalcev ter možnosti za zgodnje upokojevanje kmetov. Okrogle mize so se udeležili predvsem dolenjski kmetje, posavskih je bilo malo. V razpravi so od ministra zahtevali tudi nekaj konkretnih odgovorov na svoja vprašanja. Tako je bilo izpostavljeno vprašanje konjereje po Minister Franci But ter predsednika sindikata kmetov novomeške in brežiške regije Franc Zalokar in Iztok Gramc Dr. veterinarske medicine Zlatko Kafelj (na fotografiji) je predstavil možnost, kako poceniti registracijo in označevanje govedi na kmetiji. Gre za računalniški sistem, povezan z internetom, ki kmetom omogoča, da sami Posredujejo podatke v službo za in-dentifikacijo in označevanje živali. Na omenjeno službo morajo poslati vlogo, da se želijo vključiti v ta sistem in v nekaj dneh bodo dobili uporabniško Jme in geslo, s katerim bodo vstopali v register govedi. Na takšen način poskusno že označuje govedo 100 slovenskih kmetij. vstopu v EU, na katero je minister pojasnil, da EU za konjerejo nima tržnih redov, bo pa tudi v prihodnje za to področje nudila pomoč država, če bo takšen dogovor. Več vprašanj je bilo namenjenih subvencijam 2002; minister je zatrdil, da so izplačane vse, razen tistim upravičencem, ki so imeli kontrolo ali so se pritožili, ter za bike in vole, za katere naj bi bila izplačila izvedena v mesecu marcu. Izpostavljeno je bilo tudi obdavčevanje subvencij, za kar je But jasno in glasno povedal, da v naši državi zaenkrat še ni bil sprejet zakon, ki bi določal, da se subvencije lahko obdavčijo in da se bo “Rajsko jabolko” tudi za izvoz u ^ntjanž - V zadnjem času je skrb za zdravo prehrano vedno večja, zato postaja pridelava bloške hrane v svetu vedno bolj pomembna. Del tega je tudi ekološka pridelava sadja, ^usmeritev v ekološko pridelavo je lahko zanimiva tudi za naše kmetije. In jabolko sorte toPaz se pri nas prideluje zgolj na ekološki način. v Pri nas se je v preteklih letih ,e dobro uveljavila češka sorta ja-topaz. Sorta je odporna na I riup, kije najpomembnejšabo-e?en pri jablani; deloma je odpor-a tudi na jablanovo pepelovko, ladjarji in sadjarski strokovnjaki I ugotavljajo, da seje v zadnjih Veh letih pokazalo, da je sorta 17ecej občutljiva na spomladan-k(> pozebo. Sorta topaz ima dobre skla-Scne lastnosti, saj jo lahko v nagnem skladišču ohranimo do ^ arca, v hladilnicah s kontrolirali atmosfero pa celo do junija. Ja-^ 'ka sorte topaz so primerna ta-10 *a svežo uporabo kot za prede-- za sušenje, sokove, ja-°’čno vino ali kis. S širjenjem te sorte so pri nas je C(di v Sadjarski zadrugi Posav-c ’ ko so v letu '97 uvozili prve P>če in podpisali licenčno po-VjO, leta ’99 so bili posajeni pr-v aasadi, od leta 2000 pa je sorta 0 °veniji zaščitena po zakonu varstvu rastlin. Vsi nasadi so ^Javljeni v kontrolo pri Kmetij-pr° gozdarskem zavodu Maribor, 1 oddelku za ekološko kontrolo. Danes je v Sloveniji s sorto to-pA^sajenih 22 ha sadovnjakov r ^ajerskem, Dolenjskem, Go-s Jskem, Cerkljanskem in v Po-Čj^11 ■V brežiški in sevniški ob-ek J Hler 'ma sedež tudi Društvo p0 0skih sadjarjev Ekotopaz. U s°d se namreč tovrstna jabol-ip ^delujejo na ekološki način Ure^rc^0 društva sadjarji lažje plujejo svoje interese. In 0r ouicn jcno društvo je bilo so-Solni2ator seminarja, na katerem sadi°r'*‘ 0 razvoju ekološkega Holo-Va V Avstriji in EU, o teh- Posvet strokovnjakov pred seminarjem tudi o značilnostih pridelave te sorte v lanskem letu ter o napotkih za tekoče leto. Varstvo pred boleznimi in škodljivci pri ekološkem načinu pridelave ne predstavlja nerešljivega problema, so si enotni sadjarji in strokovnjaki, saj z metodami, ki so sedaj na razpolago, nekako obvladujejo najpomembnejše škodljivce, ki se pojavljajo v nasadih. Tudi trg je sorto topaz dobro sprejel, tako da teh količin, ki so bile pridelane v preteklih letih, ni bilo težko pro- dati, obstaja pa tudi možnost izvoza. * Povpraševanje po ekološko pridelanih jabolkih je torej veliko večje, kot so sedaj pridelane količine. Sedaj bo potrebno razmisliti le še o tem, kako spodbuditi kmete, da se bodo odločali za tak način pridelave sadja, pravi specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdraskem zavodu Novo mesto Erika Orešek. Nada Černič Cvetanovski ekološki pridelavi ja-‘ s°rte topaz, med drugim pa Rez breskev, integrirana pridelava grozdja Artiče - Pričenja se sezona rezi sadnega drevja. Kmetijska svetovalna služba Brežice zato pripravlja prikaz zimske rezi breskev, ki bo v četrtek, 13. marca. Najprej bo ob lO.uri v Prosvetnem domu v Artičah predavanje, ob 12.uri pa bo v nasadu Milana Senice v Dolenji vasi pri Artičah še prikaz rezi. Predavanje in prikaz bo vodil Ivan Kodrič s KGZ Nova Gorica. Kmetijska svetovalna služba pa bo organizirala tudi predavanje o integrirani pridelavi grozdja, ki sodi v slovenski okoljski program (SKOP), za kar je možno po vključitvi v kontrolo pridobiti subvencije. Vsi, ki bi se želeli prijaviti v kontrolo, in še niso poslušali uvodnih predavanj, naj čimprej sporočijo svoj naslov Kmetijskemu zavodu Novo mesto. zavzemal, da do tega tudi ne bo prišlo. Nekateri kmetje imajo tudi probleme z najemnimi pogodbami, kijih od lastnikov, ki so v tujini, ne morejo pridobiti, so pa obvezna priloga za pridobitev subvencije. But je potrdil, daje zakonodaja na tem področju neurejena, da pa vsekakor denar pripada tistemu, ki zemljo obdeluje. Dotaknili so se tudi vaških klavnic, za katere je minister napovedal, da jih bo država podprla s 50 odstotki sredstev, če bo preostalih 50 zagotovil investitor. Poudaril pa je, da vaška klavnica lahko izvede le storitev klanja, nikakor pa to ne more biti prostor za trženje. Glede klanja pri 24 ali 30 mesecih, pa je But dejal, da se bomo ob vključitvi v EU prilagodili njenim standardom. Jelica Koršič Povračilo trošarine Slovenija, Posavje - Zakon o trošarinah, ki velja od l.juli-ja 1999, omogoča povrnitev 50 odstotkov trošarine za goriva (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej), uporabljena za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Zahtevke za leto 2002 lahko upravičenci vlagajo od l.januarja do 31.marca letos na pristojnem carinskem uradu, za Posavje je pristojna enota carinskega urada v Novem mestu. Vračilo se prizna za dejansko porabo goriva, vendar največ do normativne porabe 6 litrov za strojno uro in sicer za njive, travnike, pašnike 25 ur ali 150 l/ha, za trajne nasade 70 ur ali 420 l/ha in za gozd 10 ur ali 60 l/ha. Minimalni pogoj za vložitev zahtevka je toliko zemljišč v uporabi, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno. Vedno se povrne 50 odstotkov trošarine za plinsko olje, ne glede na to, katero gorivo je bilo uporabljeno. V letu 2002 je trošarina za omenjeno gorivo znašala 63,456 SIT, upravičenec dobi vrnjeno polovico, kar je 31,728 SIT. Zahtevke za leto 2002 lahko fizične osebe vlagajo od l.januarja do 31.marca letos na predpisanih obrazcih TRO-A, ki so brezplačno na voljo na carinskih uradih, v strojnih krožkih, v teh dneh pa naj bi bili tudi v prosti prodaji. Za Posavje je pristojen Carinski urad, enota za trošarine, Cešča vas 40, Novo mesto. Letos so obrazci novi in “prijaznejši” do uporabnikov, saj omogočajo, da carinski organ sam pridobi potrdilo o površini zemljišč v uporabi članov gospodinjstva. K zemljiščem v lasti se prištejejo zemljišča, vzeta v zakup, odštejejo pa dana v zakup, prav tako vračilo trošarine ni mogoče za neobdelana zemljišča. Pri uveljavljanju vračila za zakupljena zemljišča, ki niso zavedena v katastru, je potrebno priložiti fotokopijo zakupne pogodbe, ki mora vsebovati površino, katastrsko kulturo in parcelno številko. Za vsa pojasnila so upravičencem na voljo tudi kmetijski svetovalci. K zahtevku je potrebno obvezno priložiti originalne račune za porabljeno gorivo, kijih carinski urad po končanem postopku vrne, upravičenec pa jih mora hraniti 10 let. Priložene račune je potrebno oštevilčiti in sicer na način “številka računa/število računov” (npr.; 1/15, 2/15, 3/15.... 15/15). Carinski urad vlogo pregleda in o njej odloči praviloma v 30 dneh po vložitvi zahtevka ter nakaže denar na bančni račun upravičenca. Ob tem pa Matjaž Vojtkovszky s Kmetijske svetovalne službe Krško opozarja, da lahko carinski urad v postopku odločanja od vlagatelja zahteva dodatna dokazila ali pojasnila, če gre za sum, da se povračilo trošarine uveljavlja za gorivo, ki ni bilo porabljeno za pogon kmetijske ali gozdarske mehanizacije (npr.: velike količine motornih bencinov, računi z bencinskih servisov, ki so precej oddaljeni od bivališča ali zemljišč, ali z bencinskih servisov ob avtocestah). Možno je tudi preverjanje obdelanosti zemljišč. Jelica Koršič ■r i m v - M č ; -W Sadjarji ustanovili novo društvo Artiče - Potem ko se je artiškim sadjarjem že nekaj časa zdelo, da je njihovo povezovanje v Sadjarskem društvo Posavja obstalo na mrtvi točki, so se odločili ustanoviti svoje društvo, saj vedno bolj ugotavljajo, da le z združenimi močmi lahko pripomorejo k razvoju te kmetijske panoge na svojem področju, pa tudi širše. Nekaj najbolj zagnanih za razvoj sadjarstva, pa tudi za razvoj in promocijo Artič ter okoliških krajev in vasi, je že nekaj časa razmišljalo, kako bi nekatere aktivnosti, ki so v zadnjem obdobju zamrle, znova obudili. Okoli 40 sadjarjev, ki so se udeležili ustanovnega občnega zbora, predvsem pogreša nekoč - celo v slovenskem prostoru - zelo odmevne sadjarske dneve. Teje vrsto let organiziralo Sadjarsko društvo Posavja; že dve leti jih ni, društvo je očitno prenehalo s svojimi aktivnostmi, slišati je bilo, da še članarine več ne pobira. Tako je zamisel, da bi ustanovili novo društvo, dozorela; iniciativni odbor je pripravil pravila in okvirno že začrtal aktivnosti za tekoče leto, na ustanovnem občnem zboru pa so tudi izvolili vodstvo; 11-članski upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor, za prvega predsednika pa so soglasno postavili Miho Halerja. Slednji je posebej poudaril, da bo novo društvo morda manj strokovno naravnano, kot je posavsko, vendar je to tudi njegov namen. Vanj se lahko vključi vsakdo, ki je sadjar, ki ga sadjarstvo samo zanima ali bi v društvu želel kakorkoli drugače sodelovati. Čeprav nosi ime po njihovem kraju in bo tudi simbol društva povezan z Artičami, se nikakor ne želijo zapirati v meje krajevne skupnosti. Na široko odpirajo vrata vsem, ki bi morda začutili, da lahko s pomočjo omenjenega društva prispevajo tudi k razvoju svoje dejavnosti in svojega kraja. Delovno predsedst\>o - Rudi Petan, Milan Gorišek, Miha Haler, prvi predsednik društva, Liljana Derzanič, tajnica društva, in inž. Jurij Mamilovič Artiče so v širšem slovenskem prostoru že prepoznavne po Banovi domačiji, kjer je tudi prva sadjarska muzejska zbirka, znane so po sadjarski poti, vendar bi to, kar že imajo, radi še dopolnili s ponudbo izdelkov iz sadja, raznimi spominki in še s čim, kar bi pripomoglo k promociji kraja, regije in nenazadnje tudi države. Aktivno želijo sodelovati z vsemi drugimi turislično-kulturnimi društvi v kraju in zunaj njega, organizirati strokovne ekskurzije in izobraževanja, predvsem želijo obuditi sadjarske dneve, ter poskrbeti tudi za druženje svojih članov. K vsemu temu jih je med drugim spodbudilo uvodno razmišljanje inž. Jurija Mamilo-viča, ki je med drugim dejal, da strokovna ekskurzija ni le ogled sadovnjakov, hladilnic, poslušanje predavanj, ampak tudi pogovor v avtobusu, kjer se lahko v prijetni družbi izmenjajo mnoge izkušnje. Ker je za sadjarske dneve letos že prepozno, se bodo med prvimi nalogami spopadli z organizacijo “Dneva špargljev in jagod”, ki naj bi bil v maju, ko se režejo šparglji in zorijo jagode. Jelica Koršič /fp Kmetijska oddaja v programu Radia Brežice in Radia Sevnica vsako nedeljo ob 8.45. V Težišče dela na vojaškem strokovnem usposabljanju Brežice - Deseta letna konferenca 650-čIanskega Združenja slovenskih časnikov Brežice je potekala v prisotnosti številnih povabljenih, med njimi vojaškega atašeja ZDA podpolkovnika Richarda Runnerja, akreditiranega v RS, predstavnika, ki dela v programu Partnerstva za mir v sklopu ameriške ambasade majorja Mikea Mc Kinneya, predsednika predsedstva Zveze združenj slovenskih častnikov Mihe Butare, Johna Boyda, predstavnikov hrvaškega častniškega odbora, predstavnikov združenj iz Dravograda, Krškega, Novega mesta in Litije in še nekaterih drugih. V Sloveniji je 61 združenj, v katerih je 15.700 članov. Po besedah predsednika občinskega združenja podpolkovnika Stanislava Zlobka so brežiški častniki lanski program v celoti realizirali. Izredno aktivni so bili pri vojaškem strokovnem usposabljanju, na strelsko-športnih in rekreativnih področjih, pripravljali so strokovne ekskurzije, izlete in srečanja. Srečanje z ministrom Grizoldom so zaradi ministrovih obveznosti uresničili vjanuarju, ko so obravnavali aktualne dogodke glede vstopa Slovenije v NATO. Na omenjenih področjih pa prav tako obsežne aktivnosti načrtujejo tudi v tekočem letu. Vsako leto se obseg in struktura dela povečujeta, kar pogojuje aktivnost članov in kakovost njihovega dela, k pozitivnemu učinku pa je prispevala tudi povezanost z združenji častnikov od drugod, tudi iz R Hrvaške, projekt “Vojska - vojski”, njihova lokalna povezanost ter logistična podpora združenja, česar se nadejajo tudi v prihodnje. Z minuto molka so počastili spomin na preminule člane -Slavka Sušina, Darka Novaka in Toneta Srpčiča. Za izkazane aktivnosti in uspešnosti pa so članom podelili priznanja in plakete in sicer Jožici Štefanič, Miri Šuler in Jožici Stajic, Silvestru Jeršiču, Johnu Boydu, Marjanu Lapuhu in Janezu Kranjcu ter družinam Gabron, Bostič, Boyd in Slak ter predstavnikom združenja iz Krškega in Novega mesta. , Člani Združenja slovenskih častnikov Brežice so na letni konferenci v zvezi s pripravami za izvedbo referenduma o prihodnji gospodarski in obrambni strategiji RS, ki v tem času aktivno potekajo na različnih ravneh državne organiziranosti, sprejeli izjavo, ki bi ob današnjih aktualnih vojaško političnih razmerah, še zlasti pa v prihodnosti, zagotavljala naj višjo možno stopnjo varnostno obrambne zaščite naše države in državljanov. N. Jenko S. Uspešno oživili srečanje starostnikov Pišece - Aktivistke Rdečega križa iz Pišec so na prvo srečanje starostnikov po dolgih letih privabile 65 krajanov iz okoliških vasi. Zbrane je razveselila aktivistka Danica Kocjan, ki je v ta namen spesnila pozdravno pesem, učenci tamkajšnje šole pa so zanje pripravili lep kulturni program. V pozdravnih besedah je pred- Najstarejši krajan 91 -letni Ivan sednica Eva Jagrič med ostalim Podvinski iz Blatnega se zaradi povedala, da zbranim ne morejo bolezni srečanja ni udeležil, sta pričarati zdravja, ne mladosti, pač ga pa zato naslednji dan aktivistki pa nekaj lepih uric dmženj a, ki naj obiskali na domu. jim ostanejo v spominu. In res je Na srečanju je spomine na de-ob zaključku srečanja morala vsa- lo v preteklih letih strnila tajnica kemu posebej obljubiti, da se ob Marjanca Ogorevc. Zbrane pa letu spet srečajo. Želja je ra- sta pozdravila tudi predsednik Udeleženci srečanja zumljiva, saj je to prvo srečanje starostnikov nad 70 let po petnajstih in več letih. Delovanje društva so obudile lansko leto. Ža ponovno množično srečanje pa so se odločile za prvi marčevski dan. S področja krajevne skupnosti so povabile 140 krajank in krajanov. Srečanja seje udeležila najstarejša krajanka Marija Kocjan iz Podgorja, ki jih šteje že 98. krajevne skupnosti Uroš Škof ter predsednica območnega združenja RK Fanika Zaniuk. Srečanje z zabavnim programom so starostniki, aktivistke in gostje potegnili v noč. Poslovili pa so se z željo, da aktivistke ob letu ponovno pripravijo srečanje in predsednica Eva Jagrič verjame, da bo udeležba prihodnje leto še številčnejša. Suzana Vahtarič “Korajža velja” že sedmič Cerklje ob Krki - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Cerklje ob Krki, ki bo julija proslavilo 100. obletnico delovanja, pripravlja tradicionalno kulturno zabavno prireditev “Korajža velja”. V tamkajšnjem gasilskem domu se bo 16. marca ob 19. uri zvrstilo 17 nastopajočih; osnovnošolci, duet Pungarčič, havajka-Rostohar, ans. Rožmarin, harmonikaš Dejan Vučajnk, Aktiv kmečkih žena Kostanjevica, Brežiški flosarji, Iskrice - aktiv iz Podbočja, ans. Franjčič, Plesna šola Lukec, ans. Spomin, Pevci Planina, Kresničke, Koledniki z Bušeče vasi, ans. Franca Veglja in ans. Jerneja Kolarja ter humorista Fonza in Honza. Pisana zasedba nastopajočih vsako leto napolni dvorano in organizatorji verjamejo, da bo tudi letos tako, saj zbirajo prispevke za novo gasilsko vozilo, ki so ga pridobili v minulih dneh. S.V. Mi smo domovina Cerklje ob Krki - Vojašnica Cerklje ob Krki, Učni center (UC) logistike in Društvo likovnikov Brežice je z galerijo vojašnice pripravilo slovesnost ob začetku usposabljanja nove generacije 110 vojakov. Slovesnost je popestrilo odprtje likovne razstave Ivana - Stojana Rutarja in slovenske pesmi, ki jih je zapel MPZ Planina iz Cerkelj ob Krki pod dirigentsko palico Stanke Tliršič. Številne prisotne je pozdravil podpolkovnik in poveljnik UC logistike Stanislav Zlobko. V pozdravnem govoru je izpostavil, da takšne slovesnosti ob 6-teden-skih tečajih pripravljajo trikrat do štirikrat letno, kjer nove generacije vojakov opravljajo poslanstvo slovenske vojske, ki ima svoje korenine že veliko generacij nazaj, poveljniki, častniki in podčastniki pajim bodo zagotovili osnovna znanja, ki bodo podlaga za vsa naslednja pridobljena znanja na vojaškem strokovnem področju. Ob zavedanju, daje pri tem potrebno imeti odnos do predpostavljenih in notranjega reda v učnem centru, bodo prišli do spoznanj, da so veliko pridobili, predvsem pa opravili visoko stopnjo dolžnosti do domovine. Slavnostni govornik general štaba slovenske vojske polkovnik msgr. dr. Jože Plut, vojaški vikar, je za izhodišče svojega razmišljanja vzel zapeto pesem “Bodi zdrava domovina’ ’ ter ob tem izpostavil, kaj je to naša domovina, naša rodna gruda, naš jezik in naša kultura, če nismo to mi sami. Vse to Slovenijo in Slovence že stoletja dela tako drugačne od drugih narodov. Bojazen, da se bosta slovenska kultura in jezik izgubila, je odveč, če se bosta slovenski človek in vojak zavedala, daje častno in pošteno govoriti v slovenskem jeziku, pa naj bo to govorjena ali glasbena beseda, ali pa beseda v sliki. Domovina je vrednota, vsak posameznik pa ponosen in pošten pripadnik svojega naroda. K poznavanju drugega dela domovine je prispevalo odprtje slikarske razstave Ivana Stojana Rutarja, ki s čopičem neguje lepoto rodne primorske pokrajine z nedvoumnim sporočilom, da na slikarskih platnih želi ohraniti del lepote, ki izumira. N.J.S. Posavje regija le, če jih bo dvanajst Ljubljana - Posavski poslanec Jože Avšič iz LDS je na Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju oziroma na predsedujočega svetu -sevniškega župana Kristijana Janca - naslovil javni poziv, da čimprej poskrbi za realizacijo sklepov sveta glede zavzemanja za regijo Posavje. Država se nagiba k osmim statističnim regijam, kar za Posavje pomeni pripojitev k Novemu mestu. Delovno gradivo Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) - Urada za organizacijo in razvoj uprave “Regionalizacija upravnih enot RS” že v uvodnih izhodiščih kaže, daje v pripravi projekt združevanja v osem upravnih enot. Posavje ostaja samostojno le v inačici dvanajstih upravnih enot, ki pa mu pripravljalci že nekaj časa niso naklonjeni. V gradivu je opazna tudi navedba, pojasnjuje Avšič, da je regionalna struktura nekaterih državnih organov že vzpostavljena (področje davčne službe, geodetska uprava, obramba, policija, inšpekcija.,.). “Ker je ena od teh “struktur” - obramba - v Posavju že ukinjena in predlog utemeljuje upravičenost osmih upravnih enot, lahko upravičeno sumimo, da naj bi temu sledile reorganizacije ostalih”, poudarja brežiški poslanec Avšič. Jože Avšič Zato predlaga, da Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju čim hitreje realizira sprejete sklepe. Med temi je bilo že pred nekaj meseci dogovorjeno, da organizirajo regijski sestanek z ustreznimi predstavniki MNZ ter se povežejo z ostalimi statističnimi regijami, ki jim je namenjena enaka usoda kot Posavju. Dodatno pa Avšič predlaga, da na svet povabijo .tudi načelnike upravnih enot in vodilne predstavnike tako imenovanih regijskih struktur državnih organov v Posavju. Suzana Vahtarič Evropske države se predstavijo Krško - Ljudska univerza Krško je pripravila ciklus potopisnih predavanj, v katerih predstavljajo evropske države. Kot prvo so predstavili nemško mesto Berlin, v nadaljevanju pa bodo od 11. marca sledila še ostala evropska mesta. Predavanja bodo potekala ob torkih v zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem. Evropski dan v Brežicah Brežice - Prihodnost Slovenije v Evropski uniji (EU) je bila tema zaključne javne razprave, ki sta jo ob Evropskem dnevu v Brežicah pripravila Center Evrope oziroma Delegacija evropske komisije v R Sloveniji v sodelovanju z Občino Brežice. Delegacija je ob evropskem dnevu obiskala Šolski center Brežice in Srednjo šolo Krško. Srečali so se s predstavniki Mladinskega centra Brežice, ki je za projekt reintegracije brezposelne mladine v Posavju dobil finančno pomoč programa Access. Na javni razpravi z okoli 35 udeleženci sta sodelovala član ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Miro Prek in namestnik vodje delegacije Evropske komisije v Sloveniji dr. Thomas Kaufmann. Oba sta menila, da so doseženi rezultati v pristopnih pogajanjih za Slovenijo ugodni, izpostavila sta kmetijstvo in regionalni razvoj ter poudarila, daje članstvo koristno. Prek je dodal, da EU ni cilj sama po sebi, ampak je njen namen učinkovitejše uresničevanje reform, ki bi jih tako službe in ustanovitvijo urada v Brežicah ne bo delovnih mest, temveč prihajajo uslužbenci iz že zdaj najbolj razvitih regij. V odgovoru je Prek med ostalim dejal, da že obstajajo projekti za izgradnjo stanovanj za povečano število carinskega osebja. Ob tem so prisotne zanimala tudi aktualna dogajanja v zvezi s prihajajočim referendumom ° vstopu v EU, povezave med unij0 in zvezo NATO ter identiteta slovenskega naroda v bodoči evropski skupnosti. Kaufmann je po- Dr. Thomas Kaufmann in Miro Prek v Brežicah in tako izvedli, le da bodo zdaj iz- jasnil, da si EU zelo prizadeva Z3 vedene hitreje in učinkoviteje. ohranitev vseh jezikov člani3. Udeležence so predvsem zani- Slovenija pa po njegovih beseda^ male spremembe s postavitvijo v EU ne bo izgubila svoje identi( schengenske meje na območju tete, ampak jo bo lahko še bolj brežiške občine in kaj bo schen- uveljavila in predstavila v drž3' gen prinesel okolju. Izpostavili vah članicah, so, da z reorganizacijo carinske Suzana Valita’’11 Svet centra Mladinskega centra Brežice v skladu z Zakonom o zavodih (Ur. L. RS, št.: 12/914 in 8/96), 13. členom Odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Brežice (Ur. L. RS, št.: 76/97), 3. členom Odloka o spremembah odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Brežice (Ur. L. RS, št.: 47/98) in Pravili Mladinskega centra Brežicezdne 17.11.1998 objavlja javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA MLADINSKEGA CENTRA BREŽICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakon, odloka in pravila, izpolnjevati naslednje pogoje: - Univerzitetna izobrazba, - Pet let delovnih izkušenj, - Izkušnje in reference pri izvajanju mladinskih programov ter vključevanje v organizirane oblike združevanja mladih. Vlogi morajo kandidati priložiti kratkoročni (program za eno leto) in dolgoročni program dejavnosti Mladinskega centra Brežice. Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpis MCB« na naslov: MLADINSKI CENTER BREŽICE, Gubčeva 10a, Brežice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. Svet centra Mladinskega centra Brežice ■fš S/abK,, lu/ejti; la - je-vela Posavje - Letošnji pust je v Brežicah prinesel novo oblast. Za deset dni je prestol zasedel župan Grabič. V Kostanjevici so na paradi okronali svojega Kurenta, ki so ga v sredo po starih običajih tudi pokopali - pravzaprav so ga zažgali in spustili po reki Krki, v Sevnici pa so spet pripravili odmeven karneval “KAR NE VELA”. Pustne norčije so se po večini že iztekle, le dobovski Fašjenk se zlepa ne da. Tam se bodo od grofa Mukričkega poslovili s 5. mednarodnim karnevalom, ki bo v soboto, 8. marca. “Naj vam bo” je rekel Brežiška zadeva je bila povsem preprosta. Ljudstvo ni bilo zadovoljno in zato se je zgodil prevzem oblasti na Občini Brežice. Ta je bil kratek, a jedrnat; grofovska gospoda pa je naznanila, da prevzema oblast v svoje roke, ker z dosedanjim vodenjem ni zadovoljna. Ko so opravili s to nalogo, so naredili fantovščino in dekliščino, kajti na pustni torek sta v zakon stopila mladi graščak in njegova nevestica Vaginca. Zasedal pustni občinski svet Da Sevničani presneto dobro spremljajo tako občinsko kot slovensko politiko, so dokazali na seji pustnega občinskega sveta, za kar niso pokasirali 35 tisočakov sejnine kot regularni sevniški svetniki, so pa bili na moč konstruktivni in zabavni. Po hitrem postopku so rešili prostorske načrte in vanje umestili tako cigane kot smučarsko skakalnico, reševali so kmetijstvo in železnice, obdelali Zgaga Plemenitega, čistilno napravo, odprli dejavnost “KUPLJEN RAJ” ali po domače kupleraj, po hitrem postopku so vrnili sredstva, vložena v telekomunikacije. ‘Šele dva meseca sem tukaj, pa mi Že jemljete oblast. Upam, da ne boste Zapili in zajedli vse, kar je sploh še v tem skromnem proračunu ostalo, sem Pa vesel, da tega ni veliko. Pravzaprav je celo minus, tako da bi bil zelo vesel, če boste kaj prinesli v občinsko blagajno. In ker je situacija takšna, v«m ključ dajem, sicer vam ga ne bi dal", je rekel župan Andrej Vizjak in Se sprijaznil z dejstvom, da ga bosta l'lte~.a odpeljala v grajske ječe. h: *r«a °ubovške sestre so hi/ No. Vaginca rodil, a dečko se n Zagrabil je edini svojega oblačilca m na , , 7 odra skoraj pobegni Povsem druga ,rdb°e‘j‘-u?jotieh „ Ubogi ženin, njeni carlJ° lre(jstave. konec. Sevniška občina nima ciganov in ta primanjkljaj so skušali zapolniti cigani iz Kerinovega grma. Pustne svetnike je nagovoril in prepričal cigan Jure, ki krade kure, saj je povedal, da gredo “čigani ” v korak s časom, zato so mu pustni svetniki takoj obljubili sedež v svojih vrstah. Še zlasti, ko je povedal, da tudi otroke pošiljajo v šolo. Sedaj, ko bodo bolj izobraženi, ne bodo kradli le kur, ampak bodo ukradli še kakšno firmo. Oklicali so Kurenta idicija v pustnem času, odela v Šelm< Kostanjevica na Krki se je tako, kot je tradicija v pustnem času, odela v Šelmo. Tamkajšnjo oblast je prevzel Perforcen-|*aus. Na nedeljski paradi so oklicali Kurenta, v ponedeljek na občnem zboru Perforcenhausa izvolili novega predsednika 'h na pepelnico so Kurenta pokopali. noaaaaaaaaaa ” Uh ’ ^U^ULtu'''mama- ■ ■ mama... uaaaa- Velika čistilna naprava Log, iz katere so med publiko zliva- množici neznancev, kfra !j^u^eno. Znašlo se je v d gnojnico, v končni fazi pa iz iste točili pitno vodo, bi bila so “polulanega in pokakai ‘ ” SVe^ ta^° PrUazni, da P° mnenju upravljalcev lahko locirana povsod - v Stillesu, V usta cucelj v mko “n dojenčka znali pomiriti Jutranjki ali na občini; povsod tam, kjer je dovolj sranja... flasko in spet je bil mir pri hišl B, fi~ez kostanjeviškega “kapel majstra ” ni prave prireditve. ^ °z svoje delo jemlje “smrtno resno” in tako je sPmjeviška “pleh muska ” tista, ki daje Šelmi poseben beČat. “Kapel majter” je kostanjeviška maskota tudi v s°kodnevnem življenju “dolenjskih Benetk”. Po ulicah Sevnice pa je oioauu iskala izgubljene pse. Drstišča uničujejo, mar ne? Boštanj - V tem času v gradbeni jami za HE Boštanj potekajo intenzivna dela. Stroji rohnijo in brnijo, so pa zastali bagri, ki so iz savskega dna izkopavali gramoz. Dela je ustavila inšpekcijska služba, na sestanku okoljevarstvenikov s tehničnim direktorjem holdinga Ladom Tomšičem pa so skušali rešiti problem. Naravovarstveniki, med njimi predvsem ribiči, se zavedajo, da vsak poseg v reko prinaša spremembe tudi za vodni živelj. Ker si želijo, da bi bila škoda čim manjša, si želijo dobrega sodelovanja tudi s savskimi elektrarnami. Tako je investitor četrtega februarja predstavnikom Zavoda za ribištvo, kije stranka v postopku, predstavil kratkoročni plan gradbenih del na območju gradbene jame Boštanj. Takrat je bilo rečeno, daje leva brežina obdelana, da se delajo piloti, da se bo pričelo z gradnjo opaža v sami jami in da to ne bo vplivalo na strugo. Slabe tri tedne za tem pa Člani društva so v minulem letu sodelovali na prireditvi “Lupatva”, ki jo vsako leto organizira Društvo za razvoj podeželja iz Kapel. Prav tako so po krajevni skupnosti s konjskimi vpregami popeljali goste - pevce s Korčule, ki so obiskali tamkajšnji moški pevski zbor. Obiskali in ogledali so si kar nekaj razstav, tudi zunaj meja Slovenije, hkrati pa so na razstavi, ki je bila v Sunji na Hrvaškem, s svojimi konji tudi sodelovali. Sodelovali pa so še na “Dnevu posavske konjereje”, ki gaje organiziralo Posavsko kon-jerejsko društvo. V minulem letu so uspeli kupiti in na praznik zavetnika konj sv. Stefana so društveni prapor tudi razvili na deveti tradicionalni prireditvi Štefanje, ki je potekala Blančani, ki v lanskem letu v domačem kraju niso imeli nobenega požara, so ponosni na svoj gasilski dom, v katerem so lani obnovili kuhinjo ter prepleskali velika garažna vrata, lotili pa so se tudi obnove tal v garaži, za katera upajo, da bodo letos dokončana. Njihova orodjarna je obogatena z novim orodjem, zavedajo pa se, da poleg tradicionalnih orodij pri svojem delu potrebujejo tudi računalnik, ki ga nameravajo nabaviti letos, PGD Blanca odlično sodelujejo s krajem, zlasti s šolo, kjer deluje društvo Mladi gasilec, kije la- so predstavniki Zavoda za ribištvo skupaj s sevniškimi ribiči ugotovili, da so v strugi Save na dolžini 400 m stroji za izkop gramoza. V tem času naj bi -zunaj gradbene jame - izkopali deset .tisoč kubičnih metrov gramoza. Poseg ima izredno negativen vpliv na ves vodni živelj, še posebej pa na ribe v tem času, zlasti podusti, ki se že pripravljajo na selitev na območja drsti. Poleg odvzema gramoza, ki popolnoma uniči habitat in zdesetka vodne prebivalce, je kalnost vode za ribe v času tik pred drstjo hud šok, drstišča pa morajo biti v času dr-sta zaščitena. Savske elektrarne po starih običajih in izročilih. Letos bo tako v Kapelah že 10. tradicionalno žegnanje konj, kar pomeni, da pričakujejo na jubilejni prireditvi še bolj odmevno udeležbo. Med ostalimi nalogami, ki so jih zastavili v društvu za letošnje leto, bodo za člane organizirali izlet, udeležili se bodo prireditev pod okriljem društev v krajevni skupnosti, poskušali bodo urediti jahalno stezo ob robu jovsev in pogostili donatorje trakov in žebljičkov. To naj bi potekalo v mesecu juniju, hkrati pa načrtujejo še pripravo tekmovanja konjev v spretnostni vožnji v parih in posamično ter galopske dirke kmečkih konj. Društvo bo še naprej vodil Ivan Hotko. Karmen Molan ni osvojilo lovoriko državnega prvaka, lani pa je bila prvič formirana še ekipa cici-gasilcev. Tudi zato so na občnem zboru ravnateljici te šole, sicer pa aktivni gasilki, Ani Mešiček skupaj z Dominikom Španom podelili občinsko gasilsko priznanje 3. stopnje, priznanje pa je prejel tudi Stane Miklič. PGD Blanca ima v avli pošte na Blanci urejen stenčas, ki v sliki in besedi opisuje aktivnosti domačega društva, v letošnjem letu pa so začeli intenzivno zbirati podatke o dejavnosti društva. Pri tem so naleteli na knjigo iz leta 1918, ki že opisuje takratno gasilsko de- so se obvezale, da bodo o vseh posegih obveščale tako Zavod za ribištvo kot sevniško ribiško družino, a za ta poseg, ki bi lahko počakal še dve leti, ni vedel nihče. Pristojne inšpekcije so zato izkop gramoza ustavile, holding pa se je opravičil, češ, da so hoteli izkoristiti nizek vodostaj Save. Vsi vpleteni, vključno s tehničnim direktorjem holdinga Ladom Tomšičem, so se srečali v Sevnici in skušali rešiti zaplete v dobrobit vseh - še zlasti pa vodnih prebivalcev. Premalo se ■ VB« družijo Pišece - Pododbor Dmštva invalidov Pišece je organiziral redni letni občni zbor, ki se gaje udeležilo 70 od skupno 140 članov društva. Tokratni zbor je bil volilen; tako so za novega predsednika izvolili Jožeta Germovška iz Pavlove vasi in še 10 članov upravnega odbora, v katerem so tudi poverjeniki za vsako vas, ki redno obiskujejo člane na domovih. Naloga poverjenikov je seznanjati članstvo s programom dela društva, z izleti, srečanji in ostalimi aktivnostmi. V društvu vsako leto poskrbijo tudi za obdaritev nekaterih svojih članov. Sicer pa se bodo v letu 2003 skušali še bolj posvetiti skupnemu druženju, kajti člani se med seboj premalo družijo. Zato bodo organizirali najmanj en izlet, udeležili se bodo srečanja invalidov občine Brežice in obiskali bolne in težko pokretnp člane. K.M. Radi bi pomagali Brežice - Škofijska Karitas Maribor izvaja program “Delo z odvisniki od nedovoljenih drog in njihovimi svojci”. V sklopu tega programa deluje mreža informacijskih svetovalnih pisarn, in ena od njih je tudi v Brežicah. Prav v Brežicah pa bodo v ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri v veroučni učilnici (vhod z dvorišča) predstavili delo in program mreže informacijskih svetovalnih pisarn, ki ga bo predstavila strokovna vodja terapevtsko pripravljalnega centra na Ptuju Mirjana Drofenik. O svoji težki življenski preizkušnji pa bo spregovoril tudi mladenič, ki je že zaključil program zdravljenja in je bil vključen v komuno. K.M. javnost v kraju. Ob tem prosijo vse krajane, ki doma hranijo kakršnokoli pisno ali slikovno gradivo o dejavnosti gasilcev, da ga posodijo ali odstopijo društvu. Blanški gasilci se torej ne ukvarjajo le z gasilstvom, temveč tudi z drugimi dejavnostmi; znani so njihovi velikonočni pohodi po krajih KS, obeležujejo Florjanovo, ob prvem maju postavljajo mlaj in ob krajevnem prazniku pripravijo veliko veselico. Pri tem so jim v pomoč tudi ljudski pevci in godba Blanški vinogradniki, ki domujejo v njihovem gasilskem domu. N.Č.C. Ne hiteti s prodajo obveznic Sevnica - Člani krajevne organizacije Društva izgnancev (KO DIS) Sevnica so se ob koncu tedna zbrali na rednem zboru, ki so ga popestrili učenci OŠ Sevnica in vokalna skupina Safir. Pričakovali so tudi predsednico Društva izgnancev Slovenije (DIS) Ivico Žnidaršič, ki pa je ravno v soboto nesrečno padla in se hudo poškodovala, tako da se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru. Sevniški izgnanci - podobno kot drugod po Sloveniji niso najboljšega zdravja in tudi njihov gmotni položaj ni najboljši, je pokazala anketa, ki jo je na pobudo Komisije za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnine pri DIS izpolnilo tudi 786 od skupno 1160 sevniških izgnancev. Kar 237 izgnancev je vključenih v ' KO DIS Sevnica, kije ob koncu tedna pripravila svoj zbor, udeležilo pa se ga je kar 108 članov. Kot je povedal predsednik Drago Lupšina, je imelo društvo v preteklem letu precej dela z izplačili. Mnogi izgnanci se niso znašli pri nakazilu sredstev o prisilnem delu in vnovčevanju čekov in obveznic. Nekateri izgnanci so prodali svoje obveznice po polovični ceni, dokler niso začele posamezne borzne hiše in banke pošiljati svoje ponudbe o odkupu obveznic. Lupšina je zato predlagal, da člani ne hitijo s prodajo obveznic, saj je iz ponudb razvidno, da obstaja velik interes za odkup državnih obveznic in tudi njihova cena postaja realnejša. DIS je pod vodstvom predsednice Ivice Žnidaršič vložilo veliko naporov, da bi vsa izplačila normalno tekla, a se je zapletlo že pri izplačilih za prisilno delo, ko so le-ta ustavili. Po intervenciji predsednice so v novembru in decembru nakazali kar 4000 odškodnin prisilnim delavcem v Nemčiji. Zaradi vsestranskih zaslug in naporov, kijih predsednica Ivica Žnidaršič vlaga v delo z izgnanci, ji je občina Sevnica nameravala podariti posebno priznanje, a ji bodo zaradi njene odsotnosti priznanje podelili ob kakšni drugi priložnosti. Sicer pa je tudi v vrstah sev-niške krajevne organizacije obilo aktivistov, ki si prizadevajo za boljši položaj in pravice izgnancev. Albin Pražni-kar je v imenu Žnidaršičeve za uspešno delo in aktivno sodelovanje pri pomembnih dejavnostih, s katerimi so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in uveljavitvi pravic izgnancev izročil priznanja Simoni Jakš, Jožetu Bogoviču, Dragu Lupšini in Janezu Blasu. Nagrajencem je čestital tudi sevniški župan Kristijan Janc. N.Č.C. ■Savagfe Nada Černič Cvetanovski Leto 2003 je jubilejno Kapele - Za člane Konjerejskega društva Kapele je minilo še eno uspešno leto, ki so ga okronali na zadnjem Štefanju z razvitjem društvenega praporja. Aktivno so sodelovali na domačih in tujih prireditvah. Letos bo že jubilejno - deseto žegnanje konj. Delovno predsedstvo: tajnica Vika Urek, predsednik Ivan Hotko, podpredsednik Miha Urek in član UO Ivica Butički Gasilstvo združuje bolj kot politika in vera Blanca - 160-člansko prostovoljno gasilsko društvo (PGD), v katerem so ženske zastopane v vseh kategorijah, pod taktirko Štefke Vidrih in poveljevanjen Vlada Mešička dosega lepe rezultate. Uspešno sodelujejo na raznih gasilskih tekmovanjih, še posebej pa so ponosni na staro motorno brizgalno iz leta 1881, s katero tekmujejo tudi drugod po Sloveniji. Tradicionalno se udeležujejo tovrstnih tekmovanj v Šoštanju, v zameno so se Šoštanjčani udeležili njihovega občnega zbora. Ob svetovnem dnevu civilne zaščite Koprivnica - Ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite je v Koprivnici potekala osrednja regijska prireditev, na kateri so podelili tudi republiška priznanja. Plaketo za življensko delo je na osrednji državni prireditvi prejel predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Krško Slavko Šribar. Na podlagi resolucije Mednarodne organizacije civilne zaščite (CZ) iz leta 1990 je 1. marec razglašen za svetovni dan CZ. Leta 1992 je Vlada RS določila, da je ta dan dan CZ tudi v Sloveniji. To je praznik vseh tistih, ki poklicno in prostovoljno sodelujejo pri nalogah s področja varstva teklo leto kljub dejstvu, da živimo v nadpovprečno ogroženem okolju, minilo brez večjih nezgod s področja civilne zaščite. Na ravni regije, občin in večjih gospodarskih združb, organizacij in zavodov so organizirani štabi, enote in službe CZ, ki so opremljene z nujno zaščitno in reše- Poveljnik CZ regije Posavje Jožef Kos oh predaji bronastega znaku nagrajencu Dragoljubu Kupiroviču pred naravnimi in drugimi nesrečami. Temeljni cilj in prizadevanje sta usmerjena k organiziranju, izvajanju zaščite in reševanja ter posledično k zmanjšanju števila žrtev in drugih posledic nesreč. Naloge pripadnikov CZ so humanitarne narave in se nanašajo predvsem na obveščanje in opozarjanje na nevarnost, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje in delo. Kot je na prireditvi izpostavil slavnostni govornik poveljnik CZ regije Posavje Jožef Kos, je pre- valno opremo. Na osrednji regijski slovesnosti so podelili tudi republiška pri' znanja civilne zaščite. Bronasti znak CZ so prejeli Dragoljob Kupirovič, dr. Jurij Pesjak in Regijski oddelek za radiološko' kemično-biološko izvidovanje Srebrni znak CZ so podelili Ob' činskemu štabu CZ Brežice, zlati znak pa Občinskemu štab# CZ Krško. Plaketo za življenjsko delo je prejel predsednik PGP Krško Slavko Šribar. Slednji priznanji so nagrajenci prejeli td osrednji državni slovesnosti ob svetovnem dnevu CZ, ki !e potekala v Ljubljani. Karmen Mol#1 Šentjernej - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so republiška priznanja podelili tudi v Šentjernej. Bronasti znak CZ je prejel AH' djelko Vrančič, član štaba CZ mestne občine Šentjernej, Ekipa prve pomoči pri CZ občine Semič in Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Suhor. Srebrni znak CZ so podelili PGD Mirna Peč in PGD Škocjan, plaketo CZ pa je prejel župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. Občinska priznanja CZ so prejeli Milena Mencin, Karel Grubar, PGD Šentjernej in Ministrstvo za obrambo RS> Vojašnica Cerklje. Za dolgoletno delo v MORS pa so nagrade prejeli Matija Za' mida, Zvonko Butala za 5 let dela, Igor Ravbar, Miroslav Ravbar in Franc Vide za 10 let ter Jože Zupan za 15 let. Dela jim ne bo zmanjkalo Bukošek - Člani Lovske družine (LD) Brežice so v minule,1, letu izpolnili zastavljene cilje, v svojo zeleno druščino so spre' jeli enega novega člana - pripravnika, medtem ko je en cin11 iz družine izstopil, tako da število članstva ostaja nespre menjeno - 41, trije so pripravniki. Kot je bilo izpostavljeno na rednem letnem občnem zboru LD BreŽk ' so v letu 2002 vsa dela potekala v skladu z letnim gospodarskim načrtof1^ V samem začetku leta so začeli z obnovo remiz v Vrbini, na Lazahtel Kosovi Vrbini, v revirju Bajeiji pa so zasadili okoli 100 smrek. Glede .1’ lovsko gospodarski načrt so popravili dve tretjini visokih prež; da ni 1111 opravljenega več dela na tem področju, je razlog v neudeležbi nekate*' delovno obveznih članov družine. Skozi vse leto so skrbeli za dostop11^ poti in površin, ki so namenjene hranjenju in opazovanju divjadi ter opra . tudi dela v skladu z bazenskim sporazumom na lovsko gojitvenem baZfr SciVci. Jeseni so popravili krmiscci z«i mulo divjtid, or^umzircili so tudi ^ sko krmljenje divjadi po skupinah, dobili pa so tudi nekaj prijav kraja11 zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, predvsem srnjad. ^ V letošnjem letu bodo člani LD Brežice skušali preurediti hladilnic0’ parceli Gozdnega gospodarstva Brežice načrtujejo podreti star kozole0.’ t> potem obnoviti in postaviti na strelišču, sankali bodo bunker, opravin V bodo še druga dela v skladu z letnim gospodarskim načrtom družine, mor sodijo tudi ukrepi za varovanje redkih in ogroženih živalskih vzdrževanje remiz za malo divjad, krmljenje divjadi in podobno. K-'1’ Se železno dušo bi ganilo Bizeljsko, Grad Mokrice - 50-letno nerazdružljivo življenje sta po vseh zakonitostih pred uradnima osebama Upravne enote Brežice in v bizeljski cerkvi sv. Lovrenca z mašo in orglami med okoli šestdesetimi najdražjimi potrdila zlatoporočenca Ivan in Jožefa Iljaž s pričama, hčerko Ireno in zetom Jožetom Podgoršek. Celo nepozornemu opazovalcu ne bi mogla uiti globoka ganjenost nadvse dobrega zeta, ki je dejal: “Tudi če bi imel kamnita dušo in srce, bi me moralo ganiti.” To je dokaz, da svojo jesen življenja Ivan in Pepca uživata v toplem in spoštljivem okolju. Ivanje bil rojen 20. avgusta 1924 na Bizeljskem, Jožefa, rojena Kovačič, pa 28. februarja 1933 v sosednji občini Šmarje pri Jelšah v Vrenski gorci. Bila sta iz kmečkih družin, vajena trdega kmečkega dela, ki sta ga po poroki 14. februarja 1953 v Podčetrtku nadaljevala pri moževih starših na Bizeljskem. “Poznala sva se tri tedne, se zaljubila in poročila. Mož je vse obljube pred poroko izpolnil, bil je dober kot kruh in takšen je še danes. Ni bilo lahko, s spoštovanjem in voljo pa sva premagala vse Kgobe in prispela še do koraka Zlate poroke, slavje pa je bila •noževa velika želja, ki se mu je izpolnila. Večkrat sem ga opomnila, naj se ne veseli preveč, da Se ne bi kaj zgodilo”, je pripovedovanje spominov prevzela Ilja-žtva. Med najbolj trpkimi /so sPomini na čas njunega izgnanstva, ko je sama delala na kmetih •nji tujec ni dal možnosti šolanja, •nož pa je na tujem za skromno Plačilo služil v težki industriji. Po poroki sta delala na domači kmetiji ter ob tem s pridnimi r°kami obnovila dom in poslopje, snj je bilo vse v slabem stanju. Intela je priložnost, da bi se Zaposlila; ker bi se mož težko na-vadil na službeni režim in ker sta Se imela rada, se za ta korak ni odločila. “Pri hiši je 4,5 ha zem-l)e, 1 ha vinograda, vse to sva ročno obdelovala, ker ni bilo denar- ja za kmetijske stroje. Z možem sva bila skupaj od jutra do večera nerazdružljiva prijatelja. Tako je tudi še danes. Sem pa tri mesece kuhala v bizeljski osnovni šoli, ampak sem prej še doma vse postorila.” Z rojstvom hčerke Irene je prišla v njun dom sreča, ko se je hčerka poročila, pa s prihodom zeta Jožeta še večja sreča. “Za- mož pa je srčni bolnik. Ampak ga čuvam.” Ob frajtonarici Francija Raj-gla in maškarah je pri Erbanovih v Zupelevcu zlato slavje trajalo do nedeljskega svita, z vmesnim presenečenjem predsednika sveta KS Bizeljsko Roka Kržana. “Vsi smo bili srečni in zadovoljni, vzdušje je bilo enkratno, nekateri so bili tudi ob glas. Vsem dovoljna sva, da sva dobila' zelo skrbnega, ustvarjalnega in čustvenega zeta, s skupnimi močmi smo si ustvarili topel dom, ki gaje izpopolnilo še rojstvo vnukov Martine in Andreja. Srečna sva v krogu najdražjih, posebej še, ko pride pravnuk Gašper. Zaradi težkega življenja se spoprijemam s sladkorno boleznijo in revmo, najinim mladim sva zelo hvaležna za vso pomoč in vse dobro. Jožetu pa pripravljam za rojstni dan lepo darilo, saj vse skupaj ni nobena skrivnost”, je prijazno in zgovorno Iljaževa strnila skupno življenjsko pripoved. Natja Jenko Sunčič Jevilne svate mladoporočencev Petra Preskarja iz Krškega in An-Jfje Režonja iz Murske Sobote je na svečanost poročnega dne ,. •februarja na grad Mokrice pripeljal avtobus. Njuni priči sta Damjan Obradovič in Aleksandra Režonja, novoporočenca sta se odločila za priimek Preskar, kar sta potrdila tudi z obredom V Cerkvi sv. Ruperta na Vidmu. Na fakulteti sta se poznala le bežno, finejše poznanstvo sega dve leti nazaj in sicer s poroke sorodni-Ka v Krškem, kjer trenutno tudi živita. Sevnica ■ gradu sta se 15.februarja poročila Peter Knez iz Koludrja i Marta Slapšak iz Hinj. 22. februar pa sta za svoj poročni dan 2Drala Bojan Tomažin in Olga Kralj, oba iz Dolnjih Orl. Krško -j, Na sedežu Upravne enote sta svoj DA izrekla Peter Puntar s rske Gore in Marjana Burger iz Krškega. Krežice To^3 ®rac^u Mokrice so 22. februarja sklenili zakonsko zvezo pfne Lužar z Bregov in Vera Pavkovič iz Jelenika ter Peter eskar iz Krškega in Andrejka Režonja iz Murske Sobote. Ig . V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo mena tistih mladporočencev, ki so z objavo soglašali. Za kraj in s krajem Globoko - Za Prostovoljnim gasilskim društvom (PGD) Globoko je uspešno leto. Oddahnili so se ob zadnjem plačanem obroku kredita zavarovalnici, za kar se je predsednik Ciril Flis zahvalil vsem članom, krajanom in ostalim donatorjem. Poudaril je še, da so imeli srečo, ker so uspeli zamenjali še orodni avto. Tako so po besedah poveljnika Staneta Slaka izboljšali operativno moč, saj s tem avtom na kraj požara prepeljejo več ljudi in opreme. Lani so morali intervenirati osemkrat, ob tem pa so še pomagali krajanom pri zamašenih kanalih in čiščenju vodnjakov, pranju cest in podobnem. V zadnjih petih letih so opravili 48 intervencij, prevozili so 1411 km in prepeljali kar 295.000 litrov pitne vode. Minuli občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Občinske gasilske zveze in predstavniki okoliških PGD, je bil volilen. Dosedanjima predsedniku in poveljniku so s ponovno izvolitvijo izkazali čast in jima dali priznanje za dobro vodenje. Obenem pa s ju s sprejetim planom dela zavezali, da tudi v tem letu poskušata uspešno voditi društvo, ga operativno posodobiti in člansko okrepiti. Nadaljevali bodo s pripravami na tekmovanje članske, ženske, mladinske in pionirske ekipe, krepili dobro sodelovanje s krajem ter sosednjimi PGD. S.V. uioto rsčoKo Andrej Pinterič “Tudi na oni strani bom pel!” Kaj najprej? Glasbenik, slikar, tekstopisec, zabavljalec, scenograf, kreator, prodajalec, malokdo ve, da tudi pralec oken. Ali bi bilo nemara boljše vrstni red zamenjati? Ali ga niti ne postavljati, ker ga enostavno ni. Ker je Andrej človek, ki te, misleč, da ga poznaš, znova preseneti, in se sprašuješ, do kod sploh lahko seže prag presenečenj. “Veš, nikoli nisem razmišljal, kaj bi lahko povedal o sebi in zdi se mi, da tako že vse veš”, je dejal takoj v začetku in nadaljeval, ”nikoli se tudi nisem rinil v ospredje. Kot prodajalec se nisem nikoli počutil, vendar sem danes tudi prodajalec, kije vse življenje ustvarjal na različnih področjih in to, kakopak, prodajal. Svoje hobije. Vsi moji hobiji so moje življenje, živim zanje in od njih.” Če se dela kakršenkoli projekt, si to predstavljam kot orkester, ki naj bi imel noto harmonije, ker le v harmoniji vse uspe. Vendar je brez premisleka na prvi prag postavil glasbo. “Z glasbo sem se začel ukvarjati relativno pozno, ko sem se kot 17-letnik začel zavedati samega sebe in začel iskati svoje poti. Sledil sem svojim mladostnim vizijam. Hotel sem imeti svoj radio, imam pa danes svojo TV postajo. Mimo glasbe ne morem. Ta me je peljala po svetu, kjer sem se srečeval in rasel z mnogimi ljudmi. Ker si tudi vse v življenju predstavljam kot orkester, ki skupaj ustvarja, ta pa je lahko uigran ali na žalost v življenju cesto neuigran. Če se dela kakršenkoli projekt, si to predstavljam kot orkester, ki naj bi imel noto harmonije, ker le v harmoniji vse uspe.” Pred leti mu je uspela izdaja samostojne plošče narodnih pesmi z modernejšimi aranžmaji, ki jo je naslovil “Jaz bi rad rdečih rož”, sodeloval je ob ustvarjanju in izdaji kaset z drugimi ansambli, danes je sestavni del ansambla “Majolka”, zanjo sklada, še vedno nepozabno odmeva zapeta pesem Karla Metiko-ša “Još je jedno prazno veče”, ki jo je z “Majolko” zapel na dvorišču brežiškega gradu. Takrat nas je v zelo poznem poletju neusmiljeno zeblo, njegovo petje je v prehitrem minevanju trenutkov lepe pesmi uspelo zmesti mraz, ki je vseeno mrazil. A na drugačen način. Da bi dosegel cilj svojih vizij, bi šel tudi od metle dalje, mi je nekoč dejal. Nesmiselno bi mu bilo ne verjeti. In kdaj je čas, ko se umiri? In čas, ko se lahko postavi pred slikarsko platno? “Veliko ljudi me to vpraša. Ne vem, ko pride čas. Umirim se pri slikanju, kiparjenju, nastopanju na odru, kjer mi je vedno lepo. To mi pomeni razdajanje ljudem, da jih razveselim. Sem pa strahotno sam, ko se peljem v zgodnjih jutranjih urah sam domov. To je čas za razmišljanje, za poglabljanje v sebe. Tudi iz teh trenutkov bi lahko kaj naredil, pa mi še ni uspelo.” Riše v svoji tehniki, ki jo težko poimenuje, to je tehnika s papirjem in naj ostane skrivnost, pa olja, akril, pasteli, oglje, kreda. Je član Likovnega društva Dobova, pod njegovim okriljem je razstavljal in mu je kar malo žal, da je društvo zašlo v neko nedejavnost. Pa sva v šali spet kar pri glasbi: “Moj oče je mislil, da bom gasilec, pa nisem, igram pa na gasilskih veselicah,” in smeje še doda, ”in koliko ljudi sem onesrečil z igranjem na porokah!” — Vsi moji hobiji so moje Življenje, živim zanje in od njih. Pa o tem ne bi, sva si bila enotna. In je ponovno poudaril, daje življenje en velik orkester. Srečanje pa speljal v besede: "Nikoli nisem govoril - jaz sem pa to in jaz delam to. Jaz sem jaz. Čisto navaden človek, ki ima neke svoje stvari.” Ki segajo čez orbito na ono stran, kjer bo pel kot angel in bo imel stojalo ža risanje angelov. Natja Jenko Simčič Povezani za lepše dni na kmetiji! Kapele - Za člane Društva za razvoj podeželja Kapele je bilo minulo leto uspešno. Poslanstvo nadaljujejo s poudarkom na pomenu izobraževanja in usposabljanja članov, predvsem za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Vendar predsednica Milica Hotko meni, da se posamezniki kljub uspehom pod okriljem društva bojijo podati na samostojno pot. S poskusom trženja izdelkov in storitev v imenu društva niso zamudili nobene večje priložnosti v državi, prav tako ne pri trženju obiskovalcem, ki obiščejo Kapele. Udeležili so se ustanovitve društva za delo na domu Skrija Zdole, vključili v društvo Mreža za razvoj slovenskega podeželja in bili na strokovni ekskurziji v Italiji. Draga poglavitnejša dejavnost društva v minulem letu je bila usmerjena v akcije za prepoznavnost kraja. Tako so izdali zgoščenko (CD) Predbožični dan v Kapelah, predstavitveno kaseto Moj kraj Kapele, se vključili v promocijo vseživljenjskega učenja, ob tem pa se zavedajo pomena spletnih strani, kijih izdelujejo. Tudi letos bodo nadaljevali s spomladansko prireditvijo “Ohranimo preteklost, jo predstavimo sedanjosti in podarimo prihodnosti”. Z nosilcem “Lupatve” - Moškim pevskim zborom bodo nadaljevali z jesenskimi obujanji starodavnih kmečkih opravil. Že v dragi polovici marca pa načrtujejo zapolniti vrzel prebujajoče se pomladi in skupaj s tamkajšnjo so se prijavili na štiri državne raz- šolo in društvi materam podariti piše iri uspeli na dveh. Delo oko-svojevrsten praznični dan. li 30 članov društva krepi vezi Rezultati njihovega dela se ka- med ostalimi društvi v kraju, žejo v povečanem obisku Kapel povezali pa so se tudi z društvi in morebitnem tolarju več v žepu. po državi, kjer nabirajo izkušnje Po besedah predsednice Hotko ve in tkej o prij atelj ske vezi. so ponosni na osvojena priznan- Suzana Vahtarič jaz razstave “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju. Romanca Krošelj je osvojila zlato priznanje za kvašene rogljiče, Jožica Tkaučič zlato priznanje za šarkelj, Jožica Slovenc pa bronasto priznanje za beli kruh. Društvo kot celota se ponaša s priznanjem družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Ministrstvo za gospodarstvo pa je društvu podelilo poseben status za delo v javnem interesu na področju turizma. S programi bila “Lupatva”. Prešern(ov)ega Žarka sij Sevnica - V galerijo Ana je posijal Žarek. Člani istoimenskega društva iz Brežic so na zaključnem recitalu z naslovom “O Prešernu tokrat drugače”, zaključili sevniški mesec kulture. “Že dolgo se nisem tako od srca nasmejal in tako globoko začutil, da sem Slovenec”, je po končanem nastopu društva Žarek iz Brežic v sevniški galeriji Ana vzneseno dejal znani - v Zagrebu živeči - slovenski televizijski re-žiser in igralec Crt Skodlar. To je bila - poleg aplavza in smeha -v galeriji verjetno največja nagrada nastopajočim, ki so tokrat malo drugače predstavili Prešerna. Prepletali so misli in pesmi, črtice in glose. Člani Žarka, sami tvorci vezane in nevezane besede, so razburil ne le izbranko svojega srca, temveč tudi krave in bika v hlevu, pa o tem, daje slep, kdor se s šolstvom ukvarja, ker podobno - kot pevec - živi in umrje brez dnatja. Poleg rosno mlade pianistke Eve Stopar, učenke krške glasbene šole iz Sevnice, sta navdušila tudi novodobna Uršika in njen povodni mož, ki sta “ful žuri-rala” in na koncu zaradi ekstazija izginila s tega sveta. Z nastopom v Sevnici so brežiški Žarki zaključili cikel devetih predstav, ki so jih imeli pretežno namreč postavili Prešerna v da- po šolah. Verjetno se je njihovo našnji čas in njegove preroške občinstvo strinjalo z ugotovitvi-pesmi potrdili s svojimi. Tako jo predsednika društva Draga Pir-smo slišali o ljubezni, ki je klavr- mana, ki ugotavlja, da nismo kul-no propadla prav zato, ker se je turni brezdomci in da vsaj, kar avtor pri osvajanju deklice odločil zadeva kulturo, z nami ne bo nih-za Prešernove stihe, pa je zato če pometal. N.Č.C. Na ogled Borčičeve školjke Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je v marcu na ogled nova postavitev grafik iz Kabineta Bogdana Borčiča.Tokratni avtorjev izbor predstavlja dela iz ciklusa o školjkah. V začetku sedemdesetih let je Borčič predhodno upodabljanje (ob)morske in ribiške motive omejil na en sam lik - školjko. V školjki se odraža umetnikova konceptualna usmeritev, ki temelji na zbiranju in nadaljnji analitično pomensko-formalni ravni obravnavane školjke, so zapisali v galeriji. To obdobje je trajalo celo desetletje. Razstava pa bo na ogled predvidoma do septembra. S.V. KULTURA Pustna “Naša prihodnost” Brežice - Glasbena šola Brežice ja dan pred pustnim torkom pripravila že tradicionalni koncert “Naša prihodnost”. Koncertu bi lahko dejali tudi “pust malo drugače”. V pestrem pevsko-glasbenem programu so med mnogimi različnimi maskami (na fotografiji) zaigrali klasične skladbe in zapeli slovenske ljudske pesmi tudi kavboji, indijanci, čarovnice, štiriročna pomlad, komplet igralnih kart in celo slovenska zastava. Če si sposodimo besede ravnatelja Dragutina Križaniča: "... je bil dogodek na pragu pomladi čas za sanje in sejanje, za pesem in za glasbo. Bilje čas za mladost...” Taje med zveste spremljevalce prihajala razigrano in hkrati suvereno, čeprav poslikano in prikrito. In če je naš obraz ogledalo naše duše, bi z dogodka do naslednjega leta smeli ohraniti nekaj tega doživetega pravljičnega trenutka. N.J.S. Direktorjev rojstni dan Leskovec pri Krškem - Kraj seje zbudil iz dolgoletnega mrtvila. Pred dobrim letom in pol ustanovljeno Kulturno društvo Leskovec pri Krškem pridno dela. Tokrat se je prvič samostojno predstavila dramska sekcija omenjenega društva in sicer s trodejanko Direktorjev rojstni dan, kije do zadnjega kotička napolnila avlo tamkajšnje osnovne šole. Direktor tovarne gramofonskih plošč gospod Puhoglav praznuje rojstni dan. V tovarni mu pripravljajo presenečenje. Pojavita se še inšpektorja, pomembni akti izginejo, direktorjeva hči se namerava poročiti z mladim, sposobnim inženirjem... Presenečenjem ni videti konca. Ne bomo vsega izdali. V petek, 14. marca, ob 19.uri bo prav tako v OŠ Leskovec ponovitev predstave. D.H. slovenski dom - naš drugi dom Mesec kulture je bil priložnost, da razmišljamo o slovenskem jeziku Jezik je duša naroda, pravi Fichte. Je potrjevanje naroda, varnost posameznika, skupine in generacij. Je temelj samospoštovanja in pogoj obstanka nekega naroda. Slovenci knjige v slovenskem jeziku beremo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil slovenski knjižni jezik. Zavedujoč se pri tem, da bi v današnjem svetu, ki se globalizira, moral biti sleherni posameznik tudi njegov naslednik. Tega dejstva se dobro zavedajo Slovenci, razseljeni po svetu. V sodelovanju slovenskih skupnosti v tujini in slovenskih državnih institucij potekata uspešna jezikovna politika in jezikovno načrtovanje slovenščine zunaj meja Slovenije, v cilju ohranjanja in razvijanja slovenskega jezika zunaj matične države Slovenije. Zunaj Slovenije živi približno 500.000 Slovencev in njihovih potomcev, kar je skoraj četrtina celotnega slovenskega prebivalstva. Zamejcem, zdomcem in izseljencem Republika Slovenija namenja veliko pozornost, še posebej pri ohranjanju slovenskega jezika, spoznavanju naravne in kulturne dediščine. Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je opredeljena tudi v 5. členu slovenske ustave, normativni okvir za izvajanje te dejavnosti pa predstavlja 81. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki definira: “Za otroke slovenskih izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk ma- ternega jezika in kulture.” Začetki dopolnilnega izobraževanja v maternem jeziku v ZE državah segajo v leto 1962 in sicer v Veliko Britanijo, leta 1966 seje ta pouk začel v Belgiji, med leti 1966 in 1973 pa še v Franciji, na Danskem, v Nemčiji, Švici, Luksenburgu, na Švedskem in Nizozemskem ter preko oceana v Argentini in Kanadi. Po razpadu nekdanje skupne države Jugoslavije se je močno razvil tudi na področjih osamosvojenih držav, kjer so ostali in še vedno živijo številni Slovenci in njihovi potomci. Slovenski jezik poučujejo v Zagrebu, na Reki, v Splitu, Šibeniku in v slovenskih skupnostih v BiH, Makedoniji in Vojvodini. Materni jezik je ponavadi definiran kot jezik, ki se ga človek nauči v otroštvu od svojih staršev in okolja. To je prvi jezik, ki se ga otrok nauči, ga najbolje zna, ga najpogosteje uporablja, se z njim identificira in je posledica čustvenega odnosa in identifikacije z matično kulturo, pojasnjuje Vera Hrga, ki vodi tečaj slovenskega jezika v Slovenskem društvu “Triglav” Split. Da se je v slovenskih društvih na Hrvaškem rodila potreba in želja, da skozi srečevanje in učenje slovenskega jezika potrjujejo in ohranjajo svojo identiteto - odrasli, študenti, srednješolci, pa tudi najmlajši - potrjujeta tudi mentorici v zagrebškem društvu Marja Crnkovič in Marija Donadič z reške “Bazovice”. Z veseljem tudi ugotavljajo, daje interes za učenje slovenskega jezika vedno večji, tako pri slušateljih, učencih iz drugih kultur, kot pri najmlajših slovenskih potomcih. Za slednje so posebej veseli in ponosni v splitskem “Triglavu”, saj skupina sedmih najmlajših učencev zagotavlja, da bo slovenski jezik še naprej potrjeval slovensko identiteto v tem prostoru. K temu prispevajo tudi izdaje revij in glasil v slovenskem jeziku; v Zagrebu Novi odmev, v Splitu Planika ter glasilo dopolnilnega pouka Slovenski Dalmatinci, slednji tudi s ciljem, da pridobiti osnove sporazumevalnih-jezikovnih zmožnosti za vsakda- njo komunikacijo v slovenskem jeziku, obogatiti besedišče v maternem jeziku, utrditi besedni zaklad, razvijati in poglabljati sporazumevalne zmožnosti ter osnove slovenskega knjižnega jezika, ozaveščati potrebo po ohranjanju posameznikove in narodne samobitnosti, spodbujati zavest, željo in potrebo po ohranitvi jezikovnega in osebnega stika z državo in svojim narodom v domovini ter pozitivno vrednotiti slovenski jezik v družbi enakovrednih jezikov. Gotovo je to le del nam znanih prizadevanj za ohranjanje slovenskega jezika in identitete na tujih jezikovnih področjih in v drugih skupnostih, kjer živijo slovenski potomci, z zadovoljstvom pa smemo ta trenutk zaključiti še s podatkom, da Slovenci v Tuzli izdajajo mesečnik “Planinček”. Narodu, ki ima ljudi, ki z vdanostjo negujejo materino besedo, se z njo izražajo v govorni in pisni obliki, se ni treba bati, da bi izginil. N at ja Jenko Sunčič Pet let KD “Zvezda” Dobova - Po petih letih od ustanovitve KD “Zvezda” Dobova so prireditve - revije odraslih in mladinskih cerkvenih pevskih zborov - dobile širši pomen, saj so v društvu v minulem obdobju uspeli pridobiti k sodelovanju zbore drugih dekanij, pa tudi duhovno sekcijo A.M. Slomšek Slovenskega doma Zagreb. Poleg že omenjenih dveh cerkvenih zborov v društvu delujeta še literarna sekcija in sekcija ljudskih pevk. Predsednica Darinka Cvetko Segota (na fotografiji) je povedala, da so društvo ustanovili z namenom, da določene cerkvene dejavnosti - petje in glasbo -vključijo v republiške in občinske razpise in na ta način uspešno promovirajo tudi njihovo dejavnost, petletno delovanje pa je dokaz, daje bila njihova odločitev pravilna. V letu 2002 so bili organizatorji dveh odmevnih in kakovostnih revij in sicer mladinskih in odraslih cerkvenih pevskih zborov. Revijo mladinskih zborov je snemal in predvajal tudi Radio Ognjišče; dobovska župnija je bila namreč v začetku septembra gostiteljica srečanja prijateljev Radia Ognjišče. Na srečanju sta sodelovala oba zbora, pa tudi ljudski pevci. Leto 2002 se odlikuje tudi s predstavitvijo kasete Ljudskih pevk “Najgl, fajgl, rožmarin”, sama prireditev je presegla meje žuf* nije in občine, sekcijo Ljudskih pevk pa v tekočem letu nameravajo predstaviti v novi sestavi. Člani Mladinskega pevskega zbora so lani delovno letovali v Portorožu, v načrtu pa je že letošnje sedmo tako letovanje, saj so si ga člani s pridnostjo in poslušnostjo zagotovili že leta nazaj. Poleg tega se v društvu že pripravljajo na tradicionalne revije, na obeležitev pete obletnice delovanja, hkrati pa tudi na koncert mladih, s katerim bi predstavili mlade glasbenike, ki so se kalili v občini, a se s svojim glasbenim znanjem predstavljajo zunaj meja občine. Ob tem želijo, da bi koncerti mladih glasbenikov postali tradicionalni. Pobudo zanje sta dala Daniel Ivša in Lucijan Cetin, posebej slednjemu gre zahvala za doslednost pri vajah in mašah. Društvu so se za plodno delovanje in medsebojno povezovanje zahvalili dekan g. Milan Kšela, svetnica Milena Jesenko in pater Dami-an Vračko, saj so s svojo prizadevnostjo zgled drugim župnijam-Z voljo in žrtvovanjem svojega časa ohranjajo med svetovnimi kulturami eno zvrst slovenske kulture, ki ima sicer že dolgo tradicijo, jo podajajo tistim, ki jo manj ali je ne poznajo-Ob tem pa so k delu pritegnili mlade, ki si kljub mladosti in rednim obveznostim vzamejo čas tudi za delo v društvu. Natja Jenko Sunčtf Razpis “Sosed tvojega brega” Slovenija - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 25. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, poimenovan “Sosed tvojega brega”. Srečanje, ki bo maja v Celju, je namenjeno samo avtorjem, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa v svojem maternem jeziku. Ti avtorji lahko do 10. marca pošljejo lastno prozo (10 strani), poezijo (5 strani) ali dramatiko v izvirnem jeziku in treh izvodih na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, revija Mentor, Stefanova 5, 1000 Ljubljana s pripisom “za 25. srečanje”. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa mora avtor navesti svoje podatke. Vsa dela bo pregledala žirija, najboljša besedila pa bodo objavljena v reviji Paralele, ki bo izšla kot publikacija srečanja. S.V. napovedi 6. marec Sevnica - monokomedija “Rifletov Šuštar”, Špas teater Mengeš’ ob 19. uri, kulturna dvorana 8. marec Podbočje - srečanje ljudskih pevcev “Zapojmo čisto po domače > ob 19. uri, kulturna dvorana Krško - pesniški prvenec Tatjane Lapuh “Preludij v žitu”, ob 19-uri, dvora v parku Brestanica - prireditev KD Svoboda Brestanica, ob 18. uri, Doh1 svobode 12. marec Krško - opera “Debela repa” v izvedbi OŠ Kostanjevica na za sončkov abonma in izven, ob 17. uri, Kulturni dom 19. marec Krško - “Čarovnik iz Oza”, Plesni forum Celje, za sončkov abd°r ma in izven, ob 17. uri, Kulturni dom 22. marec Krško - komedija “Norčije v spalnicah”, KD Svoboda Bresta11* ca, ob 19.30, Kulturni dom 29. marec Krško - komedija “Tartuffe”, Slovensko ljudsko gledališče Celje’ za modri abonma in izven, ob 19.30. Kulturni dom REPORTAŽE, NASVETI ... avtomobilizem Mazda6 Šport Combi CD136 TE Mazda6 je slovenski avto leta. Podoben naslov je prejela še v mnogih drugih državah, medtem ko je na izboru za evropski avto leta zasedla drugo mesto. Že ob njenem prihodu so napovedali, da selskim motorjem, močnejšim od možnih dveh, je verjetno najboljši kompromis, ki predstavlja racionalen nakup brez odrekanja zmogljivosti. Za avto, ki nudi udobje štirim ali petim potnikom z več lego na cesti in veliko mero športnih užitkov.Temu dodajte še lepo metalno barvo in širša aluminijska platišča (testna Mazda6 je bila obuta v zimske pnevmatike) in vaša Mazda6 combi bo postala prava zverina. Oprema v Mazdi6 je že v osnovi obsežna (varnost, elektrika in komfort). Notranjost je lepo in Motor: - linijski štirivaljnik -prostornina: 1998cm3 -največjamoč: 136KM(100kW) - navor: 310 Nm pri 2000/min. ergonomsko oblikovana. Športen videz poudarja obloga sredinskega dela, ki je aluminijsko kovinske barve, osvetljena s svetlo rdečo svetlobo. To je sicer atraktivna, a včasih nepregledna kombinacija. Ko je zelo svetlo, predvsem na soncu, na njej ne razločimo napisov na gumbih in stikalih. Ne glede na to je Mazda6 combi vedno odličen izdelek, ki zadovoljuje potrebe povprečnega voznika z družino ali brez nje, obenem pa nudi dovolj veliko mero razpoznavnosti, s katero postane tudi prepoznavni znak lastnika. Aleksander Krebelj Prinaša nekaj novega v Mazdin Prodajni program. Očitno se niso kotili, saj ob tolikšnem številu Priznanj tudi napake ali naključja tiso možna. Sam sicer ne sodelujem v teh ■zborih, vendar vem, zakaj se je ^lazda6 tako dobro odrezala. Gre 2a avtomobil, ki je dosledno in Premišljeno zasnovan, atraktivne °blike in napredne tehnike. Maz-combi z odličnim turbodie- Zmogljivosti: ' najvišja hitrost 196 km/h ' pospešek 0-100 km/h: 10,7 s ' Poraba po podatkih proizvajalca: 8,2/5,4/6,41/100 km ' testno povprečje: 7,01/100 km kot 500 litri prtljage, je to odlična kombinacija. Prožen motor in veliko navora omogočata igrivo vožnjo, medtem ko na daljših poteh navdušita predvsem velik prtljažni prostor in nizka poraba goriva. Pogrešal sem le prestavo več (šeststopenjski menjalnik namesto petstopenjskega). Zunanjost Mazde6 combi je dinamična. Zaznamujejo jo zaostrene linije, ki poudaijajo širok kolotek in tudi zaradi njega nizko težišče. Prednje in zadnje luči so prekrite s tako imenovanim kristalnim steklom, njihova oblika pa poudarja Športen videz. Dvojna trikotna vodila na prednjih obesah in napredna večvodilna zadnja prema omogočata zanesljivo Ženevski avtomobilski salon Prav na dan izida SavaGlasa, ki ga držite v rokah, je svoja vrata že 73. odprl Ženevski avtomobilski salon. Gre za enega pomembnejših avtomobilskih salonov, ki še vsako leto ponuja velikemu številu obiskovalcev. Tudi letos salon s svojo vsebino ne bo razočaral. Na znanih in nekaterih obnovljenih razstavnih površinah bo veliko svetovnih in evropskih premiernih predstavitev, o katerih bomo poročali v prihodnji številki. Med pomembnejšimi so Audi “A3”, Lamborghini “Gallardo”, Mercedes “CLK Cabriolet”, Škoda “Fabia RS”, nova “Panda”, Lancia “Ypsilon” in še veliko drugih. Če bi salon radi obiskali tudi sami, vam svetujemo, da si pred odhodom ogledate koristne informacije na internetnih straneh na naslovu http://www.salon-auto.ch/. Čaka vas prijetna pot, nekaj cestnin in nenazadnje 12 švicarskih frankov vstopnine (okrog 1.900 SIT). Če si jih lahko privoščite, vam zagotovo ne bo žal, če ne, pa si raje preberite prihodnjo številko SavaGlasa, v katerem boste o salonu in njegovi vsebini izvedeli veliko več. Derma Art D.O.O. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Postopek odstranjevanja dlak Predel telesa, kjer se nahajajo moteče dlake, osvetlimo z laser-stim žarkom, ki se selektivno absorbira v melanin, tega pa je naj-eč v temnih dlakah. Svetlobna energija potuje po dlaki v folikel dtični mešiček), se spremeni v toplotno energijo, ki segreje celice, tii tem te odmrejo, odmre pa tudi koren dlake in te ne rastejo več. kolne strukture zaščitimo z izvrstnim hlajenjem pred, med in po ot°termični reakciji. Tretiramo lahko vse dele telesa. Ne pričakujte, da bo mogoče ob prvem posegu odstraniti vse ■tiče. Dlako je moč uničiti le, če jo laserski žarek zadene v času Jene aktivne rasti - anagena faza. Dlake, ki je v fazi izpadanja otitagena in telogena faza) ni moč uničiti, to je poglavitni razlog, Ua Je potrebno postopek večkrat ponoviti. Po večkratnih ponovitvah je učinek redko 100-odstoten, veči--,°ma dosežemo 60 do 90-odstotno redukcijo, ki pa je dolgotrajna, laserskim odstranjevanjem dlak se izognete tudi nadležnemu in Nečemu vnetju dlačnih foliklov in vraščenim dlakam, s Upoštevati morate, da laserska terapija obsega več tretmajev, s°vni presledki med njimi pa se razlikujejo glede na tretirano esto in ostale dejavnike, ki vplivajo na rast dlak. Razmaki med Javom novih dlak se po vsakem obisku vidno podaljšajo, tako v vna površini, ki smo jo večkrat osvetlili, v najboljšem primeru k0C . 11 eno let0 ne zrastejo nove dlačice. Izkušnje evropskih stro-Vl\jakov kažejo, da se po nizu zaporedno opravljenih posegov stopek pozneje ponovi enkrat letno. Obnovitveni posegi so miniti! in tudi cenovno bistveno nižji. p(i 0stopek poteka zelo hitro, saj laser obdela 1 cm2 na sekundo. v Seg ne poteka popolnoma brez bolečin, vseeno pa je skoraj užitek k Primerjavi z drugimi metodami, kot so odstranjevanje dlak z vos-■ti puljenje, epilacija in elektroliza, p Ner je razvoj novih dlak odvisen tudi od učinkovanja hormo-tis ’ a^° v primeru, daje to izjemno močno, celo po tem, ko smo tj e korenine povsem odstranili, s pomočjo hormonov nastanejo e N takšnih primerih se priporoča kombinacija zdravljenja z ki posegajo v hormonsko presnovo, tiet !fe.k teraPije z laserjem je neprimerljivo večji kot vse ostale °oe in predstavlja revolucijo v uspešnosti odstranjevanja dlak. Daniela Truden, www.dermaart.si Ste kdaj opazili, kako zgodbe vplivajo na naše razpoloženje ? Lahko je knjiga, predstava, risanka ali jilm - nekatere nas po napornem dnevu spravijo v dobro voljo, spet druge nam pomagajo najti življenjske resnice, ki jih morda nismo uspeli sami “pogruntati”. SNEŽNI PSI / Snow Dogs Prvi film je namenjen prav temu, da nas spravi v dobro voljo! Žgodba govori o mladem temnopoltem zobozdravniku (Cuba Gooding Jr), ki v Miamiju živi popolno življenje. Ko dobi pošto z Aljaske, izve, da mu je umrla mati ter šokiran ugotovi, daje posvojen. Odpotuje na Aljasko, kjer se znajde v malem mestecu, polnem svojevrstnih “čudakov”. Presenečen ugotovi, da mu je mati zapustila čudovito brunarico, v kateri najde hordo napadalnih huskijev, ki slovijo kot najboljši vprežni psi daleč naokoli. MUŠKETIR / The Musketeer Zgodba je postavljena v Francijo leta 1625. Moč za oblast je zamajala temelje francoske države. Kardinal Richelieu je počasi prevzel kraljevo oblast in mušketirje zamenjal s svojo vojsko. S krvoželjnimi najemniki je državo pripeljal na rob vojne s Španijo in Anglijo. Krvave dogodke lahko prepreči skrivnostni D’Artagnan z zvestobo prijateljev Athosa, Porthosa in Aramisa. Vsi za enega, eden za vse! LILI IN ZVERCA /Lilo & Stitch Zgodba o zvestobi, prijateljstvu in družini ob glasbi Elvisa Preslyja bo prav prijetnih 85 minut za celo družino. Na čudovitih havajskih otokih si osamljena deklica Lili prisvoji na videz nedolžno ščene, to pa je v bistvu nevaren plod genetskega poskusa, ki je pobegnil z nekega drugega planeta. Lili s svojo vero v “oha-no”, havajsko družinsko tradicijo, na koncu le zmehča Žvercino srce in mu da tisto, česar prej ni poznal - čustva. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah za lepši videz Friziranje na domu Ena izmed obiskovalk spletnega foruma je tako ogorčena nad frizerskimi saloni, fiizeiji in cenami, da bi se najraje frizirala kar sama doma, ali s pomočjo svoje prijateljice. Namenoma želim objaviti negativno mnenje o nas frizerjih in podati obrazložitev. Vaš forum je zelo zanimiv in verjamem, da marsikateri pomaga pri različnih problemih. Tudi sama rada zaidem sem in preberem skoraj vsako temo. Moram pa povedati, da mi marsikateri vaš odgovor ni všeč! Večina, ki je na temforunm, hoče od vas nasvet, kako probleme rešiti sam doma ali s prijateljico, z domačimi naravnimi pripomočki, nasveti s pripomočki iz drogerij! Vaši odgovori oziroma nasveti so pa skoraj vedno - POJDI K FRIZERJU, saj so oni edina rešitev. Vendar vedno ni tako! Jaz ne grem rada k frizerju (pa sem poizkusila že nekatere prizmtte frizerje), saj so me že tudi zafrknili, pa tudi zaradi tega ne grem , ker danes iti k frizerju je že pravi „Iuksus“, saj so cene zelo zelo visoke. Lep pozdrav Anja Na nek način ima prav, vendar če bi se vsi postavili v kožo frizetja, bi ugotovili, da težko svetujemo nekaj, kar bo v škodo naše stroke. Že to, daje takšno masovno propagiranje barv, šamponov... v prosti prodaji, je za nas frizeije prava katastrofa. Ne vem, zakaj smo hodili v šole in se še vedno izobražujemo, če se lahko uredi vsak sam doma ali s pomočjo prijateljice, ali pa se mogoče celo poslužuje dela na črno? Potem je bolje, da salone zapremo, prenehamo s plačevanjem davkov in prispevkov in se upokojimo. Mnenje Anje o nas frizerjih temelji na njeni slabi izkušnji. Vendar pa je treba vedeti, da si veliko ljudi (predvsem žeask) doma ravno zaradi množičnih reklam in njihovih praznih obljub, naredi pravo katastrofo. In potem fiizeiji popravljamo napake zaradi nestrokovnega znanja! Je to potem ceneje? Frizerstvo ni poklic hitrega zaslužka in proizvajanja serijskih frizur in barv! Posvetiti se moramo vsakemu posamezniku, saj gre za oseben pristop k stranki. Vsi frizerji res nismo enaki in prav je tako. Vsak naj ima svoj način dela. Prav tako ne moremo imeti vsi enakih cen. Frizer, ki se izobražuje, ki nenehno vlaga in stranki ponudi vedno kaj novega, ne more imeti enakih cen kot tisti, ki za to ne naredi ničesar. Sicer pa, če primeijamo cene izpred približno desetih let, lahko ugotovimo, da so pri nas frizetjih še kar približno enake. Je to potem “luksuz” v primerjavi s porastom ostalih cen? Skratka - naj povem, da s težkim srcem nekomu svetujem, da se naj brez strokovnega znanja fiizira kar doma. Kdo bi bil potem odgovoren za morebitno nastalo katastrofo? To je tako, kot če bi zdravnik postavil diagnozo kar preko telefona ali interneta in svetoval, da se pozdraviš kar sam Danes sem pisala na to temo zato, ker je včasih frizerska stroka res obravnavana podcenjujoče in to nas frizeije, ki smo temu poklicu predani, hudo zaboli. Lep pozdrav do prihodnjič, Alenka Dimbek tel.st.:07/49-61-775 email: alenka@alenkinstudio.com, www.alenkinstudio.com moda Trenutno se v modnem svetu veliko dogaja in vse se vrti okoli modnih revij, ki so bile v New Yorku, Londonu, pravkar so zaključene v Milanu, potekale pa bodo še v Parizu. Seveda so to modne metropole, kar ne pomeni, da drugod po svetu modnih revih ni. Sicer pa gre za predstavitev kolekcij za naslednjo sezono jesen/zima 2003/04! Vendar pa te novice pustimo za prihodnjič. Trenutno se že z veseljem pripravljamo na sezono pomlad/poletje in radovedno čakamo, zasledujemo modne trende, razmišljamo, kaj še imamo od stare kolekcije, kaj bi želeli nositi od napovedanih novosti. Ne glede na to, da nas še vedno trese zima, nas greje že sama misel na nove “cunjice” . Nekajkrat sem že omenjala prihajajočo sezono pomlad-poletje, kakšne bodo aktualne barve, kroji - pa saj besed o tem nikoli ni preveč. Obstaja podobnost z lansko sezono, prisotne pa so tudi spremembe, ki nam bodo omogočale drugačnost. Spet bo za vsakogar nekaj, nikakor ne bo izgovora “zame pa ni nič”, za to so v modnem svetu že zdavnaj poskrbeli. Izbira je seveda velika. Barve: bela, črna, zemeljske barve (rjava , bež), rožasta, rdeča, siva ali pa absolutni barvni “miks”. Vzorci: simetrija, črte, rožnati vzorci, veliko poudarka je na raznolikih vzorcih, predvsem na oblekah (kratkih, dolgih), krilih, zgornjih delih-majicah, bluzicah, topih. Hlače: dolge, 7/8 dolžina, široke, ozke, na zvonec, posebnost so hlače spodaj (ob gležnju) spete! To je eden izmed hitov. Krila in obleke: se trudijo vrniti v modo! Obleke različnih dolžin, do kolen, daljše, veliko bo kratkih (mini), ozkih, širših oz. plavajočih. V modi bodo obleke z rožnatimi vzorci, volančki. To bo torej priložnost za tiste, ki so čakali na ob-lekce. Zgornji deli: majice, topi, bluze - pri teh oblačilih je zahtevana drugačnost! Obvezno! Nič več ne bo tako, kot je bilo. Pomembna bo igra s simetrijo, “V” izrez ne bo samo “V” izrez ampak veliko več! Naramnici ne bosta dve, ena bo dovolj. Toliko različnih krojev bo, kot že dolgo ne! Torej, če se je komu zdelo, da so zgornji deli že malce dolgočasni, bo mnenje zagotovo spremenil. Obutev in dodatki: sandali s paski, odprti, raznoliko oblikovani, ošiljeni “špičaki”, različni natikači, med ostalim bodo zelo priljubljene “japonke”, visoke in nizke pete. Tudi športna obutev bo modema. Pasovi, sončna očala, torbice, kape - bodo obvezni dodatki. Jakne in jope: tudi te bodo “prišle prav”, vsaj dokler nas sonce bolj ne ogreje; dolge pletene jopice bodo velik hit, pa tudi “blazerji” (sakoji) v kombinaciji kostima ali pa tudi ne, seveda drugačni, nikakor ne klasični. Modne bodo tudi športne jakne, različno krojeni plašči, dolžine do kolen, do bokov. Materiali: lahki, jeans, umetni... NIKAKOR NE POZABITE, DA MORA VSE PRISTAJATI ENO K DRUGEMU. Tudi ne pozabite razmisliti, kateri “slog”, športen, romantičen, raizgran... si boste izbrali vi. Ali boste izbrali kar v trenutku? Lea Šinko Štraus ŠPORT r C atletika JL strelstvo Kraljica kraljuje v Posavju Koper, Šempeter pri Novi gorici, Dunaj - Posavski atleti tudi v zimski sezoni nizajo uspeh za uspehom. Tako smo že v prejšnji številki SavaGIasa poročali, da je član AK FIT Brežice Primož Kozmus z odličnim metom kladiva dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki je medtem že potekalo. Tokrat govorimo o izjemnem rezultatu mlade 16-letne dijakinje, članice AK FIT Brežice, Luciji Križnik, ki je prva slovenska mlajša mladinka, ki je orodje zalučala več kot 50 metrov. V sosednji Avstriji pa je blestel sevniški zvezdnik Borut Veber, ki je opravil s konkurenco. Ta punca je res od sile! Ljubljana - Na zadnjem letošnjem izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance je Brežičanka Vesna Kržan s 471,3 kroga kar za osem krogov izboljšala državni mladinski rekord v streljanju z zračno pištolo. S tem dosežkom sije priborila vstopnico za nastop na enem najmočnejših strelskih tumiijev na svetu, ki se bo konec meseca začel v nemškem Muenchnu, nasmiha pa seji tudi nastop na jesenskem evropskem prvenstvu na Švedskem. Čeprav je še mladinka, je 18-letna Kržanova premagala tudi najboljše slovenske članice. Najprej se bomo zadržali v Kopru, kjer je potekalo prvenstvo Slovenije v metih na prostem za pionirje in mladince. Brežiški metalci so kar šestkrat stali na zmagovalnih stopničkah, med njimi pa je bila prava zvezda Lucija Križnik, kije s 16 leti dosegla izjemen rezultat. Kot prva mlajša mladinka v Sloveniji je vrgla kladivo preko 50 metrov, točneje 50,71 m in s tem za skoraj 3 m izboljšala slovenski rekord, hkrati pa tudi izpolnila zahtevno normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo meseca julija v Kanadi. Še en mladi up prihaja iz brežiškega FIT-a, to je Tomaž Bogovič, 14-letni sedmošolec OŠ Brežice, ki je bil v lanski sezoni najmlajši pionirski prvak Slove- Lucija Križnik nije. Tomaž je na omenjenem prvenstvu v Kopru popravil pionirski državni rekord za več kot 3 m in zdaj znaša 57,13 m. Tomažev velik vzornik je Primož Kozmus, ki ga lahko občuduje na treningih v domačem klubu. V metu kladiva so se pri pionirjih izkazali Damjan Kovačič z 2. mestom (39,43 m), Marko Vladimir Kevo Špiler s 3. mestom (37,13 m), osvojil je še 3. mesto v suvanju krogle, ter Barbara Špiler, ki je kot najmlajša, stara komaj 11 let, z rezultatom 28,43 m osvojila 2. mesto. V AK FIT Brežice se zavedajo, da levji delež zaslug za vse dosežene uspehe brežiških metalcev nosi požrtvovalni trener Vladimir Kevo, ki svoje bogate izkušnje prenaša na mlade rodove. Omenjenega tekmovanja sta se upešno udeležila tudi sevniška metalca, pionir Marko Šoba je v metu kopja osvojil 2. mesto, Anita Gnidica pa je bila v suvanju krogle med starejšimi mladinkami četrta. Uspehi tudi v dvorani Ne le metalci, tudi ostali atleti AK FIT Brežice so se v minulih dneh odrezali odlično. Tako so se udeležili Prvenstva Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke, ki je potekalo v Šempetru pri Novi Gorici. Za posebno presenečenje je na tem tekmovanju poskrbela Maja Petan, ki je za uvod enkratno odtekla kvalifikacije (9,11 s) in se kot najmlaj- vleka vrvi Smelo začeli Veliki Obrež - Športno društvo Zlatorog boys iz Velikega Obreža je mlado društvo, ki pa seje že izkazalo s svojimi odličnimi akcijami. Tako so v lanskem letu organizirali prvomajsko proslavo s kresovanjem, junija se je začela njihova paradna disciplina - tekmovanje v vleki vrvi in preko teh prireditev so se spoznavali z načinom tekmovanj in njihovo organizacijo. Avgusta pa je prišel čas, da svoje pridobljeno znanje tudi predstavijo. Bili so organizatorji tekmovanja Delovno predsedstvo občnega zbora mednarodne lige v vleki vrvi in takrat so medse privabili zelo veliko število gledalcev in tudi sodelujočih ekip. Najprej so poskrbeli za zabavo na kmečkih igrah, večerne ure pa so bile namenjene vleki vrvi. Zlatorogi so bili v mednarodni slovensko-hrvaški ligi v vleki vrvi na koncu šesti, na državni ravni pa so zasedli 3. mesto, kar je, glede na to, da so bili še začetniki, zanje velik uspeh, hkrati pa dober obet za letošnjo sezono, v kateri bodo sodelovali tako na državni ravni kot tudi v mednarodni ligi. Spet bodo pripravili kmečke igre in organizirali prvomajsko kresovanje, poskrbeli pa bodo tudi za organizacijo izletov in primernih treningov za svoje tekmovalce. K.M. ša uvrstila v finale. Kaj seje zgodilo v finalu, ostaja neznanka tudi njenemu trenerju Henriku Omerzuju. Dekle je namreč dobesedno eksplodiralo in zgodilo se je, da je sapo jemalo vsem prisotnim. 16-letna Maja Petan je bila velika zmagovalka teka na 60 m ovire med starejšimi mladinkami, s časom 8,89 s pa se je vpisala med dobitnice naziva državna prvakinja. Po enomesečni odsotnosti je spet tekmovala Mateja Drobnič, ki seje vrnila po poškodbi in izenačila klubski rekord v skoku s palico. S 340 cm je na koncu osvojila odlično 2. mesto. Janja Budna je bila v skoku v višino prav tako druga, Rok Deržanič pa je v skoku s palico med sta- rejšimi mladinci osvojil 3. mesto Sevničani v Avstriji Dvoranskega državnega prvenstva na Dunaju so se udeležili tudi trije atleti AK Sevnica. Skupaj so osvojili štiri medalje, in sicer gre kot prvega omeniti novega državnega prvaka v teku na 800 m. S tem nazivom seje okronal Borut Veber, ki je progo pretekel v času 1:53,27, na 1500 m pa je zasedel 2. mesto s časom 3:51,14. Dve medalji je osvojila tudi Alenka Radej med članicami, kije bila v teku na 100mdruga(4:58,51), na 800 m pa je osvojila 3.mesto (4:52,03). Karmen Molan Malo veseli in malo žalostni Gioia Tauro, Italija - Na zimskem evropskem prvenstvu v metih je nastopil tudi član AK FIT Brežice Primož Kozmus in osvojil 4. mesto v metu kladiva z izidom 74,56 m. Rezultat je sicer navdušujoč in obetaven, a tako Primož kot njegov trener Vladimir Kevo sta delila mešane občutke. “Malo smo veseli in malo žalostni”, je takoj po tekmi dejal Kevo in dodal,” veseli smo zaradi Primožega odličnega rezultata, žalostni pa zato, ker mu je za 2. mesto zmanjkalo samo 20 cm”. Primož Kozmus pa je nadaljeval:”Rezultat je sicer dober, a če pomislim, da mi je medalja-za 3.mesto pobegnila za 16 cm, srebro pa za 20 cm, sem kar slabe volje. Medalja je le medalja, 4. mesto pa vedno nehvaležno.” “Kozmus je zelo dobro nastopil, posebej še zato, ker je bil v začetku sezone poškodovan. V mrzlem in vetrovnem vremenu je dosegel odličen rezultat, ki je dober temelj za poletno sezono. V tem delu bo njegov cilj izpolnitev norme za svetovno prvenstvo v Parizu,” je še povedal trener Vladimir Kevo. Naj atleta Borut in Anita Sevnica - Tudi v atletskem klubu Sevnica so se na rednem letnem občnem zboru ozrli po minulem delu in zastavili nove cilje. Ob tem so proglasili najboljše atlete kluba. Kot je izpostavil predsednik AK Sevnica Branko Kelemina je bila minula sezona zelo naporna, hkrati pa tudi uspešna. Kljub težkemu gospodarskemu stanju v občini so atleti vse napore vložili v pridobivanje finančnih sredstev, veliko truda in prostovoljnih ur dela pa so vložili tudi v izboljšanje vadbenih pogojev, vztrajno pa so se zavzemali tudi za izgradnjo atletskega stadiona. Sevniški atleti so v letu 2002 nastopili na 65 tekmovanjih, na državni ravni so osvojili 35 medalj, od tega 13 zlatih, 8 srebrnih in 14 bronastih. Sicer pa je tudi v minulem letu največje breme na tekmovalnem področju nosil Borut Veber, ki je nizal številne zmage in odlične rezultate. Zato je povsem zasluženo prejel tudi priznanje za najuspešnejšega atleta Sevnice. Za njim sta se uvrstila Gregor Vodenik in Simon Gračner. Pri dekletih si je naziv naj atletinje prislužila Anita Gnidica za njo pa sta se uvrstili še Barbara Resnik in Maja Teraž. Priznanje AK Sevnica pa so podelili Danici Grahek, ki je zaslužna za številne pridobitve v klubu. K.M. kolesarstvo Kolesarili so in še bodo Medalje, medalje... Orlean, Francija - Dvodnevnega mednarodnega grand pri* turnirja v ju-jitsu so se med 237 tekmovalci iz sedmih drža* udeležili tudi slovenski športniki. Člani reprezentance so na tekmovanju navdušili s prikazanimi borbami, zasluženo pa so osvojili tudi najvišja mesta. nosu tudi Peter Gregl, ki je zaradi poškodbe tekmovanje med člani d° 77 kg končal na 9. mestu. Iz Katane se je odlično odrezal še Dani.jcJ Lipar, med člani do 85 kg je zasedel 5. mesto. Ta kategorija pa je bila slovenskim reprezentantom tudi sicer “pisana na kožo”, saj sta Celjan3 Boštjan Bevc in Peter Bevc osvojila 2. oziroma 3. mestec Marko Šikonja iz Čmomljaje na tem tekmovanju debitiral in bil v kategoriji do 62 kg tretji, 3. mesto Pa sta osvojila še dva Celjana in sicer Primož Manojlovič v kategoriji do 69 kg ter Dragan Milutinovič med člani do 77 kg, medtem ko J1’ Mariborčan Gregor Kameža me člani nad 95 kg osvojil 5. mesto. Tako je mešani par iz DB V Ka-tana Globoko Roman Predanič in Andreja Šetinc zmagal med mladinci, med člani pa je končal na 5. mestu, ženski par, ki prav tako prihaja iz Globokega, sestri Vanja in Vita Preskar pa sta osvojili 3. mesto med ženskimi pari pri članicah. Med posamezniki v športnih borbah se je izjemno izkazal član Ka-tane Zlatko Rizvič, ki je v kategoriji do 94 kg kljub hudi poškodbi zmagal, sicer pa je imel smolo s poškodbo Krško - Člani Rekreativnega kolesarskega društva Krško (RKDK) so se zbrali na rednem letnem občnem zboru, ki je bil tudi volilni zbor, V naslednjih dveh letih bo društvo še naprej vodil dosedanji predsednik Branko Sikošek, ostajata pa tudi podpredsednik Miran Hervol in blagajnik Matjaž Tuma, medtem ko je tajnik društva postal Dušan Vodlan. Kot je v svojem poročilu izpostavil predsednik Branko Sikošek, je bilo minulo leto za društvo uspešno, še posebno pa so bili zadovoljni z organizacijo kolesarskega maratona - 10. jubilejnega rekreativnega kolesarskega maratona “Rudijev memorial”, ki je v Kostanjevico na Krki pripeljal kar 408 kolesarjev in drugih ljubiteljev kolesarjenja. Z lanskim maratonom pa so v društvu zaokrožili cikel pod imenom “Rudijev memorial”. Prireditev se bo od letošnjega leta imenovala “Kole- sarski maraton po deželi cvička” Na občnem zboru so podelili priznanja zaslužnim članom ter zahvale donatorjem. Priznanje društva sta prejela nekdanji tajnik Janko Oblak za požrtvovalno delo in zasluge pri delu društva ter Bojan Čurič za požrtvovalno in predano delo v društvu. V letu 2003 kolesarji načrtujejo odprtje kolesarske sezone v mesecu aprilu, julija se bodo podali na društveno kolesarsko turo po Sloveniji, maraton “Po deželi cvička” pa se bo odvijal 17. avgusta. Septembra bodo pripravili še društveni kronometer, sicer pa se bodo v tej sezoni udeleževali tudi raznih drugih kolesarskih maratonov po Sloveniji. V zaključni misli so izrazili željo, da bi bilo potrebno vse sile vložiti v organizacijo “novega” kolesarskega maratona, y njegovo promocijo in razpoznavnost, da bi jim bo uspelo v Posavje znova privabiti tako veliko število udeležencev kot preteklo leto. K.M. košarka Še kar zmagujejo Tržiške - KK Tržišče nadaljuje svoj zmagoviti niz v 3. novomeški rekreativni ligi. V 4. krogu so bili prepričljivo boljši od Karteljevega z rezultatom 70:30. Največ točk je dosegel Matjaž Bec (19), poleg njega še Dominik Majer 15, Rok Vodenik in Danilo Baranašič 14, Gregor Vodenik 5 in Danijel Lisac 3. Sproščen klepet po uradnem delu zbora Krimovke pri nas Krško - Zadnji teden febru-atja so v Krškem gostovale roko-metašice Krim Ete Kotexa, ki s° se udeležile enotedenskih priprav Kot je povedal trener Tone Ttsejl (na fotografiji), se v zadnjih treh I I t i letih vedno odpravijo na prip*3* ’ ko se bliža čas vel ikih tekem. Tak1 so se v Posavju rokometašice p01) vetile telesni pripravi, ostalih stt najst dni pred četrtfinalom lige P vakinj, ki bo na Norveškem v L* viku, pa bodo intenzivne pripta opravljali v Ljubljani. Kot je P°_ veda! Tiselj, je ekipi, ki je gosto'3 la v motelu Pacifik v Krškem- ^ ninge pa opravljala na treh 1°'®*'. j ah - v športni dvorani Leskov ’ OŠ Leskovec in Čateških Top cah, ponagajalo zdravje, ver)C^ imajo na srečo še vedno d°v časa, da se pripravijo na nastopg. \ \ KRONIKA ^an 15 SavaGlas, 6.3-2003 Matematika je jasna - odslej se bo popilo manj alkohola Wnica - Razlogi za uživanje alkoholnih pijač so različni, za veliko večino ljudi pa je pitje alkoholnih pijač nepogrešljiv ^1 družabnega življenja, tradicije in obredov. Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje pozitiven odnos do Jlkohola in je omejitev uživanja alkohola zelo malo. Po popitem alkoholu se Slovenci uvrščamo v evropski vrh, zato ni cUdno, da je Ministrstvo za zdravje začelo biti plat zvona in na koncu slovenske alkoholne zgodbe postavilo piko v obliki Zakona o omejevanju porabe alkoholnih pijač, ki je te dni stopil v veljavo. Škodljiva raba alkohola pred-s'avlja v Sloveniji enega ključnih lavno zdravstvenih problemov, Saj ne vpliva le na zdravje posameznika, temveč se negativno od-,aža na socialnem in ekonomom področju. Še zlasti je zapeljujoča raba alkohola med Mladimi, ki se ne zavedajo škod-hvih posledic pitja. Na ta problem so skušali opo-*0riti Mladi liberalni demokrati in Ottokratke Sevnica, ki so pripravi okroglo mizo z naslovom alkohol me-ne zadeva”. Nanjo P Povabili tri zanimive goste -Vnistra za zdravje dr. Dušana ebra, Saša Kravosa, enega od stanoviteijev fundacije “Z glavo aZabavo”, in psihologinjo Ma-elo Marki iz Sveta za preventi-V in vzgojo v cestnem prometu “RV). Minister za zdravje je 'Odstavil zakon o omejevanju f°rabe alkoholnih pijač, ki ne Oiuje ne odraslih pivcev ne ,’adoletnikov, kaznuje pa vse B „ki mladim in vinjenim P°gočajo dostop do alkoholnih Registrirana poraba čistega mPohola na državljana Republi-i Slovenije, starejšega od 15 Oje leta 2000 znašala 10,9 li-ja> kar pomeni, da je vsak dr-pvljan Slovenije, starejši od 15 v povprečju popil 1031 piva, I >51 vina in 1,051 žganih pijač. to porabo se Slovenija uvršča t|1ed države z veliko porabo.Ti j ^datki pa ne vključujejo nere-ptrirane porabe alkohola na eto, ki po podatkih iz literature a Slovenijo znaša še 7 do 8 1 a osebo, v državah EU pa od ,s do 2 litra. pijač. Minister ugotavlja, da so se v okolici naših šol razbohotili bifeji in bari, skratka lokali, ki mlado populacijo oskrbujejo s pijačo. Takim je po novem odklenkalo, saj so kazni za prekrš-karje tudi do osem milijonov SIT. Obvarovati, zlasti mlado populacijo, je cilj zakona, saj je ugotovljeno, da se pri otrocih, ki so začeli piti pri petnajstih letih starosti štirikrat pogosteje razvije odvisnost od alkohola kot pri osebah, ki so začele piti po dvajsetem letu. Psihologinja Mateja Marki iz SPV ne verjame, da bodo mladostniki zato, ker v lokalu ne bodo dobili svoje pijače, sedaj vsak zase na skrivaj pili v domačih kleteh, kajti v tem ni poanta. Psihologija pitja pri mladih je namreč v t.i. črednem nagonu; fino je piti v družbi, v javnosti, pred vrstniki, ko se razvežejo jeziki in lažje steče komunikacija, prisotno pa je tudi postavljanje pred vrstniki in dokazovanje, kdo zmore več. Še zlasti slabo je potem, ko taki mladi sedejo za volan. Mladi se namreč ne vozijo zato, da kam pridejo, ampak se vozijo za zabavo. Ob koncih tedna so tako naše ceste polne vozil s samimi mladimi, pogosto tudi vinjenimi vozniki. In eno tretjino prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili prav vinjeni vozniki. Poleg tega so prav mladi, v starosti od 18. do 24. leta, najpogostejši udeleženci prometnih nesreč - kot vozniki ali kot sopotniki; večinoma se vozijo ponoči, ko so vozne razmere slabše, imajo starejša in tehnično slabše opremljena vozila, nimajo izkušenj, vozijo z neprilagojeno hitrostjo in često še pod vplivom alkohola. Od leta 1970 do 2000 je v osebnih avtomobili na naših cestah umrlo 1455 mladih voznikov in še 1044 mladih sopotnikov. Statistika je eno mlado življenje ovrednotila na 150 milijonov SIT, rana, ki nastane v srcu žalujočih domačih, pa nima cene. Letošnjo sezono bodo začeli 18. marca z novinarsko konferenco, 20. marca pa naj bi se s projektom pojavili na smučarskih poletih v Planici, saj je znano, da tam, poleg skakalcev, kraljuje še alkohol. Sicer pa bo prireditev ZGNZ 22. marca v Štuku v Mari- Minister Keber v studiu Radia Sevnica Država je sprejela restriktivni zakon, mladim paje potrebno ponuditi še alternativo, je prepričan Saš Kravos, eden od ustanoviteljev fundacije “Z glavo na zabavo” ( ZGNZ). Gre za zabave brez alkohola, na katerih ob koncu trezne udeležence tudi nagrajujejo. Kravos, kije 12 let delal na drugi strani, kot predstavnik tobačnega lobija in je služil na račun mladine, pravi, daje od leta ’98 fundacija ZGNZ pripravila 80 koristnih prireditev, ki jih je obiskalo 70 tisoč obiskovalcev, treznim pa so podelili za 25 milijonov SIT nagrad. boru, kamor bodo povabili skupino Bepop, vstop pa bo prost. Kravos je prepričan, daje bistveni dosežek ta, da skozi prireditve ponudimo možnost alternative. In prireditve ZGNZ naj bi bile sinonim za zabavo, kjer alkohol ni potreben. Naj se nekateri, zlasti gostinci in t.i. alkoholni lobiji še tako jezijo nad zakonom, preprost matematični izračun pove, da se bo odslej pri nas prodalo manj alkoholnih pijač, je prepričan Keber. In prav tak je tudi namen zakona. Nada Černič Cvetanovski Kdo je dolžan in komu? 'm. fŠko - Na okrožnem sodišču seje nadaljevalo sojenje Fran-R Danielu Grilcu ter Matejki Peklaj za kaznivo dejanje ^Jljevanja, Ivanu Balonu pa za napeljevanje h kaznivemu ^ianju. Oškodovanec je lastnik menjalnice Ažur Martin r°Šelj. čez mesec dni je napovedano vnovično nadaljevanje lsanj, za katero že napovedujejo, da se bo zavleklo. c Grilc je kot zaposlen jetju za izterjevanje iz e prevzel posel od Ivana Direktorico podjetja Pe-obdolženi imenuje tajni-* v zaslišanjih namiguje, nj vc, ua jc uouinevi režicah in leta 1991 z 1 čez mejo, tožilstvo pa jo m iz Slovenije je re-ošlju posodil 170.000 DEM, dolg je v šestih ;el na 23 T.000 DEM. nec je leta 1997 prija- lnem spisu so zabele-telefonskih pogovo- Robert Renier je lcu pred mesecem dni ;ede izsiljevanja, ven-bdolženi zanikal. Ta- el pogodbo o poso- ter vlogo brata Daniela. Ključen je bil prevzem prvega obroka, ko je Krošelj, potem ko je “enkrat dolg priznal, drugič pa zanikal”, pristal na izplačilo dolga na obroke. Pri prevzemu denarja (77.000 DEM oktobra '91 v Termah Čatež) pa so Grilca prijeli policisti. Brat Daniel seje “v igri” znašel samo zato, ker ga je čakal na parkirišču, da bi ga zaščitil, če bi to bilo potrebno, Franc pa mu je pred tem izročil plašilno pištolo. Balon je povedal, daje Petrovič za Krošlja na avtobusih zdomcev na motelu kupoval devize. Enako naj bi več let v poslovala z jabolki za zagrebško tržnico. Da bo uredil izterjavo dolga od prijatelja, ki ga šest let ni videl, pa se je Balon bil prisiljen odločiti. Dejal je, da bi le tako dobil nazaj svoj denar, ki ga je posodil Petroviču, preden je ta odšel iz Slovenije. Oba obtožena se ne spomnita razgovora o tem, koliko naj bi v poslu zaslužila. To je mimo obljubljenih provizjj, zato bodo ta posnetek poslušali. Cez mesec dni napovedujejo nadaljevanja pričanj še ostalih obtoženih in nekaj novih prič. Suzana Vahtarič ■V Številke povedo dovolj Brežice - Strnjeni kazalci dela Upravne enote Brežice govorijo v prid javni upravi. Minulo leto, ki je bilo za vse slovenske upravne enote naporno, so uspešno zaključili. V Brežicah upajo na izboljšanje prostorskih pogojev. Posavski načelniki so se že uprli regionalizaciji po varianti 8 teritorialnih upravnih enot. Obravnavali so več kot 33.000 zadev, rešenih je 97,8 odstotka. Načelnik Upravne enote Brežice Darko Bukovinski je izpostavil sistemske spremembe, ki olajšujejo položaj stranke v proštom, kar je izpostavil kot kakovosten premik v odnosu državljan - javna uprava. Po kazalcih vodje službe za skupne zadeve in kadre Milice Rožman to delo obvladuje 46 zaposlenih od sistematiziranih 10 več delovnih mest, pestijo jih tudi dolgotrajni-bolniški staleži. Vendar težje bijejo bitko z nemogočimi prostorskimi pogoji. Načelnik po šestih letih prizadevanj čez leto dni pričakuje selitev v nove prostore. Pojasnil je, da jih je vlada že pred dvema letoma uvrstila v prvi prioritetni razred za reševanje prostorske problematike. Investicije vodi zasebno podjetje, ki je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja in predvidoma aprila naj bi se začela gradnja pri stari trgovski šoli. Ker je Servis skupnih služb vlade zagotovil sredstva, verjame, da se bodo čez leto dni že preselili, po 10-letni zakupni pogodbi pa bi prostore odkupili. Regionalizaciji po varianti 8 enot bi v Brežicah pomenila okoli 2 manj zaposlena, novi poslovni prostori pa ob tem niso vprašljivi. V tem letu bodo delo upravne enote narekovale naloge oddelka za okolje in prostor ob velikih odprtih gradbiščih državnih projektov in spremenjeni zakonodaji. Na upravnih notranjih zadevah opozarjajo upravičence, ki uporabljajo maloobmejne dokumente, da si te pravočasno priskrbijo. Brez njih od 1. aprila ne bodo mogli preko meje na maloobmejnih prehodih s Hrvaško, je izpostavila Ivanka Medvešček. Vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo Ester Žnideršič paje izpostavila področje denacionalizacije, kjer je 368 zadev pravnomočno rešenih, v reševanju pajih je še 38. V samem mestu je v postopku denacionalizacije devet stavb ter več spornih zemljišč, v ponovni postopek so dobili tudi tiste z naslova lastništva Agrarie. Na obči upravi, kjer jih čakata vsaj še dva referenduma, pa Milena Peteline izpostavlja novih 758 vlog z naslova žrtev vojnega nasilja, veteranov in vojnih invalidov. Ker je večina upravičena do izgnanskega dodatka, se velja zamisliti tudi nad socialno šibkostjo v občini. S.V. Povečanje vrednosti nepremičnine Veliko sporov iz premoženjskih razmerij nastane med družinskimi člani zaradi vlaganja v obstoječo nepremičnino, last enega izmed njih. Ne gre le za razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji, temveč tudi za razmerja med starši in otroki, posvojitelji in posvojenci ter med drugimi osebami, ki so vpleteni v razna ožja družinska razmerja. Problem velikokrat nastane zato, ker ti odnosi običajno temeljijo na medsebojnem zaupanju in tako le redko pride do pravno korektno narejenega pisnega sporazuma, ali pa še manj do notarsko overjenega dogovora.. Dokler se zadeve v redu razvijajo in dokler zaupanje obstaja, se ljudje zadostijo le z molče izraženimi privoljenji ali z ustnimi dogovori. Ko pa se odnosi skrhajo, pa se stvari zapletejo in se zaradi hujših nesporazumov zadeve rešujejo na sodišču. Vlagatelji v glavnem razpravljajo kakšne pravice imajo nasproti lastniku. Ali imajo le pravico do povračila vloženih sredstev (obligacij skopravni zahtevek) ali imajo pravico do solastnine na nepremičnini, v katero so investirali, kar pomeni, da uveljavljajo nasproti lastniku pravico do solastnine (stvamopravni zahtevek). Gre torej za vprašanje, kdaj vlagatelj s svojim vlaganjem v tujo nepremičnino postane tudi solastnik te. Izoblikovalo se je stališče, da je pri tem bistvenega pomena, za kakšno naravo del gre, v kakšnem obsegu in predvsem v kakšni vrednosti. Ugotavljapa se tudi, ali je šlo za bistveno ali nebistveno povečanje nepremičnine. Kadar gre za skupno premoženje zakoncev, je potrebno najprej ugotoviti, kolikšen je delež tega skupnega premoženja v posebnem premoženju enega od zakoncev ali morda v premoženju staršev enega od zakoncev, kar je precej pogost primer. Vsa ta vprašanja se pogosto rešujejo pri razdružitvah družinskih skupnosti, ali v dednopravnih postopkih v okviru skupnih pridobivanj med zapustnikom in dediči. Stvamopravni zakonik, ki je pred nedavnim stopil v veljavo, je vsa ta vprašanja uredil dokaj podrobno. Kadar gre za nepremičnino, se lastnik in graditelj sicer lahko dogovorita, da na nepremičnini lahko nastane solastnina, sicer pa velja, da če nekdo (graditelj s soglasjem lastnika nepremičnine) postavi, prizida, ali izboljša stavbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta z njegovim delom in sredstvi obogaten. Dilema med tem, ali ima vlagatelj nasproti lastniku stvarnoprav-ni ali obligacijski zahtevek, je s tem v celoti razrešena. Vlagatelj ima, če ne obstoji drugačen ali izrecen dogovor, nasproti lastniku torej zgolj obligacij skopravni zahtevek. . Ce je bilo dogovorjeno, da z vlaganji na nepremičnini nastane solastnina, lahko graditelj na podlagi tega dogovora od lastnika zahteva izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo. Če v dogovoru niso bili določeni tudi medsebojni solastninski deleži, veljajo glede tega splošna načela. Ker pa gre v teh primerih za posebne medsebojne odvisnosti (za razmerja zaupne narave), določa stvamopravni zakonik moratorij glede zastaralnih rokov s tem, da tečejo zastaralni roki za zahtevke graditelja od dneva, ko je graditelj izgubil posest na nepremičnini. To velja tudi za stvamopravne kot za obligacijskopravne zahtevke. Skupna lastnina Skupno lastnino poznamo v našem pravu v dveh primerih in sicer kot skupno lastnino zakoncev za premoženje, pridobljeno z delom med trajanjem zakonske skupnosti in kot skupno lastnino dedičev do opravljene razdelitve zapustnikovega premoženja. Tretja oblika skupne lastnine in sicer skupna lastnina etažnih lastnikov na skupnih delih stavbe je bila s sprejetjem stvamopravnega zakonika ukinjena. Pravo pa se nagiba v smer ukinjanja skupne lastnine, razen glede skupnosti dedičev. Glede nepremičnin, ki so skupno premoženje zakoncev, velja, da se te vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih. S trenutkom pridobitve oziroma nastanka premoženja pridobi zakonec izvirno lastninsko pravico že po samem zakonu, tudi v primerih, če je v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik le eden od zakoncev. Skupni lastniki skupaj uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Če eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri, daje vedel, daje stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Sicer pa se za skupno lastnino smiselno uporabljajo določila o solastnini, če zakon ne določa drugače. Vsak skupni lastnik ima enako kot solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. V nasprotju s skupnim lastnikom ima solastnik pravico tudi do tožbe za varstvo lastninske pravice na delu stvari. Posavju dva tožilca več Ljubljana - Vlada je dala soglasje k spremembam odredbe o določitvi števila mest državnih tožilcev na državnem tožilstvu, na višjih in okrožnih državnih tožilstvih in o določitvi števila mest pomočnikov državnih tožilcev. Z omenjeno spremembo se za dve mesti povečuje število mest državnih tožilcev na okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, za kateri so že zagotovljena sredstva. Po sedaj veljavni odredbi ima tožilstvo v Krškem zasedena vsa štiri sistemizirana mesta državnih tožilcev. S.V. Prepir in poškodbe Pišece , 1. marec - 43-letni N.I. in 30-letni D.T., oba iz okolice Brežic sta popivala v gostinskem lokalu v Pišecah. Po določenem času sta se začela prepirati in prerivati, osumljeni N.I. je D.T. prijel za jakno in ga porinil v steklena vrata. Pri padcu je D.T. razbil steklo na vratih in se pri tem hudo porezal po roki in ostalih delih telesna. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico. Zoperf N.I. bo podana kazenska ovadba. RAZVEDRILO stran 16 Sava Glas, 6.3-2$ HOROSKOF OVEM Presenečeni boste nad tem, koliko pravzaprav zmorete. V službi vas čaka zanimiv izziv, doma pa znano dolgočasje. Naj vas to ne vodi v malodušnost, raje naredite kaj za prijetno vzdušje. Na delovnem mestu bodite previdni. BIK Krivica, ki ste jo storili, vas bo še dolgo spravljala v slabo voljo. Morda se vam bo s prijaznostjo uresničilo tisto, kar se vam s silo ni moglo - mila prošnja premaga tudi najtrša srca. DVO JCKA Po napornih dneh se vam bo prileglo nekaj počitka. Pametno boste ravnali, če se boste odpovedali tistemu, kar si tako brezglavo želite. Naredite eno dobro delo za prijatelja, ki ga že dolgo niste videli - za začetek bo dovolj klic. RAK Prenaglili ste se, zato se zdaj nikar ne pritožujte čez druge. Za vas v precejšnji meri velja rek: “Kdor preveč govori, vselej reče kaj, česar ne bi smel”. V prihodnjih dneh boste lahko popravili, kar ste pokva- LEV Zaradi nepričakovane izdaje vas bo še dolgo bolelo srce. Zdaj je čas, da poveste resnico, kljub vsemu da je boleča. Ne bo se dobro izteklo, če se boste še naprej zatekali k sladkim lažem. Čez čas vam bo neka oseba zelo hvaležna. DEVICA Nezmernost vam škodi bolj kot se zdi na prvi pogled. Konec tedna boste razkrili skrivnost, vendar ni gotovo, da vas bo to osrečilo. V družbi, ki vam je sicer všeč, se boste na smrt dolgočasili. Slabe stvari ne smejo biti vzrok za vašo slabo voljo. TEHTM1CA • Zdi se vam, da ste na koncu moči, vendar boste preživeli tudi to razočaranje. Priložnost, na katero ste že dolgo čakali, se bo izkazala za utvaro. Stopite na realna tla, preden bo prepozno. Nekdo, ki bo naključno pri roki, vam bo v pomoč. Skorpi joči Ne kujte maščevanja, pa vam bo prej odleglo. Če boste preudarni, boste zlahka zmagali tam, kjer seje zdelo, da nimate nikakršnih možnosti. Ne pozabite na prijatelja - obrestovalo se vam bo, če boste prvi ponudili roko sprave. STRELEC Zaradi rahlega nelagodja si delate več skrbi, kot je treba. Oprite se že vendar na lastne noge, pa ne boste razočarani, saj vas lahko kaj hitro pusti na cedilu tisti, ki ste mu najbolj zaupali. Na delovnem mestu bo na videz nekaj nerešljivih težav. KOZOROG V taki izvrstni formi boste, da vam tudi majhne nezmernosti ne bodo škodovale. Pred vami je teden neskaljene sreče; uresničena želja, končna harmonija v družinskem krogu, brez večjih težav na delovnem mestu. vodnar Dopovejte si, da je treba tudi v težkih trenutkih ohraniti trezno glavo. Pomirite se, preden naredite naslednji korak; tisti, ki dela v jezi, je enak onemu, ki pluje v burji. Tisti, ki vas tako zelo privlači, ni vreden vašega zaupanja. RIBI Tolažili vas bodo, potolažili pa ne. Nekomu se boste razjokali na rami, učinek pa bo precej boljši od pričakovanja. Včasih je dovolj, če vas nekdo samo posluša. Na delovnem mestu vas bo nekdo hotel ovirati - neuspešno. TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 1 2 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks. 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si tr ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Martin Primc, I vanj še 8, 8311 Kostanjevica na Krki 2. nagrada -zgoščenka Marta Krajnc, Prvomajska 7, 8290 Sevnica 3. nagrada -kaseta Tonica Ban, Trebež 38, 8253 Artiče mCA pevka s ČRNIM PERJEM Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: IKONA, ROGIN, ELICA, NINO, EBOLI, OPOZICIJA, AČ, SALONAR, PIA, TLA, ORENSE, RIJAVEC JOSIP, IS, SA, EL, SO, GALATI, GATER, ADAMOV, OTERO, RAKAR, ŠAI.EK. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 14.3.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! RADIO SEVNICA OZRAČJE SEDEŽ VIADE V MOSKVI INDIJSKI FIZIK (Ven kota) VRSTA SMREKE GOSTIJA OSEBNI ZAIMEK ROMUN. DENARNA ENOTA SRBSKO MOŠKO IME Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 dvOJNiK ZA NEVARNE PRIZORE SAVAGLAS NA1ČIST. VRSTA KLEIA PREBI- VALEC ITALIJE NEM. IGR. (Karin; ZS.iMO, ČRKA FRAN LEVSTIK GOJENEC POLI- CIJSKE ŠOLE MESTO V ITALIJI NIZOZ. KOLESAR (Jan) IVAN LEVAR SKUPINA PTIC KROŽNA VAS ROD VELIKIH RJAVIH ALG TITAN SUKARKA KOBILCA KAREL ZAMUDA DENAR V ETIOPIJI RDEČI KRIŽ INIGO JONES MEHAN. DEL URE ZDRAVKO SOBAN DOBITEK PRI TOMBOLI PRELAZ NA VELEBITU UBITI srbski politik Kino Brežice Četrtek, 6.3., ob 18. uri Rezervni deli, slovenski film, ob 20. uri Sestre magdalenke, drama: petek, 7.3., ob 18. uri Rezervni deli, ob 20. uri Sestre magdalenke; sobota, 8.3., ob 18. uri Rezervni deli, ob 20. uri Sestre magdalenke; nedelja, 9.3., ob 18. uri Rezervni deli, ob 20. uri Sestre magdalenke; četrtek, 13.3., ob 18. uri 8 milj, glasbena drama, ob 20. uri Melani se poroči, komedija; petek, 14.3., ob 18. uri 8 milj, ob 20. uri Melani se poroči, sobota, 15.3., ob 18. uri Melani se poroči, ob 20. uri 8 milj; nedelja, 16.3., ob 18. uri Melani se poroči, ob 20. uri 8 milj; četrtek, 20.3., ob 18. uri Krog, srhljivka, ob 20. uri Zgodilo seje na Manhattanu, srhljivka. Kulturni dom Krško Četrtek, 6.3., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, romantična komedija, ob 20. uri Lomilki src, komedija; petek, 7.3., ob 18. uri Lomilki src, ob 20. uri Dva tedna za ljubezen; sobota, 8.3., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, ob 20. uri Lomilki src; nedelja, 9.3., ob 18. uri Lomilki src, ob 20. uri Dva tedna za ljubezen; četrtek, 13.3., ob 18. uri Ujemi me, če me moreš, komična drama, ob 20.30 Noč čarovnic: Vstajenje, srhljivka; petek, 14.3.,‘ob 18. uri Ujemi me, če me moreš, ob 20.30 Noč čarovnic: Vstajenje; sobota, 15.3., ob 18. uri Ujemi me, če me moreš, ob 20.30 Noč čarovnic: Vstajenje; nedelja, 16.3., ob 18. uri Ujemi me, če me moreš, ob 20.30 Noč čarovnic: Vstajenje; četrtek, 20.3., ob 18. uri Na Kitajskem jedo pse 2, akcijska komedija, ob 20. uri Rop, akcijski triler. novosti knjižnice brežice Otroška knjiga Zakaj neki imajo zadrge zobe in druga vpij* šanja o iznajdbah opisuje, prikazuje in pojasnjuje najrazličnej. zanimivosti o iznajdbah; od tega, od kod ljudem ideje zanje, podatkov o tem, kako je prišlo do posameznih iznajdb - zadrS ’ zobne ščetke ali kotalk pa tudi telefona, televizije in računalnik. Kdo sije izmislil dinozavre? Kako so v preteklosti gledali na f°s' le? Katere skrivnosti o dinozavrih so še nerazkrite? Odgovore.^ ta in še na mnoga druga vprašanja o dinozavrih boste našli v kUJ1-’, Dinozavri. V pomoč pri iskanju odgovorov o življenju na vrtu o turnirjih in vitezih pa vam bo knjiga Vitezi in gradovi-Štiri prijateljice - ene hlače je duhovita zgodba o najboljših prijateljicah, o dotlej najbolj pustolovskem poletju nj1^ vega življenja in čudežnih kavbojkah, ki vse skupaj povežejo-^ je izjemna hvalnica življenju, smehu, družini in odkrivanju saro‘ sebe. ... ■kai*. Artephiusova tajna knjiga predstavlja postopek izdelave- ^ na modrosti. Kljub jezikovnim nejasnostim in številnim metafof' je knjiga primer jasnega alkimijskega besedila. V priročniku N čite se zaslužiti avtorja na preprost način pojasnjujeta, kako P birati borzna poročila v dnevnem časopisju, kako razumeti poslovno poročilo podjetja in zakaj bi morali vsi spremljati raZn1 na tržišču vrednostnih papirjev. Simbolika števil predstavlja ra^ like pomene števil in razkriva njihovo vlogo v evropski kultur^. antike do današnjega dne. Mira Cencič v novem knjižneni - Moč domoljubja predstavlja lik vodilnega tigrovca Antona muc uumuijuuja picujaavija uk. vuumicga ugiuvua rvniun« - ja, njegov čas in njegovo narodno obrambo. Na osnovi RutaiJ.^, zapuščine nas popelje v čas nastajanja narodno obrambne org^vi cije TIGR, opisuje tigrovske akcije in povojno Rutarjevo delo- * ,j Šeligov roman Izgubljeni sveženj govori o večni človekovi us ^ kot jo, vsak v svojem zgodovinskem času, ufelešajo trije junaki - moderni poslovnež, poklicni revolucionar in pisec To ževega evangelija. ugH Nove videokasete Spider-man, Načrtovalka porok, ” a najlepša stvar, Rollerball, Izbranka teme, Več kot dekle en razlog več, da nas obiščete. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v P ^0 gramu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 7. marca, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ-dip- Radio Seunic| ,105^ / 53 /*5r stran 17 Sava Glas, 6.3.2003 Ogled planetarija v iCnc' osmih razredov OŠ Dobova smo obiskali Tehnični muzej V spremstvu tamkajšnjih vodičev smo se sprehodili med v^jevV^Himi eksponati ter si ogledali zbirko avtomobilov, letal, tram-it) kr.’t generatorjev... Predstavili so nam tudi dela Nikole Tesle življenjepis tega jugoslovanskega znanstvenika. Za tem so Potel. peUali v podzemlje, kjer so nam predstavili, kako je nekdaj ^e| n.cl 0 delo rudarjev, nato pa smo si ogledali skorajda vsem najlepši kot ga av°slovnega dneva - planetarij. Videli smo zvezdnato nebo, cestQ Je m°goče opazovati v zimskih in v poletnih dneh. Rimsko ’ 4vezdo Severnico, Veliki in Mali voz ter ostala večja ozvezdja. Zamaškom novo priložnost (Sortiranje odpadkov na OŠ Raka) Odpadki so postali prava nadloga in z razvojem družbe se količina teh povečuje. Človek se bo kmalu utopil v lastnih smeteh. Glede na to problematiko so v Sloveniji nekatera mesta začela s sortiranjem odpadkov in njihovo reciklažo, pri čemer so zelo Uspešna. Ta projekt pa se uvaja (udi v občini Krško. Nastali so otoki za ločeno zbiranje, ki pa imajo bolj malo obiskovalcev. Nismo še spremenili svojih starih navad, zato odpadke mečemo kar skupaj v domače ‘kante” za smeti. Navajanje na Uov način sortiranja je dolgotraj-no. Navada je železna srajca. Te-Sa se zavedamo, zato smo se v Šoli že pred štirimi leti odločili za zbiralno akcijo. Zbiramo plastične (od pijač, mehčalca, šamponov. ..) in kovinske zamaške. S tem se učimo, da se plastika r£ciklira, navajamo se na sortiranih saj ločimo plastiko od ostalih 0(lpadkov, varujemo okolje. Vzgajamo mlade, ti pa to navado Prenesejo v družine. Pokrovčke jUno prejšnje leto odvažali na vrhniško deponijo, kjer so potem poskrbeli za reciklažo. Letos pa smo v sodelovanju s podjetjem Kostak, ki uvaja sortiranje odpadkov v krški občini, akcijo razširili tudi na ostale šole. Jeseni smo poslali po šolah pobudo za skupno zbiralno akcijo. Ta pobuda še vedno velja, zato jo še enkrat objavljamo in vas vabimo k sodelovanju. Ko bo padlo zadnje drevo, ko bo ulovljena zadnja riba, boš morda spoznal, da se denarja ne da jesti. (Savanah- Indijanec) Učenci zbirajo zamaške in jih deponirajo v škatlah kar v razredu. Akcijo pa razširjamo tudi v kraj. Pri tehnični vzgoji so naredili lesene škatle in jih pobarvali. V petek je delegacija skupine GEA iz OŠ Raka z mentoricama oddala te škatle v gostilni Silvester na Raki, kjer nam bodo zbirali pokrovčke in tako prijazno sodelovali v naši akciji. Prepričani smo, da ste tudi ostale šole pridne zbirateljice in da se število zamaškov veča. Ob koncu šolskega leta bomo imeli skupen zaključek akcije. Pokrovčkom bomo dali novo priložnost in jih rešili žalostne usode na zapuščenih smetiščih. Mi pa se bomo družili, navezali stike in s skupnimi močmi reševali naravo. Marijana Pavlovič Jadranka Kržan Vsakdo potrebuje svoj prostor pod soncem Verjamem, da ima vsakdo izmed nas svoj skriti kotiček. Vanj Sc zateče, ko želi biti sam; želi razmišljati o svoji najstniški ljubezni ln Se kdaj z njo tam tudi dobiti. Tudi sama imam takšen kotiček. S kolesom se najraje odpeljem 0 roba gozda, kjer mi družbo delajo rastline in ptičje petje. Z e‘enim travnikom ob robu gozda-poleti poraslim z raznobarvnim i/^jem, jeseni ponekod posutim z listjem, pozimi pa s snežno lo odejo - delim mnogo skrivnosti. Tam sem svobodna, tam sem ecna. Tam se lahko pogovarjam sama s seboj; se smejim neum-°st'm, ki sem jih naredila v šoli... Včasih razmišljam o zelo žalostnih stvareh in takrat imam k cutek, da me mati narava tolaži. Ne predstavljam si življenja rez svojega kotička. Lahko bi si izbrala drugega, ampak na tega e veže poseben spomin... Občasno se mi natem kraju pridruži prijatelj, ki me vedno prese-1 s kakšno novo norčijo. Takrat si vzame čas zame in midva ga Polnoma izkoristiva. Prav s to osebo sem na tem kraju doživela 'Jeten dogodek; nežno meje prijel za roko, stopil bliže in me Jubil. Podobnih trenutkov na tem kraju je bilo še ogromno in ne °fem vseh opisati. p V tem skritem kotičku pod svobodnim soncem se krasno tTt»n in raje kot pred televizijo se zatečem vanj. PoV 0vek bi mislil, da sam v naravi nima kaj početi, ampak... ^^kiasite si tudi sami najti kaj podobnega in odprlo se vam bo ■s. Doroteja Geržina, 7. razred, OŠ Blanca Ure karateja Na karate hodim že tretje leto. Treninge imamo dvakrat v tednu po eno uro. Na treninge hodiva s prijateljem. Moj trener je Drago Cicvarič. Ko pridemo na trening, se ogrejemo z vajami. Nato se učimo borilne tehnike. Tehnike so zanimive. Nekatere so težke. Na koncu ure se učimo ka-te. Čisto pri koncu vadimo še pri lestvah. Ko gremo domov, se pozdravimo. Napoti domov dobim čokoladico. Če imava lepe rezultate, dobiva s prijateljem pico. Bruno Budič, 2.r, OŠ Dobova Kar daš, tudi dobiš (razmišljanje) Skoraj vedno drži, da se dobro plača z dobrim, slabo pa s slabim. Poznam kar nekaj ljudi, ki samo sprejemajo, vračajo pa nič. Toliko uslug ti nekdo lahko naredi, ti pa mu tega ne znaš vrniti. Ljudje smo včasih sebični in hitro pozabimo na tiste, ki so nam veliko nudili, nas tolažili in bodrili. Z zavračanjem pomoči jih užalimo in kmalu nam obrnejo hrbet, mi pa se sprašujemo, kaj smo zagrešili. V najhujših trenutkih pa izvemo, da bomo brez njihove pomoči padli v globoko brezno podrtih sanj. Takrat jih kličemo, prosimo za pomoč, kot so oni prosili nas. A namesto pomoči nas doleti grenko spoznanje, da smo izgubili svoje prijatelje samo zaradi našega pohlepa. Na morju, v Pulju, imamo soseda, ki neprestano nekaj zahteva. Z mojim očetom seje sicer spoprijateljil, a jaz temu ne bi rekla “prijateljstvo”. Vedno, kadar kaj potrebuje, prosi mojega očeta za pomoč. Oče njegove prošnje za pomoč nikoli ne odkloni, ker ve, da v tuji državi ni dobro kazati zobe nadležnim sosedom. Nekega poletnega dne pa je njuno “prijateljstvo” kar naenkrat usahnilo. Naš nadležni sosed ni več prihajal k nam na pijačo. Tudi ni več vneto mahal, ko smo odhajali na kopanje. To’me je zares začudilo. Toda kmalu sem odkrila razlog; oče ni mogel pomagati sosedu pri “baliranju” zaradi bolečin v križu in ta nepridiprav mu je seveda zameril. Toda hitro sta pokopala bojno sekiro. Spet je sosed stal na balkonu in nam mahal, ko smo prihajali s plaže. Ampak očetov “prijatelj” ni imel samo te grde lastnosti, da je rad izkoriščal druge, tudi ogovarjati je znal. In to zelo dobro - kot ženica na tržnici. Ko ni več potreboval pomoči, je jasno in glasno raztrobil po celi vasi, kakšen “sadist” je tisti človek, ki mu je nekoč nudil pomoč. Ja, prijatelj pa tak! Upam, da bo nekoč spoznal svojo zmoto in uvidel, kako pomembno je tovarištvo v življenju. Katarina Zupančič, novinarski krožek OŠ Brežice Miranm, kako so bili dobri... V vrtcu Mavrica Brežice je bilo živahno že ves teden pred pustom, kajti otroci so izdelovali pustne maske, klobučke, lampione, se naučili pustne pesmice in deklamacije ter se seznanjali z običaji in navadami. V petek pa smo se otroci iz skupine Levčki poizkusili v peki krofov in mišk. Uspeli so nam res čudovito! Lep sončen dan so nam popestrili tudi ptujski kurenti, ki so nas obiskali v vrtcu in vsi skupaj smo zaplesali. Levčki z Metko, Majdo in Ireno Martina Cizel, 8.b, OŠ Dobova Ko so bili krofi pečeni, so se Levčki našemili v svoje maske in predno so krofi in miške končali v trebuščkih, so se za spomin fotografirali. V Sola v naravi V nedeljo, 26. L 2003, smo se ob osmi uri poslovili od staršev in se odpeljali na Pohorje, kamor smo prispeli ob desetih. Najprej smo si ogledali tekmovanje za Zlato lisico, kjer smo navijali za naše in dmge tekmovalke, ki so vozile slalom. Po ogledu tekme smo se odpravili v hotel Bellevue, kjer smo se v sobah razpakirali. Popoldne smo se že učili smučati. Razdelili smo se v skupine in tako vadili. Skupine so bile modra, rdeča, zelena in jaz sem bila v rumeni. Naš učitelj je bil Milan Jamnik. V tednu dni smo se naučili plužiti, zavijati levo in desno ter voziti med količki. Trikrat smo bili tudi na nočni smuki, kjer sem se zelo zabavala. V sredo zvečer pa smo imeli skupaj z Ljubljančani disko. V četrtek smo tekmovali. Jaz sem vozila šesta in se uvrstila na 10. mesto. Škoda, daje šole v naravi že konec. Bilo mi je zelo lepo. Adriana Hotko, 5. a, OŠ Dobova Gledali smo Harryja Potterja V sredo smo imeli polovico kulturnega dne. Čeprav smo s poukom začeli že zelo zgodaj, je naše razpoloženje popravila filmska predstava Harry Potter in dvorana skrivnosti. Film je vseboval kar nekaj skorajda grozljivih prizorov, vendar nas je bila večina kljub temu kar navdušena. Tamara: Niso mi bili všeč prizori s podganami, pajki in polži, všeč pa so mi bile male pošasti. Kristina: Film je bil kar dober, samo malo preveč fantazijski. Nino: Film se mi je zdel kot vsak drug. Marko: Ni mi bil všeč, ker je imel preveč neresničnih prizorov. Edita: Zelo mi je bil všeč. Matej: Ni mi bil všeč, ker se mi zdi za naša leta preotročji. Kristjan: Začetek predolgočasen, konec fantastičen. Jerneja Bdhm, 8. h, OŠ Dobova Proslava ob kulturnem dnevu Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika je dobovska osnovna šola priredila proslavo v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma. Občinstvu so se predstavili učenci šole, mladinski ter otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Pavle Bunetič (fotografija spodaj), pihalni sekstet Gasilske godbe na pihala Loče skupaj z mažoretkami, duet flavt in godalni kvartet glasbene šole Brežice. mJT''|r\ ► J Ob zaključku je vse prisotne nagovorila še ravnateljica šole Biserka Čančer. Martina Cizel, 8.b, OŠ Dobova OGLASI stran 18 lesnina I v mesecu marcu OCKS3 do 60% popusta eksponatov ZA VAS DENAR VAM MUDIMO NAJVEČ v n velika izbira sedežnih garnitur na zalogi tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit mladinske sobe že od 49.990 SIT § r4 Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 TEL./07-49-63-225 r m 'IT! w. »«'»S ,Čt Levstikova 10 * 8250 Brežice med POŠTO in OŠ Brežice FOTO STUDIO ■ TRGOVINA S FOTO MATERIALOM' - FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE PRIREDITEV MESEC AGFA FILMOV PLAČAŠ 2 DOBIŠ 3 K SODELOVANJU VABIMO ekonomiste, organizatorje mi ostali: kandidate, %ijifi zanima planiranje prodaje LISCA. Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno ali visoko izobrazbo, - vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega eno leto na področju planiranja, - aktivno znanje angleškega jezika, - obvladovanje dela z računalnikom. Prijave z dokazili o ustreznosti pričakovanih pogojev zbiramo do 14. marca 2003 v Kadrovsko-splošnem oddelku družbe LISCA d.d. S! . n & % o A * ■S 3 -S5S CERNELCEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 _ temflarM & E Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 PVC OKNA IN VRATA-VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA-LESENA OKNA IN VRATA OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE Tel.: 07/81 61 950 Obrtna cona Boštanj Dol. Boštanj 54f, 8294 Boštanj e-mail: termoglas@siol.net fax: 07/ 81 40 532 PVG OKNA IN VRATA - šest komorni profil - širina profila 7 cm - trojno tesnenje 'tSffUSta* VHODNA VRATA - različne barve - protivlomni ščit s kljuko - protivlomno okovje - različni vzorci r /j (/(I PE KARN A & SLAŠČIČARN A x -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; telebajski. pokemoni, harbike, živali* -drobno čajno pecivo Tel.: 0745 20 030 GSM: 041 954 681 < ((/'r/a Kristina in Slavko Berkovič Drenovec 16,8259 Bizeljsko Nudimo ugodna v KRATKOROČNA POSOJILA od 200.000 do 1,5 mio tolarjev do 2,5 let zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 realizacija in izplačilo v teku delovnega dne. m • . JS . * OKI4»l\*L.d Telefon: 01/56 34 840 Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo * ~ * Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si 'gJ*(MD£š mm ■ paketno oglaševati in Radia Sevnic mmmiK \je v programu Radia BrežicR ■a ter v časopisu SavaGlas * O T- > O »o S 490 21 17 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA TEHNIČNI PREGLEDI PODA I.JŠANJE R EGI ST RAC IJ E P R ENOS I jA ST NI Št VA TUDI OP> SOBOTAM DO Dalmatinova 4, Krika maturantske obleke oblačila za svečane priložnosti pletenine modni dodatki torbice Jeans program A menjalnico t 33ene?t ‘odkup in prodaja deviz ugodni devizni tečaji, količinski popusti sprejemamo naročila za delnice, vzajemne sklade (domačein tuje) in obveznice RS 39 (žrtev vojnega in povojnega nasilja) 131 Kisi mESmm Derma Art / Kamnosi-Stvo Telefon: Faks: 07/490 59 00 W 07/490 591U Jakša NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJ OKENSKE POLICE Marjan Jakša s.p.,CKŽ 65. 8270 LASERSKI KABINET www.dermaart.si Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb 07 / 49 66 044, 031 / 681 401 V BREŽICE VINTERMARKETU Tet: M 93 395 KRŠKO NA VIDMU Tel: 69 21 867 /fij> V' "—v NC INTERMARKET BREŽICE C,______ //V//________P I. nadstropje J VALENTINO A,AA,A,tAn rtrmrm torbice, j AVTO MA# MDB 9, 8273 LESKOVEC, Tel: 07/49 05 1bb PRI NAKUPU VOZIL RENAULT f POPUSTI DO 500.000 SO [POOSi^DSO §UQDtš)D® DIAGNOZA LAS IN LASIŠČA , ZDRAVLJENJE LAS IN LASIŠČA MASAŽA LASIŠČA BLAGOVNA ZNAMKA LOREAL Lamutova 9, Brežic. VULKANIZERSTVO i M C A VALENTIN0, NANNINI, LAB0V, PERLETTI torbice, {Kisovi, potovalni program, denarnice, srajce, dežniki -30% ....^AT£ -40% POPUST VELJA ZA GOTOVINSKO PLAČILO Brigita Andolsek Veliki Podiog.^n1 Leskovec pri kr ROČNA AVTOPRALN* ^ PESTRA IZBIRA PNEVMA* OLJA FUCHS ALU PLATIŠČA AVTOKOZMETIKA , wyyyy: vulkan ize rst vo sp i ca-sp TELEFON: 07 09 70 OOO s! I stran 19 VAROVANA STANOVANJA V KRŠKEM -DA AU NE ? Da bi imel starej{i ~iovek -imbolj samostojno in aktivno ‘ ivljenje, pa vendar bi se postil v jeseni ‘ ivljenja varnega, bi ‘ eleli, da tudi v Kr{kem zrastejo varovana stanovanja. Kaj varovana stanovanja so? To so stanovanja za starej{e, v katerih stanovalci lahko iz Doma starejjih ob~anov v neposredni bli‘ ini dobijo pomo~24 urna dan, ~e to potrebujejo. Stanovalci v varovanih stanovanjih bi imeli mo‘ nost izbire tudi pri vključevanju v vse aktivnosti, ki se izvajajo v Domu starej{ih občanov Kr{ko. Ker bi ‘ eleli ugotoviti potrebe po varovanih stanovanjih v na{i lokalni skupnosti in s tem argumentirano utemeljiti izgradnjo, vabimo vse, ki so zainteresirani za bivanje v varovanih stanovanjih v jeseni svojega ‘ ivljenja, da se osebno oglasijo v Domu starej{ih občanov Kr{ko pri direktorici zavoda, kjer bodo dobili ve~ informacij ali naj Pokličejo po telefonu na {tevilko 07-48-81-850 Pii 041-705-955. Dom starej{ih občanov Kr{ko Direktorica Jo‘ ica Mikulanc Trgovina hladilniki Gorenje tudi do - 20 % velika izbira avtoakustike - možnost montaže Servis gospodinjskih aparatov, prodaja rezervnih delov Ugodni krediti celo do 24 mesecev! i____________________ ^režice, Bizeljska cesta 66, tei:49 93 265 \ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS ^rrie in priimek___________________________ ^°djetje(naziv in naslov) _________________ ^avčna številka podjetja __________________ Rezanec za DDV ____________________________ ^aj _________________ Ulica________________ Poštna št. Telefon Jatum Podpis. levilo izvodov NNaroČnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. U °čnišk° razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic y 0<~nine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07/34-66-320 ali 041-610-917. Prodamo novejše dvosobno stanovanje v središču Senovega. Stanovanje ima centralno ogrevanje ter telefonski priključek in priključek kabelske televizije: Pokličite 031-669-848. Prodam vinograd v izmeri 20 arov ter njivo v izmeri 10 arov na Volčjem pri Sromljah. Pokličite 47-78-248. Prodam okoli 700 litrov rdečega vina - cvička. Pokličite 041-453-500. Iz Perutnine z Rostoharje ve domačije sporočajo cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za bele kilogramske piščance - broj-lerje, kijih boste dobili 5. aprila. Vsak dan v večernih urah pa si lahko priskrbite rjave in grahaste jarkice nesnice. Pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali se osebno oglasite pri Rostoharjevih, Brege 1. Prodam seno in otavo v manjših štirioglatih balah. Pokličite 47-78-251 ali se oglasite pri Mirku Rožmanu, Pesje 9. Sprejemam naročila za semenski krompir. Pokličite 041-720-308. Prodam prašiče, težke od 25 do 110 kg, hranjene z domačo hrano, obstaja možnost zakola in dostave na dom. Pokličite 49-56-724. Prodam kalano kostanjevo kolje ter hlevski gnoj, možna je tudi dostava. Pokličite 49-56-009. Prodam seno v balah. Pokličite 45-74-420. Prodam odojke, težke okoli 20 kg. Pokličite 07/49-74-048. Prodam vinogradniški traktor Lindner 4 krat 4, traktor Štajer -60 KM s čelnim nakladalcem in traktor MF - 42 KM, prav tako s čelnim nakladalcem. Pokličite 031-653-130. Ars Medica zaposli dva kandidata na delovno mesto asistenta prodaje in področnega managarja - telemarketing za področje POSAVJA Pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev: - trgovska izobrazba - veselje do terenskega in timskega dela - izpit B-kategorije - komunikativnost, urejenost, zanesljivost ter pozitivno usmerjenost. Vaše naloge bodo: - dnevna potovanja - asistiranje na raklamnih promocijah - vodenje prodajnih evidenc - dnevna telefonska komunikacija s stalnimi strokami. Nudimo vam: - profesionalno izobraževanje - stimulativno nagrajevanje - redno delovno razmerje z enomesečnim poskusnim delom - ter delo v regiji bivanja. Prijavite se na naš oglas, napišite prošnjo, priložite kratek življenjepis, svojo fotografijo in vse pošljite na naslov: Ars Medica Marko Lapajne s.p. Stanetova 28, 3000 Celje e-mail: arsmedica@email.si ZAHVALA Tiho, kot je živel, odšel je v svet, kjer ni ne žalosti, ne bolečin ... Ob izgubi našega dragega FRANCA STRASERJA iz Kapel se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki so bili v naših najtežjih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam vsestransko pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. V tihi žalosti: vsi njegovi m mn ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA PAVLOVIČ iz Bušeče vasi Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravnikom in osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice. Prav tako hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane sveče in cvetje ter za denarno pomoč in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem iz Izletnika Celje - poslovne enote Krško, sodelavcem iz Doma upokojencev Brežice in sodelavcem iz OŠ Brežice ter gospodu Žičkarju za organizacijo pogreba, cerkvenim pevcem in g. župniku iz Podbočja za lepo opravljen obred. Hvala tudi sosedi Nuški in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, a jih v zahvali nismo posebej imenovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete, botre, sosede in prijateljice MARIJE VOLČANŠEK iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Krškega in Brežic, ki so se prišli poslovit od naše ljube mame, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in zvonjenje. Hvala dr. Sunčiču in sestri Nataliji za zdravljenje na domu, dr. Straškovi, dr. Zor-kovi in osebju Bolnišnice Brežice ter centru za socialno delo in gospe Btožič. Hvala g. župniku Žagaiju za lepo opravljen obred in mašo, govornikoma gospe Zalokarjevi in g, Tomšetu za izrečene besede slovesa, pevcem s Sromelj, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Kostaka. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 9. marca bo minilo deset let, odkar našega očeta JOŽETA GREGLA po domače Petriščevega Pepiča iz Orešja na Bizeljskem ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Hčerki Marica in Marta zelo pogrešava njegovo modrost in ljubeče srce. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. stran 20 DVAJSETA špranje in okenca posavcev Univ. dipl. inž. Branko Pucelj: “Človek se ne sme zanemariti...” . .vedno mora nekaj početi”, mi je dejal Branko Pucelj, ki je aktivni upokojenec. Na pot živ-ljenjaje stopil davnega 1935. leta v Smaiju pri Sevnici, kjer je bil s starši in starejšo sestro do 2. svetovne vojne. Nemci so hoteli družino izseliti, ker niso trpeli Dolenjcev (oče je bil iz Mokronoga, mama iz Trebnjega). Ko so že bili na kamionu, je nemška pedantnost ugotovila, da so tam po pomoti. Pomota seje izkazala za dobro in družina je pobegnila v ljubljansko pokrajino, od koder se je po osvoboditvi vrnila v Sevnico. Tam je končal osnovno šolo in v brežiški gimnaziji maturiral leta 1954, spomine nanjo pa takole strnil: ”Smo generacija, kije imela izredno srečo, da so nas učili ljudje, kot so profv Čuk, oba Sunčičeva, Sladič, Žmavčeva, Demšarjeva, Javornik in še jih je bilo. Po zares poglobljenem študiju na Fakulteti za naravoslovje in kemijsko tehnologijo sem diplomiral leta 1962 in se zaposlil v sevniški Kopitarni, kjer sem začel z uvajanjem plastičnih pet na ženskih čevljih. Po “soldaščini” v Karlovcu sem se odločil, kljub želji ljudi, da bi se vrnil v Kopitarno, nadaljevati “kariero” v Steklarski šoli v Rogaški Slatini, kjer sem se leta 1963 zaposlil kot tehnični vodja z osebnim prepričanjem, da bom tam ostal največ dve leti. A sem se srečal s čudo- vitim materialom - steklom - in se s tem steklom dobesedno oženil in ostal z njim povezan ves svoj aktivni vek, z eno malo prekinitvijo, ko sem za štiri leta odšel v politiko kot predsednik Izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah. Leta 1986 sem se vrnil v Steklarsko šolo, ki sem jo kot direktor vodil do 1.9.1999, ko sem točno po 36 letih dela v njej odšel v pokoj.” Steklarska šola je specifična, ustanovljena jr bila 1947, do leta 1954 jo je financiralo Združenje jugoslovanske steklarske industrije. Ko je prešla pod Zvezno direkcijo za kemijsko industrijo Jugoslavije, je ta ni več hotela financirati. Takratni ravnatelj Gorišek je bil z vodstvom postavljen pred veliko dilemo - ali šolo zapreti, ali jo obdržati pri življenju. “Velespoštovani gospod Gorišek je izpeljal izvirno rešitev - honorarno je zaposlil dva upokojena mojstra steklobrusilca in enega upokojenega mojstra steklo-slikarja. Z njihovo so pomočjo izdelke, ki sojih učenci delali pri praktičnem pouku, dodelali do te kakovosti, da so bili primerni za prodajo, s prodajo pa je zagotovil sredstva za nadaljnji obstoj šole. Na principu samofinanciranja je šola delovala 20 let, do 1974. Ko sem 1963 prišel na šolo, je bilo v njej okoli 90 učencev in 48 zaposlenih, od tega so delali na vzgojno izobraževalnem področju samo trije zaposleni, ostali pa honorarno in tudi jaz, ki sem vodil praktični pouk in proizvodnjo, sem honorarno predaval strokovne predmete. Značilnost SŠ je dvoživka; primarna dejavnost vzgoje kadrov za steklarsko industrijo in na drugi strani je bila šola, zaradi nerešenega sistema financiranja, prisiljena razvijati svojo proizvodno dejavnost, s katero je krila stroške svoje izobraževalne dejavnosti. Tako je šola v 55 letih svoje dejavnosti vzgojila preko 1300 steklopihalcev, brusilcev in slikarjev in poleg tega razširila svoj izobraževalni program na izobraževanje optikov tehnikov in 1998 tudi že program gimnazije, s tem pa seje širil tudi proizvodni program. Tako je danes v SŠ okoli 360 redno zaposlenih, od teh jih dela približno 40 na vzgojno-izobraževalnih področjih in približno 320 v proizvodnji. Tako šola sama ustvarja 93 odstotkov celotnega prihodka s prodajo svojih proizvodov in storitev, 7 do 8 odstotkov pa je prihodkov od Ministrstva za šolstvo in šport. Šola je v teh letih z gostinskim steklom opremila preko 2500 hotelov in restavracij in preko 100 objektov v tujini, danes pa kot pomemben proizvajalec krista-linskega stekla izvozi približno 80 odstotkov svoje proizvodnje. Dosti sem hodil po svetu, pa podobne šole nisem srečal. V šolo še zelo rad pridem, a izključno le na kozarec šampanjca.” Danes Branko Pucelj, nadvse prijeten sogovornik, razpolaga s svojim časom, 10 odstotkov pa ga še usklajuje, saj je aktiven v Redu sv. Fortunata, v Evropskem redu vitezov vina, je član Lionsev in aktiven v dveh nadzornih svetih. Včasih je bilo. to naporno, pravi, danes pa to pomeni, da je med ljudmi in v toku dogajanj. Rad ima tenis, sprehode v naravi, šport in rekreacijo. Pa morje! In ima veliko srečo, da sta jima z ženo dve hčerki podarili vsaka po enega krasnega vnuka. Z ženo jima z veliko veselja in radosti posvečata vsak trenutek. N at ja Jenko Sunčič tBMt R ShSči «SS#S9 tastu Biološki vinogradnik Aci Urbajs iz Rifnika (prvi z leve) pravi, da je kemija potuha civilizacije; s tem se strinjajo tudi direktorica Doma starejših Impoljca Milka Cizelj, Vlado Petek z ekološke kmetije Laško, publicist Drago Medved in mojster Branko Pod-menik. Potem, ko so obiskovalci dvigovali pokrovke, Jf J ffi' iz vsakega “piskra “ zadišalo po domačem■ >' L'fi vili so 50 vrst jedi; od hladnih jedi, juh, en°^0,L f, ragujev, mesnih jedi, štrukljev in žlinkrofov 0 log, solat in sladkih dobrot, da ne omenja vrst kruha. Harmonija narave in zdravja Impoljca - Okusne in zdrave jedi iz starih žitaric, kakršne so nekoč pripravljale naše mame, so bile dolgo po krivici zapostavljene. V restavraciji Dvorec na Impoljci pa so sk*e nili, da jedem iz starih žitaric vrnejo ugled, zato so pripravili omizje Dobrote iz star žitaric. N.Č.C. Okusne jedi v restavraciji Dvorec, ki jo vodi Milan Zupančič, so bile tudi pravo paša za oči. Sestavila sta jih šef kuhinje Dejan Mastnak in mojster Branko Podmenik, ki je pomagal pri pripravi omizja, uporabila pa sta proizvode z ekološke kmetije Petek iz Laškega, ki je znan0 tudi po gojenju višavskega škotskega goveda, zraven pa sta ponudila vino biološkega vinogradništva Urbajs iz Rifnika. (Na fotografiji je kašnati le^° dec z ženofom.) V koščku srca je dobrota doma Sevnica - Rebeka Dremelj s spremljevalno skupino Vivas, Slovenski zvoki, vokalna skupina Corona, oktet Jurij Dalmatin^ Moni Tkalec, Čili Patrol, Vesele Štajerke, Rok Kosmač, Čuki in Štajerskih sedem so nastopajoči, ki so se odzvali klicu srca in nastopili na dobrodelnem koncertu, ki gaje letos že tretje leto zapored organiziralo Kultumo-športno društvo Lukovec. Čuki so zabavali staro in mlado Krajani Lukovca so pred dvema letoma začeli z gradnjo kulturnega oz. večnamenskega doma. V teh letih so v investicijo, ki je ovrednotena na 60 milijonov SIT, vložili ogromno delovnih ur, saj naj bi 60 odstotkov investicije pokrili prav z lastnim delom in materialom. V domu so že uredili sejno sobo in garažo, za dokončanje del pa potrebujejo še kar nekaj sredstev, zato so organizirali dobrodelni koncert. Z odzivom publike so bili zadovoljni, čistega izkupička je namreč 800 tisoč SIT. N.Č.C. Medtem ko se je občni zbor Športnega društva Zlatorog boys odvijal dobesedno z nadzvočno hitrostjo, za devet točk so potrebovali vsega 12 minut časa, so v kuhinji potili pot “kuharski mojstri ”. In ko so udeleženci zbora, ki so prejeli tudi pohvalo gostov, da se pravi občni zbori izvajajo točno na takšen način - kratko in jedrnato -sov kuhinji nastajale kulinarične umetnije; “šnicli ” in kotleti v omaki z rižem, pa raznovrstne sladice. Da ne bi zapravljali našega dragocenega časa v nedogled, smo obiskali kuhinjo in ujeli mladeniča pri nadvse napornem rezanju kruha. Tako je hitel, da se je bilo bati, da si bo prigaral še kakšen žulj. Pri njegovem delu sta ga “kuharska kolega” spodbujala, vsi pa so si odtrgali čas za nasmešek. Čisto zares seje pripetilo, daje ubogi sevniški mačkon zadnja dva dneva februarja prebil na drevesu. V takih primerih na pomoč pridejo gasilci; tokrat je prišel eden in ugotovil, da se je mačkon zatekel na težko dostopen kraj, kamor ne bi mogel niti z avtolestvi; jo. In strokovni zaključek - mačekje na drevesu že dva dni, počakal1 bodo še dan, potem pa ukrepali naprej. Zakaj se je mačkon zatekel na drevo, se ne ve, morda tudi njo; ga daje prihajajoča pomlad. Kako se je zgodba končala, nam tud1 ni znano, najverjetneje je popustila žival. “Sicer pa imajo mačko devet življenj in si bo, če jih osem že ni potrošil, pomagal sam,”sl je verjetno mislil gasilec. V času brezposelnosti se mnogi odločajo za prekvalifikacijo’ da le dobijo posel. A tudi mnogi “dobro zaposleni” se včasih pre' kvalificirajo. Kovač - denimo - postane kmet. To se bo prav kmalu zgodilo v sevniški kmečki zadrugi, saj bo direktorsko mesto mend11 prevzel Joško Kovač, direktor sevniške upravne enote. “Inavgura' cija” bo menda potekala prav na Joškotovo oz. Jožefovo. Leto brez večjih pretresov Krško - Zveza lovskih družin Posavja je pripravila redni letni občni zbor članov lovskih družin. Kot je razvidno iz njihovega poročila, je bilo minulo leto v slovenskem lovstvu precej mirno leto, posebnih pretresov ne zaznavajo niti ob zamenjavi predsednika Lovske zveze Slovenije. Priprava novega lovskega zakona naj bi bila za lovce najpomembnejša, vprašanja že usklajena in dogovoijena. Po novi zakonodaji naj bi država v prihodnje bolj skrbela za vse vrste divjadi, sicer pa je zaskrbljujoča problematika škode, ki jo povzroča divjad, kajti kot izpostavljajo, se največkrat zgodi, da naprtijo krivdo za škodo lovskim družinam. Sicer pa so bili posavski lovci v minulem letu aktivni; poleg nalog, ki so jih začrtali, so opravili še številne druge aktivnosti. Posavski lovci velik poudarek namenjajo izobraževanju in lovski kulturi, tako so v mesecu marcu organizirali posvet na temo vodenja finančnega poslovanja v lovskih družinah, novembra pa je potekalo predavanje na temo jelenjadi. Zaradi majhnega števila pripravnikov v minulem letu so odločili, da se organizacija tečaja za pripravnike in izpite prestavi na letošnje leto. Tečaj in izpite naj bi pripravili v prvih mesecih tega leta, prav tako pa bodo nudili pomoč mentorjem pripravnikov v lovskih družinah. V nadaljevanju načrtujejo izvedbo tečaja in izpita za preglednike uplenjene divjadi v lovskih družinah, pa tudi tečaj in izpite za naziv “lovski čuvaj”. V tem letu načrtujejo tudi pomoč posavskim lovskim družinam ter organizacijo predavanj in posvetov o aktualnih temah, ki zadevajo lovstvo. KM. Prihaja Harlekin Sevnica - Tanja Mencin iz Gabrijel, kije pod umetniškim imenom Juta Venonni pred časom izdala knjigo Harlekinov padec, stoji tudi za klubom Harlekin, ki se bo v Sevnici prvič predstavil 13. marca. Ob 18. uri bodo v tamkajšnji kulturni dvorani nastopili otroci, upokojenci in drugi gostje in obeležili dan žena in materinski dan. N.Č.C. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica